IZHAJA VSAKO NEDELJO.
Naročnina : za celo leto D. 40, za pol leta D. 20, za četrt leta D. 10 V-Ameriko Dol. 3.

Inserati po tarifi.
LETO I.
UREDNIŠTVO
in upravnišvo v MURSKI SOBOTI, Slovenska ulica 251
••••••••
Gospodarski, narodni in kulturni tednik.
Rokopisi se ne vračajo, nefranki-rana pisma se ne sprejemajo.
ŠTEV. 11.
Ali je greh ljlibiti svoj narod?
Kda smo začnoli z velkim delom, šteroga smo že leta in leta nameravali napraviti, to je, da izdamo za naš narod novine, list, šteri ne bode vodo ljudstva po ovinkih in stranpotih, nego njemi bo kazao vsikdar pravo pot, po šteroj mora hoditi narod, — smo mislili na vsefele težave pri tom deli. In ne smo se zmotili. Itak pa smo nikak ne pričakiivali telko nasprotstva ravno pri tistih ljüdeh, šteri so se nekdaj z nami navduševali za našo sveto stvar. Osvedočeni pa smo, da oni ne poznajo našega cilja ali bolje, neščejo ga poznati, Čeravno smo ga že javno razglasili, ar ovači ne bi videli v nedužnoj deklici tak straš-noga pozoja.
Glavni naš cio je, pripelati vsakšega Slovenca in vsako Slovenko do toga, da si bo viipao pred celim svetom jasno in odločno povedati : Slovenec sem, Slovenka sem. Na slovenskoj zemlji sem rojen, slovenski je moj materni jezik in Slovenec ščem ostati vsikdar. Ponosen, gizdav sem na svoje slovensko pokolenje in svoj jezik.
Nešterni so nam zamerili te naš navuk. Sramiijejo se povedati, da jih je rodila slovenska mati.
Mi pa pitamo : je-li je greh ljiibiti svoj rod, svoj jezik, svojo vero ? Ali je to, če jaz povem, da sem Slovenec ali Slovenka, tak strašen greh, da me zato na
smrt obsodite ?
Ljiibiti svoj narod in svoj materni jezik je ne greh. Na-opak, naša najsvetejša dužnost je. Mi pravimo, da je človek, šteri se sramüje svojega poko-lenja in jezika ali vere svojih o-čakov, nepošten, je lopov. Tak-šega človeka nemremo spoštii-vati. Taksi človek je izdajalec. Inda so takše ljiidi na smrt obsodili, bili so zavrženi od naroda, vsakši je smeo s prstom na nje kazati.
ti svoj rod in svoj jezik nas je včio Kristuš sam. Znamo iz Sv. pisma, da se je Kristuš samo ednok jokao : za svoj narod, za svojo domovino. Iz loga lahko vidimo, kak je on, Bog, Jjtibo svojo domovino.
Kak dugo stoji svet, je vsikdar narod ljübo svoj jezik in ešče dnesden je to tak. Vsakši gleda in dela na to, da bo njegov narod močen, srečen i dober. — Zakaj teda ne bi smeli mi Slovenci ljiibiti svoje domovine in svojega jezika? Zakaj bi bio greh biti Slovenec ali Slovenka, če nas je Bog za to stvoro ? — Ne je to greh, nikši greh, naopak dužnost naša je, prva dužnost, da ljiibimo svoj dom in jezik. Tisti pa, ki ga ne ljübijo, se ga sramiijejo ali delajo proti njemi, so nepoštenjaki, so vredni našega zaničevanja, izdajalci so domovine, izdajalci svojega slovenskoga jezika, svojih očakov in svoje vere.
Kaj je vzrok sirmaštva pri nas.
Istina je, to ysakši vidi in zna, da je pri nas v Prekmurji, v našoj Slovenskoj krajini, naj-vekše sirmaštvo, najvekša nevola. To nevolo mi navadno tak raz-mimo, da nega penez ; da je vse drago, ka moramo kupiti, ka pa je za odati, pa je fai; da nega nikšega zasliižka ; da od dneva do dneva nam rastejo samo dugi. Tak se bližamo splošnomi osiromašenji in propadi, dokeč ne bo prišeo polom, katastrofa. Vse to vidimo in čii-timo in na tom ne spremeni nikše pisanje po novinah, nikše obljiibe, nikše predge.
Dnesden stojimo v Prekmurji tak slabo, da glizdaj ne bomo mogli živeti, če bo tak šlo naprej.
Ka je tomi vzrok? Malošto je, šteri misli na to. Naš narod, naše ljiidstvo navadno samo dela in se skrbi, se nevoliva in špara, kde le more; tak daleč smo že prišli celo, da si ništerni odtr-gavlejo od viist najpotrebnejše: vsakdanešnji krüh, niti deca ne-majo zadostne hrane in obleke. Le nešterni so, šteri poznajo vzrok tomi. Tüdi tü pa tam povejo na kakšem shodi te vzrok, ali ga pa napišejo po knjigah in novinah. To pa je za nas ne zadosta. Pri nas je treba te vzrok najprle do njego-voga fundamenta poiskati in spvznati, nato pa dati pomoč, hitro pomoč.
\
Tüdi mi bomo te vzroke preiskali in opisali po vrsti, nato pa zahtevali od tistih, šteri nam lahko pomagajo pomoč, tak dugo, dokeč ta ne pride.
