ZVEZA SOCIALISTIČNE MLADINE STEKLARNE HRASTNIK
OKTOBER 1978
OBLETNICA ZMAGOVITE STAVKE STEKLARSKE MLADINE LETA 1936
V polletju leta 1936 je mladina' steklarne Hrastnik odločno zahtevala svoje pravice.
Tisti čas, to je bilo julija 1936, je vodstvo strokovne organizacije Steklarjev v Hrastniku preko svojih obratnih zaupnikov zahtevalo izravnavo dopustov nekaterim mojstrom in pomočnikom. Ker pa do takrat velika; Večurna mlajših delavcev sploh ni; imela plačanega dopusta, je vodstvo mladinskega sindikata ob istem času tudi stavilo zahteve za priznanje dopusta krog-Tjičarjem, natikalcem in izpihoval-
llllÄifl	|H|
	
	; r
	
	S fl ■
	
	i 611
■hé	
	1 -
Vlli Maurer, organizator mladinske Stavke steklarjev
cem. S to zahtevo je bil mladinski; 'sindikat na široko -zainteresiran in 'je razgibali veliko večino zaposlene mladine. Ti krogljičarji, natikal-ti in izpihovalei,-so’poleg pomočnikov pomenili najvažnejšo' delovno silo v podjetju, Zato si je brez -tehle težko zamišljati proces dela V tej'veliki tovarni.
• Sestav mladinskega sindikata je bil takšen, da so v njegovo organizacijsko področje Spadali poleg že omenjenih vajencev tudi pomočniki -in vse ostalo pomožno osebje.
• Ta mladinski ;sindikaitr ki je stal pod neposrednim vodstvom partije in SKOJ, se je že dolgo pred izbruhom spontane borbe ukvarjal z- -vsemi problemi mladine v tovarni. Tako je med drugim urgiral in interveniral pri podjetju za Vse nepravilnosti, ki so se dogajale na deloviščih, skrbel za pravilno razporeditev in oceno pri delu, je sestavljal- zahteve za povišanje odstotkov mlajšim pomočnikom in drugim zapostavljenim delavcem, budno pazil na to, da se je -izvajala mladinska zaščita, v kolikor je bila
ta z zakonom določena itd. Predvsem pa je ob raznih prilikah, tako na masovnih sestankih mladincev, kot na sestankih mojstrov, ostro grajala nepravilne odnose leteli do vajencev in drugega pomožnega delavstva. Skratka, ta mladinski sindikat je bil pravo; protislovje strokovhe'organizacije,'kajti bil je - vseskozi delaven ter dovzeten za vse probleme, ki so težili večino mladine v tovarni. Mladina sama je kaj hitro uvidela, da je njen pravi zagovornik in zaščitnik mla-
Jože Kastelic, organizator mladinske stavke steklarjev
dine sindikat, . zato Seje- začela Vključevati masovno vanj.
V vodstvo te mladinske organizacije je bil na bazi najširše demokracije izvoljen le en komunist, vendar nas to ni motilo, kajti v organizaciji smo bili včlanjeni vsi partijci in skojevci. Ta izvoljeni član KP je zavzemal najvažnejšo funkcijo v organizaciji, in to, tajništvo. To funkcijo je takrat opravljal član mestnega komiteja partije tovariš Jože Kastelic. Komunisti, včlanjeni v ta mladinski sindikat, si v tej organizaciji- posebnih funkcij nismo želeli,-za nas je bilo važno le to, da smo pritegnili v njega čim več zaposlene mladine in j o tako zakt-ivižiorali v boj za specifične mladinske zahteve. Naloga SKOJ in partije v tem mladinskem sindikatu je bila tudi -ta, da smo igrali vlogo čuvarjev resnične demokracije ter da smo delali na tem, •da so se-vsi sklepi sej in masovnih sestankov prenašali v življenje,
S to organizacijo smo komunisti pridobili zelo široko področje.ile-
galnega delovanja med celotno mladino.
Naši masovni sestanki so bili zelo pogosti in vedno dobro obiskani.-Na teh sestankih smo skojevci, in partijci izstopali vedno s kopico problemov, za katere smo vedeli, da teže celotno mladino. Pri vsem tem nam je bil velik pomočnik in učitelj legalni mladinski časopis »Mlada pota«.Časopis Sam se je skoraj izključno bavil s problemi delavske mladine, zato si je zelo hitro utiral pot v široki krog mladine. Tudi v steklarni je bil zelo razširjen in v organizaciji mladinskega sindikata je bil formiran tudi kolportažni odbor.
Ko