Tü naj omenimo samo glavne vzroke, ki so : 1) kriva je naša stara vzgoja, da si sami ne znamo pomagati, ar : pomagaj si sam in Bog ti bo tüdi pomagao. Zato se moramo nav-čiti, da si bomo znali sami pomagati. — 2) kriv je način našega starikavoga gospodarstva, posebno pa način herbanja in delitve posestva ; 3) krivo je, da smo v časih po vojni in to na državnoj meji ; — 4) kriva so naša bližnja oblastva in 5) kriva so naša državna oblastva. —
Od vsega tega bomo po vrsti pisali, pokazali na vzroke, naše nevole, jih tak predlagali òblastvom in zahtevali pomoč. Tak bodo vsi znali za naš žalosten položaj. Kda ga pa bodo poznali, pa nam bodo tüdi znali pomagati, če bodo samo šteli. Pomoči pa pričakujemo posebno od naših zastopnikov, naših po-slancov, Šterih dužnost je nam pomagati. Če oni zo to majo srce za nas, kak vüpamo, da majo, ar smo se pri volitvah v njih zavüpali, bo nam glizdaj bolje; če pa ne bo, bomo znali za glavni vzrok našega žalost-noga stanja.
(Dalje pride.)
PO DOMOVINI
TEDENSKI H3LEN3SR
Mesec september ma 30 dni. V tom meseci se den skrči za
1 vüro in 40 minut. — Mesec oktober ma 31 dni. V tom meseci se den skrači za 1 vüro in 43 minute.
Grom in tresk o sv. Miheli, Hude vetrove pomeni.
v
Ce ptice selivke pred sv. Mihelom
ne leté
Se pred Božičem ni bati zime trdé
28. septembra 1831 seje narodo Franc Levstik, slovenski pisatelj.
Vsakši človek je lahko krao ali grof ali bogataš, mora imeti samo kinče dühä in srca.
V	Soboti so mrli 19. toga meseca mati pekarskega mojstra, g. Vekoslava Kralj. Pogreb je bio 20. popoldne. Žaltijočoj drü-žini naše srčno sožalje.
Ogenj v Domanjševcih. Hüdobna roka, šteroj so že na sledi, je podnetila ogenj dne 14. t. m. večer ob 9. vüri pri posestniki in kovači Josipi Bres-koč. Ogenj je upepelio hišo in dvoje gospodarskih poslopij. Škoda je velka. Domači požarni brarribi je zahvaliti, ki je hitro prispela na lice mesta, da se je ogenj lokalizirao in da so rešili bar nešterne stvari.
Müra je preminoči tjeden preci močno narasla. Stopila je prek brega in poplavila obrežno zemljo. Vekše škode je zato ne 'bilo.
V	Mačkovcih se je s prvim septembrom odprla nova pošta, štera ma vsakši den zvezo na vlak Maribor—Hodoš.
Minuli teden so bili po vsej Sloveniji močni nalivi. Reke so narasle in napravile mnogo škode. Veliko krajev je bilo popljavljenih ter tako težko gospodarsko prizadetih.
V	Beogradi je pogorelo gledališče „Maneži". Kako je nastao ogenj, se ne ve. Ogenjgasci so le s težavo rešili blizu stoječi oficirski dom.
Naša kraljevska driižina, štera je bila celo poletje na Bledi, se je vrnila v prestolico, v Beograd.
Oblastem. Kaj se je že vči-nolo za otvoritev petoga in sed-moga razreda na gimnaziji v M. Soboti ?
Nov želežni most prek Müre. Ministerski svet je skleno, da se bo napravo namesto sta-roga železnoga mosta pri Veržeji nov most iz železa. Nov most bo koštao 5,090.450 Din. Delo je prevzela Splošna stavbna družba v Maribori. — Kda se mi tomi veselimo, naj opozorimo na edno. Kam se bo pa spravo stari most? Da ga ne bo treba spravljati tüodnet preveč daleč, se naj stari most gorpostavi pri Petanjcih ali na Srednji Bistrici. Na obeh krajih je strašno potreben most. Zdaj je takša prilika, da je več ne bo. Zato občine, zahtevlite te most za sebe. Priporočamo našim poslancom, da se pobrigajo za to, da se stari železni most ne odpelja tjodnet, nego se ga preseli ali v Petanjce, ali na Srednjo Bistrico, kde je najbolje potreben.
Pasivna rezistenca. Malo-verni in boječi ljudje so se bali vzeti v roke „Kmečko moč" pred volitvami, češ da bodo tako prišli pri „gospodi" v nemilost, ker gospoda ne trpi „Kmečke moči". Sedaj pravijo, da so bili v „pasivni rezistenci." Mi pa pravimo, da so figa možje! Njihovo zadržanje je enako — O.
Miši od obljiib ne crkajo. Zato zahtevamo, da se nam da strup za njihovo pokončanje. To je v interesi države in ljüdstva.
IZJAVA.
Podpisana izjavljam, da so vse besede, katere sem govorila o ekonomu gosp. Fistroviču, popolnoma neresnične in neutemljene, toraj izmišljene, jih prekličem, ter se mu tem potom zahvaljujem, da je odstopil od tožbe.
Spodnje Krapje, 7. IX. 1927. ANTONIJA ŠPUR.
26
27
28
29
30
SEPTEMBER
Pondelek Torek Sreda Četrtek 1 Petek
sv. Ciprijan mantr. sv. Küzma in Domj. sv. Venčeslav kralj sv. Mihael arkang. sv. Hieronim sp.
OKTOBER Sobota sv. Remigij piišp. Nedela 17. Angelov Čuvarov
„Kmečka moč" in osebnosti. Gotove ljudi muči slučaj, da so nékateri gospodje okrog „Kmečke moči" strankarsko politično opredeljeni in vendar je list nestrankarski. Mi povemo vsem, ki jih radi tega boli glava, da je to popolnoma mogoče, kar vsak pameten možakar lahko kopira. Mi pozivamo vse gospode brez razlike strank, da v naš list dopisujejo. Ako bo dopis v skladu s smerju lista, ga bomo priobčili. Upamo, da bo ta naš poziv imel uspeh in se bodo vsi gospodje oglasili z dopisi. Na ta način se lahko prepričajo o resničnosti naših trditev. Ne moremo za to, ako je kdo izmed naših pristaš ene stranke, glavno je, da list ni glasilo kake stranke. Sicer pa pozivamo vsakogar, da pokaže in pove : kdaj in kje se je naš list eksponiral za katero stranko od kar obstoja ?
Kak dugo bomo ešče čakali na semensko žito ?
Črensovci. Preminoči tjeden smo imeli v našoj farnoj cerkvi več dni trajajočo lepo cerkveno slavnost. Iz celoga Prekmurja so prišli verniki k nam, kde so dobili tolažbe v našoj prelepo okin-čenoj cerkvi. Slavnost se je končala v nedeljo, na den proščenja s procesijov, štere se je udeležilo prek 2000 ljüdi. Slovesnost ^sta pozdignoli zdriiženi godbi iz Žižkov in Črensovec. — Driigi den, v pondeljek se je vršilo dobro obiskano senje. — Po teh slav-nostih in dogodkih pa se vrši vseširom bratva jesenskih pridelkov, kakti: kukorice, krumplov, hajdine, prosa itd. Jesenski pridelki so jako obilni in lepi.
Prvi slovenski zrakoplov se zdaj dela na NemŠkom. Ime-novao se bo „Ljubljana".
Tüdi mariborsko gimnazijo ščejo reducirati na 4 prve razrede. Tak pridemo do toga, da ne bomo meli v Mariborskoj oblasti niti edne gimnazije. — To je sramota za nas !
V Zagrebi si je 17. toga meseca vzeo življenje 83 let star
D. Jankovič, ar se je ne mogeo zvračiti.
Več miljonov dinarov je določenih za regulacijo rek. Ali se bo glizdaj kaj napravilo na najbolje nevarnih mestih Mtire?
Pes je odgrizno nos gosp. Neumani iz Zagreba ravno, kda je šo na veselico.
Strašen vdarec je za naše dijake iz Sobočke gimnazije, da nega več 5. in 6. razreda. Jako dosta jih je doma ostalo, ar se nemajo občen dalje školati v drügih varaših. Te dni je edna deklica skoro v dvojnost spad-nola tak se je obtipano jokala. Na pitanje, zakaj joče, je odgovorila, da zato, ar nema občen indri študirati 5. razred gimnazije, sliižbe ne dobi, — hüdobni in nori ljudje pa se njoj smejejo in norca delajo. — Kak žalostno je to !
Za 2800 Din. je okrala svojega gospodara, Adama Bohar, mesarja in trgovca iz Dolnje Lendave, sliižkinja, Treza Bogdan. Zaprli so jo, čeravno pravi, da je ne kradnola, da je najšla pe-neze v — gospodarovom kaputi.
Žitkovci. Pri nas je umrl dosedanji gerent Ivan Berden. Na njegovo mesto je imenovan g. Martin Nemec.
Ministrstvo za notranje zadeve je dovolilo, da se smejo k nam uvažati sledeči madžarski listi : Az Est, Pesti Napló, Ma-gyarorszäg, Borsszem Jankó, Magyarsäg, Budapesti Hirlap, Nyu-gat, Mindnyäjunk lapja in Tolnai viläg leksikon.
Učiteljska imenovanja. V Vel. Poljano Angela Ambrožič, Marija Majer v Pečarovce, Marija Visujak v Odrance, Štefanija Prešern v Beltince, Marija Kin-čič v Pertočo, Milan StrausvG. Lendavo. Premeščeni so: Franjo Šnajder iz Vel. Poljane v Ivance, Terezija Ferenčak z Dol. Bistrice v Zavrč. Imenovani so dalje : K. Škerget iz Lipovec v Dolino pri Dol. Lendavi, Dénes Hari v Dob-rovnik, Jožef Uran v Sredico, Franjo Sušteršič v Malo Polano, Otilija Rus v Tišino.
1 Neso šli volit. V Srbiji je na ednom volišči, kde je bilo 300 volilni opravičencov niti eden ne šo volit v znak protesta proti nosilci liste g. ministri prosvete, ar jim je te ne šteo dati podpore za školo.
Naše gimnazije. G. minister za prosveto je te dni izjavo, da bodo ukinjene vse gimnazije, štere ne bodo melé 120 vučen-cov. Gimnazij z 8. razredi bo 80. štere bodo te, odloči minis-terski svet. — Kak vidimo, je ešče izda prilika, da dobimo celo gimnazijo v Soboti nazaj. Odvisno je pač največ od naših poslancov, če se bodo oni zavzeli za njo. Vüpamo se, da to tüdi napravijo in tak bomo meli itak za Prekmurje in Mursko polje gimnazijo z 8 razredi v Murski Soboti.
*
Srečni smo, če ma v srci jasnost in veselje, vüpanje in samozavest.
*
Pošten človek je tisti, šteri ohrani in spoštuje jezik in vero svojih staršov.
*
Nogo si je potrlo 9 mese-cov staro dete, Vincenc Škraban, sin delavca iz Murske Sobote. Oča ga je varvao in njemi je po neprevidnosti z rok spadno. Vrači se v bolnišnici v Soboti.
Z dreva je spadno na vele-posestvi v Beltincih zaposleni delavec Josip Koroša iz Odranec. Dobo je močne poškodbe po čelom teli tak, da so *ga morali pripeljati v Soboto v bolnišnico.
, AMERIKA.
t
Iz Amerike je prišlo te dni 35 Slovencov pogledat svojo slovensko domovino in svoje rojake. Dne 21. septembra so se odpelali skozi Ljubljano nazaj v Ameriko. —Mi vam že-lemo srečno pot in vas prosimo, pridite nas ešče kaj gledat, zdaj nam pa pozdravite vse Slovence in Slovenke v Ameriki!
			
PO SVETI		polìtiche novosti	svetovne. Madžarska je tüdi proti
V	Carigradi je ogenj vničo 400 hiš. V	Parizi je taljanski begunec strelo z revolvera taljanskoga konzula grofa Nardinija. Kaj je vzrok atentata se ne ve. Ob Črnom morji je bio strašen potres. Po varoših je porušenih dosta hiš, tüdi je dosta mrtvih. Potres je bio tüdi na Japonskom. V	Parizi je 10 let stara deklica zagiftala svojega 18 let staroga brata zato, ar je on do-bivao več jesti od drtižine, kde je slUžo, kak ona. Štela je zastrupiti celo družino. Kda je njena mati to zvedila, je včasi od žalosti mrla. Na Angleškom je mro te dni slikar, šteri je kot 8 let star dečkec po nesreči zgübo obe roki. Itak pa je z nogov znao tak lepo risati in malati, da drü-gi slavni slikarji z rokov neso znali tak lepo.	domače. Naša vlada se je izpolnila v telko, da je za ministra za socijalno politiko dr. Andrej Go-sar, podtajnik pri ministrstvi prosvete pa je postao g. Sušnik. Oba Slovenca, od Slov. ljudske stranke. S tem je SLS. stopila v vlado. Pogajanja z Madžarsko. Te dni se začnejo z Madžarsko pogajanja glede ureditve vseh že razrušenih vprašanj med našo državo in Madžarsko. Najvažnejša točka je tranzitni promet Madžarske preko naše zemlje na Reko, kjer je Madžarska dobila od Italije svoje pristanišče. Pogajanja z Vatikanom. Papeški nuncij Pellegrinetti je odpotüvao v Rim poročat kak tečejo pogajanja za sklenitev konkordata. Največ težkoč dela zavod Sv. Jeronima v Rimi. Itak je pa velko vüpanje, da skoro prido do konkordata. Tüdi z Grčijov se bodo začnola te dneve pogajanja.		združitvi Avstrije z Nemčijov. Madžari ne bi radi imeli namesto slabe Avstrije mogočne Nemčije, zato so na strani tistih držav, ki so proti združitvi. V Ženevi se je zaključilo 46. zasedanje drUštva narodov. Kakor navadno, je tüdi zasedanje ostalo brez vidnih uspehov. Naš zunanji minister je imel daljše razgovore z francoskim zunanjim ministom, v katerih sta pripravljala delo za sklenitev prijateljske zveze med nami in Francijo. — Sestali so se tudi zunanji ministri Male antante, ki so se razgovarjalu-o Rothemer-jevi akciji za vpostavitev Madžarske. — Razgovore sta vodila tudi naš in bolgarski zunanji minister. Med Francijov in Rusijov se je itak obdržao mir, šteroga so šteli skaliti nešterni politikarje. Rusija in Anglija se te dni začneta pogajati in nazaj postaviti mir, zvezo in prijateljstvo, v šterom sta ne bili že več me-secov. —
Izvrsten tovaj. Ka mate v kulači, stari ? pita nevolno soldak. V ednom imam žganico, v ed-nom pa najfinejše vino. Mogoče bi tüdi vi koštali, gospodje vitezi ? Ar sam siromak, sem vam niti nevüpao ponuditi. Samo nam poniidite, očka, dobro nam spadne, ar nam naš casar kaj takšega nikdar ne privošči. Starček njim je poniido s svojov trepetajočov rokov, oni pa so po vrsti vlekli iz kulača, ka je liištno bilo gledati. Friško njim je vse sfa-lilo, zato so stiskavali kulač, lehko bi šče itak kakšo kupico mogli vö stisnoti. Zdaj, da bi sem prišeo tisti znameniti tovaj Laci, bi se nas zo-sagao, če bi vido, kakši ljudje so na straži pri casarskom konji, — je mo-	driivao eden, šteri je malo bolje s kulača potegno. E, ka bi Laci v takše mesto šo, kde so takši vitezi. On je odbežao po sveti, da ga več nikdar nišče ne-de vido, — je pripomno tovaj. Žedni soldacje so tečas nagibali kulaČe, da so je do dna spraznili, potem pa so začnoli tak po mali dremati, da so nazadnje vsi zaspali, kak bunde ; šteri so spali stoječki, šteri sedečki, šteri pa ležečki. Kda je to Laci vido, ka se je žnjimi zgodilo, se je sladko nasmejao, skočo gor, pa začno svojo meštrijo. Tistima dvema stražaroma, šteriva sta za kantar držala konja, je kantar skrivoma vö z roke potegno i njima namesto kantara špagovino potisno v roke ; tomi pa, šteri je za rep dr-žao konja, je metlo potisno v roko. Zdaj je prišeo na red soldak, ki je sedo na konji. Laci si neje dugo		premišlavao, kak napravi s tem, zato je stopo h konji, njemi odvezao sedlo in sedlo s soldakom vred k trami prikapčo in konja tak pomali v kraj odgno. Samomi Ladji je smeh počo, kda je vido, kak izvrstno je dovršo svojo meštrijo- Pa što se nebi smejao? Vej pa je to smeha vredno, kda človek vidi, da soldak brez konja prazno sedlo jaše, driigi drži metlo, mesto repa, tretji in štrti pa špagovino namesto konjskoga kantara. Laci se ne dugo müdio v stali, nego si je ogrno kraljevski plašč, seo na konja in viteško prijahao na dvor, kde je povedao stražam, naj idejo spat, ar zdaj že itak ne pride oni hunevoski tolvaj. Straže so ga bogale, odišle spat, on pa je gizdavo, kak veter smükno iz casarskoga dvora. Proti jiitri, kda se je že eno malo začelo daniti, so se začeli dečki biiditi, in tisti, šteri je k trami bio
Med Rumunijov in Mad-jarskov je nastao velki spor (svaja) zavolo agrarne reforme na veleposestvih madjarskih grofov v^Rumuniji. — Spor rešiije-jo v Ženevi na Švicarskom. —
Angleškoga židova Ro-themere-a so Madjari podkü-pili, da naj piše za to, da Madjari dobijo nazaj zgüblene dežele. Čehi in Rumuni, pa tüdi Jugoslovani pa pravijo, da to pomeni novo vojno, štera bi napravila konec Madjarskoj državi in njeno razdelitev.
Na Italjanskom se kmetje buntajo zavolo slabih gospodarskih razmer.
poučno
Domača vzgoja.
3. Oeflo i odmor.
Priporočljivo je, či se dete vči skupno s svojim součencom, to pa samo pod nadzorstvom lehko dovolimo, da preprečimo morebitne vplive, ki bi bili slabi.
Delo naj bo stopnjema vsikdar bolje težko. Nadalje naj bo delo samostojno. Dete naj dela samo, brez pomoči. Starišje naj samo nadzorujejo delo. Nesmimo naloge, rizbe ali ročna dela mesto njega napraviti, da bi ga rešili dela ali olajšali delo. Pri nalogah lehko samo s pitanji razložimo bistvo naloge, izdelati pa mora sam po svojem. Končno bodi pelo šče takše, da otrok čtiti vrednost dela. Ne obdarüjmo otroka za delo s kakšimi stvarmi. Nagrada za delo naj bo uspeh, veselje sta-rišev in razpoloženje, šteroga čuti dete ob takših prilikah.
Duševno in telesno delo rabi moči, zato trüdi človeka. Trilden človek pa rabi počitek, ar s počitkom si nadomesti uporabljeno moč.
Če opazimo na deteti utrud-ljivost, ne smemo ga siliti več k nikšemi deli, oosebno ne k dü-ševnemomi deli. Človek, ki se je otriido v dUševnom deli nemre spati, torej si tüdi nemre nabrati nove moči za delo. To povzroči nervozo, bolezen.
Najbolje počivlemo te. kda
spimo. Spanje delo in um osveži. Kda spimo, počivlejo naši živci in mišice, qütila ne delüje-jo. Tisti, šteri dosta senja, se ne odpočije zadosta. S spanjom brez vsna pa počivlemo popolnoma. Što spi v takšoj sobi, kde je sveži, hladnejši zrak, trdo ležišče, zvečer pa ne jej dosta pa teške jedi, dihanje in bitje srca pa je neovirano, taksi ne senja in se odpočije popolnoma.
Kda se dete vzbüdi, naj vstane včasi ; lenuhariti njemi ne smemo dovoliti. Za utrditev volje je edno sredstvo to, da premagamo nagnjenost do lenuharjenja. Z močno voljov si tüdi lehko pospešimo spanje. Samo ne smemo se s takšimi mislimi baviti : — ali bom mogeo zaspati — ali ne ?
Dalje prih.
Pri onih, ki štejo slabe knjige, bi se moglo reči : budal-ščina privlači budale, kak gnjilo meso mühe.
Što ljiibi svoj rod, podpira „Kmečko moč".
privezani, je pravo ovim :
Viižgite lampaš, ar se mi zdi, ka ne sedim na konji.
Na kom pa bi sedo, — pravi drügi, — vej pa jaz držim za rep.
Midva pa kantare !
Kakšte je, samo viižgite lampaš, pa me nekak spravite tüodnet — je pravo tisti, ki je k trami privezani sedo na sedli.
Ar je te pri trami privezani li kričao, se je ovim čudno zdelo, zato pa so vilžgali lampaš. Hoj ! — hoj ! — bio konj — nega ga, so zakričali vsi.
Tristo medvedov ! Te presneti Laci ga je spucao . . .
Bilo je lepo spomladansko jiitro. Mirno je. Izza bregov se je pokazalo zlato sunce, štero je s svojimi žarki posvetilo v casarski varoš. Mladi Laci pa je junaško prihajao v casarski dvor, z lepim casarskim konjem.
Kda ga je casar òpazo, je ves presenečeni skričao ;
No, sinek, takšega tovaja šče nesam vido kak si ti 1 Samo ne razveseli se prerano. Šče edno driigo delo te čaka. Jaz sam imeo edno staro mater, štera je vsikdar jako grešno živela in tiidi brez spovedi mrla. Njo so taki po smrti s telom vred v pekeo odnesli. To mater mi moreš najkesnej do dva tjedna rešjti s pekla in nazaj domo spraviti. Če toga ne ne napraviš, ti dam glavo odsekati, telo pa obesiti na plot, da je ptice pojejo. — Si razmo ? Z Bogom !
Mladi Laci se je obrno in odi-šeo vö s palače. Vöni si je malo mislo, te pa je odišeo domo in po-vedao oči, kakšno želenje ma casar.
Če casar to želej od tebe, kak mi praviš, te je konec tvojega življenja, ar vragovje v pekli itak več
znajo kak ti, -- je odgovoro tovajski mojster, oča mladoga Lacija.
Jaz toga ne vörjem — je pravo
Laci.
Te pa idi, pa probaj, -- je pri-djao njegov oča
Za to šče dosta časa imamo, oča s Staro šče naj eden čas kotajo po peklenskom vogelji, za drügo je tak baba ne, — je pripomno Laci.
Kak si njeva to pogovarjata, opazi Laci, da casarski paster ovce žene na pašo in pravi staromi oči i
S teh ovc bom šče dnes pečenko meo, oča !
Steh že ne, — odgovarja oča.
Ravno steh. Samo ite, oča, naprej v log, napravite ogenj, drügo je moja stvar.
Stari tovaj je bogao svojega sina, odišeo v log, nabrao drva in zaküro ogenj.
ZDRAVSTVO
Nindri v našoj držayi je ne tak razširjeni trahomaš, kak pri nas v Prekmurji in pa v Medjimurji. Kak žalostno je gledati ljüdi, šteri majo to bolozen ! In ešče bolje žalostno je to, da jih je tak strašno dosta takših. Znamo, da se ta bolezen prenese od ednoga človeka na driigoga. Človek, ki ma trahomaš, si navadno rad mene in briše oči, ar ga srbijo, grizejo in se solzijo. S tem prinese klice bolezni na roke i robček. Če si zdaj s tak-šim človekom v roke segnemo, ali kajšte primemo takšega, ka je že on meo v rokah, dobimo te klice trahomaša na naše roke in z rok v oči, ar ljudje ne znajo paziti in si kda šte- s prsti brišejo oči. Ešče lažje pa se prenese ta bolezen na drügoga pri mujvanji in brisanji. Pri nas majo ljudje to grdo navado, da se cela družina mujvle v ednoj krnici ali lavori in celo v ednoj vodi. Tildi se vsi brišejo od ed-ne brisače. Zato najdemo največkrat, da ma cela družina trahomaš. Če pa kakši ljüdski človek ali tiijinec spi pri hiši, njemi tüdi navadno dajo ravnotisto skledo za mujvanje in brisačo za brisanje. Tak dobi tüdi on trahomaš in ga prenesena svojo drUžino. — Dosta trahomaša se prenese tüdi med decov v šoli, ar se lovijo in primlejo. — Najboljše sredstvo, da se obvarjemo toga grdoga betega, je čistoča in pazka pri mujvanji in brisanji. Vsakši se naj mujvle pa naj posodo dobro opere in te se naj mujvle drugi. Pri brisanji pa naj ima vsakši svojo brisačo, ar bar tisti, šteri ma že trahomaš, naj ma svojo brisačo, s šterov se naj nišče drügi ne briše.
To vsakši lehko napravi, ar ga nikaj ne košta. Samo malo dobre volje imemo in se očuva-mo toga grdoga betega.
Oblasti pa prosimo, naj se pobrigajo za pobijanje toga betega pri nas, vej je zdaj samo v
mariborskoj oblasti določenih 100.000 Din. za pobijanje trahomaša. Vüpamo se, da bomo tüdi v Prekmurji deležni te pomoči.
SMESNICE
KAJ V ŠOLI NI PRAV ?
Miškeca, ki je bil prvikrat v šoli, vprašajo mati, kda je prišel iz šole = No Miškec, kako je kaj bilo
v	šoli, ali ti je kaj všeč? " — „Nič kaj", odgovori Miškec, „dvakrat smo molili, pa nobenkrat jedli".
SLAMA V GLAVI.
Kda je prišeo domo s šole, je torbo djao v kot, te pa bežao k aj-tekl i pravo : „Ajtek, kakšo slamo pa
vi	mate v glavi ? " Meni so dnes pravili vučiteo v šoli, ka mam haj-dinsko.
MATERIN JEZIK.
V šoli pita vučiteo starejšega učenca : „Kaj je materin jezik ? " Učenee skoči gor in glasno odgovori : Materin jezik je to, ka oča morejo tiio biti.
K sreči!
Za srečo je stvorjeno naše srce.
Vsak je sam svoje sreče kovač.
I. Zdravje.
Mi ljüdje, naše življenje, dela naša usoda, smo navezani na zeinlo. Že Sv. pismo pravi, da smo vzeti iz ilovice zemlje. Iz zemlje dobivamo svojo hrano, svojo obleko in svoje stanovanje. Poleg vsega toga, da imamo dušo, štera je ne od te zemlje, in štera se ne bo povrnola v to zemlo, kak vaše telo, nego je stvorjena za Boga, za nebesa, kde je prva in edina naša prava sreča, — pravim poleg vsega toga moremo itak tüdi na zemlji iskati svojo srečo. In če je naša časna sreča navezana na zemljo, je telko bolje navezano naše telo. Dokeč na tom sveti živimo, se naša duša poslužuje
tela, kak svoje škeri, da dela, moli, se giblje, ustvarja in se pripravlja za večno srečo. Lepo pravi naš velki slovenski pesnik Gregorčič :
Telo ti je hiša, v njej um gospodar,
A čut gospodinje ti'bodi;
Počutki so vrata, ti glej kot vratar,
Kaj ven in kaj notri ti hodi !
Betežno telo nam je ne samo v nesrečo za vsakdanešje življenje, nego tüdi za večno. Sami znamo, kak nam je v be-tegi za nikoj ne„ da nemremo moliti, vse nas čemeri in žalostni smo. Zagvtišno je volja božja, da njemi služimo z zdravim telom. In če je to volja božja, je naša sveta dužnost ravnotak skerbeti za zdravje tela kak za zdravje dflše. „Le v zdravem teli je zdrava duša."
Anton Martin Slomšek, naj-vekši zgojiteo in büditeo sloven-skoga naroda, posebno na Šta- * jerskom, kda se je narodo, al-düvao celo svoje življenje za svoj slovenski narod in mro v Maribori kot slovenski püspek, je zapüsto Slovencom, jä vsak-šemi Slovenci in Slovenki sledeči teštament : Najvekša dota ali herbija je : zdravo telo, dela vajene roke in vučena glava.
Da bi se vsi naši ljudje in mladeniči, ženske in dekle, zapomnili te teštament in po njem živeli ! Prvo je : pazimo si na zdravje ; če smo pa zdravi, moramo biti pridni, delati moramo, poleg toga pa se včiti, pri vsakšem deli, če smo mladi ali stari, bogati ali sirmaeje, kmetje, delavci, obrtniki ali gospodje. —
„Koprive".
POVEST O ŽABAH.
(Malo reminiscence) Žabe so proti-državne, ki vpijejo po dežju, ko ta ni potreben, navadno potem pride povodenj in to je nesreča za državo. Bojimo se, da bi tak naliv odnese] tudi protidržavne žabe.
One žabe pa, ki so zapustile domačo mlako, imajo popolnoma prav. V domačo mlako so se vrinile protidržavne žabe in bilo je, kakor
v vsakem lokalu, kjer je gnječa . . . V domači mlaki, ki več ni domača, ki jo zapuščajo vse poštene nacijo-nalne žabe, naj le ostanejo one rdeče protidržavne pod varstvom staro-kopitnih zmajev.	— Pik. ~
MOČ.
Pri nas je znano in se prakti-cira, da pri sliižbah ne odloča kvalifikacija in sposobnost, ampak članska legitimacija kake stranke. Novo je pa, da odločajo nad usodo državnih uradnikov elementi dvomljive vrednosti, a là svinjski prekupci.
(~ Z. --) Pik.
KAPUT PO VETRI . . .
Politični vetri imajo silno moč. Tak je pri nas pred volitvami pihao močen političen veter, šteri je imeo te uspeh, da so se drevja, štera so ne pognala močnoga korenja, sprevrgla. Ar je pa bila na indeksi tüdi nestrankarska „Kmečka moč" so se vetrnjaki tiidi nje ogibali. Zvesta hlapčevska sliižba ! . . .
Pisma „Hmečhi mil".
Gospod urednik ! Sigurno oba soglašava v tem in mnogo drugih, da vzklikneva : Hvala Bogu ! Da, hvala Bogu ! Kakšen mir povsod, ki tako blagodejno vpliva na človeškega duha. Volitve in volilni boj primerjam strašni viharni moči. Kako si oddahne človek, ko poneha vihar in se nebo pomiri. Sedaj si oddahnemo vsi, ko je volilni vihar za nami. Izid volitev se nas ne tiče, to prepùstimo politikom. Bolj nas pa zanima, kako so posamezni ljudje živeli v strahu pred močnejšimi.
Ko sem prvikrat pisal v „Kmečko moč", niti misliti nisem upal na to, kar sedaj moram napisati. Pa kaj si hočemo, politika je mogočna in maščevalna. Tak rešpekt imamo vsi pred njo. Gre za moč in silo, ki užene pogum iz človeških src. Klonemo glave in upagnemo kolena pred silo in močjo. Gorje nam če nas zadene kazen za naše ideje ! Kaj ideje ? Ne, ideje so tam, kjer je moč in sila.
Ne bom dolgo filozofiral. Gospod urednik, v „Kmečki
moči" mislim povedati žalostno resnico. Vsi vemo, da je „Kmečka moč" nestrankarski list. Kot tak, je nam vsem dobrodošel in vsi ga pozdravljamo. Vsem ni po volji, a to ni njegova krivda. Veliko naslani fraz je padlo na njegova pleča tekom volilne borbe, a pleča so še ravna. Razumemo strah in trepet pred „Kmečko močjo" pri onih, ki so vprizorili strašno gonjo in ognjevito ofenzivo. Čudno pa je da so drugi, češ, da ne bo zmere pri „močnih", segali zadnje tedne pred volitvami z bolaznijo po njej. To sem hotel povedati in zapisati vsem strahopetnežem in vetrnjakom v albuma !
Na žalost, prišli smo tako daleč, da se ne bomo upali več razgovarjati med sabo, ker postanemo sumljivi. To pa samo pred volitvami. Potem se zopet napnejo prsa, razvežejo jeziki in prijateljstvo se cedi kakor mea.
„Kmečka moč" je vzdržala borbo junaško. Mi vsi, ki smo bili zvesti njeni prijatelji od po-četka vidimo v njej poslanca, ki bo širil v tem kotičku naše prostrane domovine novo besedo. Pogumno na delo ! — Pozdrave vsem čitateljem „Kmečke moči"!
GOSPODARSTVO
Pospravljanje krumplov. Brez krumpla si dnesden nemremo misliti življenja. Posebno v kmeč-koj hiši je vsakši den na stoli. Krumpeo se pa tiidi lehko napravi na več različnih načinov in je tak jako dobra jed. Siromaki je krumpeo drügi krüh. Zato pa, kmet pazi, da si krumple v jeseni lepo pospraviš. Krumpeo ima boljši tek, ako raste bolj v siišnom časi kak v mokroči. Pazimo pa, da krumple v bar v lepom vremeni skopamo. Piistimo skopane krumple nekaj vremena ležati, da se posiišijo. Nesmemo pa je preveč premetavati, ar se preveč stučejo in nam tak hitrej gnjilijo.	(Dalje.)
CENE
Penezi :
1 dolar	Din. 56*15
1 av. šiling	„ 8*—
1 čehosl. krona	„ 1-67
1 nemška marka „ 13*50 1 francuski frank „ 2*20 1 švicarski frank „ 10*93 1 italjanska lira	„ 3*08
1 madž. pengö	„ 9*90
Državno 1% invensticijsko posojilo Din 84*50 Državna renta za ratno šteto Din 346*—
Blago :
Pšenica nova	Din 290— —
Oves novi	„ 180— —
Kuruza staia	„ 230— —
Pšeno	- 6—
Jaboke
kg „ 2-
Senla :
26. septembra je drobno senje pri Sv. Bedeniki.
29. oktobra je senje v Gor. Lendavi, v Veržeji i pri Sv. Roki pri Čakovci.
r

i PR OD mn
I* skoraj novo trgovsko IliŠO, 16
oralov dobre ZBmljB pri hiši, gospodarski mrtvi in živi inventar na deželi. J Umetni mlin na stalni vodi 10 oralov zemlje, vse ob glavni cesti.
Posestvo Z4 oralo» veliko, lepo posestvo z inventarjem in
§
I
Kompletno opremo za umetni
mlin, skupaj ali na drobno ; LohomobilazmlatilnicoHof-
her-Schranz 3 PH.
RealiSetna pisarna
SUVAR
t Ljutomer, Ormoška cesta 80. §
I
^ __ ^ „ _	t	V oglasnem oddelku stanejo oglasi 1 Din, med tekstom
t FNF	I il ASC IV •	1,50 Din in »poslano" 2 Din za vsaki cm*. Popusta se da
V^J-^l^l-^ UULHUU V .	pri 3_5 kratnem oglaševanju 15%, nad 5 krat pa 25%
—'	' -	Cene malim oglasom 10 Din.' •
Vsi odvetniki v Dolnji Lendavi so sklenili, da bodo imeli od 1. oktobra 1927 do 1. maja 1928 odvetniške pisarne ob nedeljah zaprte. Vsled tega naj ob nedeljah nihče k odvetnikom ne hodi, ker nie ne opravi.

. zalogi i
p s© v Tiskarni Pasioniji ^
I LOVSKI IN RIBIŠKI ZAKON jf
^ za Prekmurje in Medjimurje ^ ^	nevezan 22 Din
V\	vezan 30 Din
I NOVI IMENIK OBČIN V
i I
PREKMURJU
sestavil srezki poglavar Lipovšek ß	Cena 12 Din
Sj Krstni, poročni, domovinski listi, za- S S dolžnice, potrdila, smrtovnice i. t. d. S
\ PREPRODAJALCEM POPUST! I

i I PREKMURSH9 POSO		
	mm 1 a ui« 222. I)	
i HBuiiiiiyisuiiTi i v Murski Soboti Zvest?		Kr. notar r Anton Koder je prenesel svojo kan-celajo v svojo novo hišo prek od hotela Slon (g. Bac)
plača interes na hranilne vloge 11 in vloge na tekočem računi 8-10°|o I Posojila daje proti vekslini (ke- j zešom) in gortaboleranji. Poštni čekovni račun 12628. IL.. ................... 1		
		
		'' : ! i
TISKARNA
Murska Sobota
izvršuje vsa tiskarska dela solidno in točno
PANONIJA
Šolska ui. št. 241
izdelujejo se vsa knji-goveškadela najlepše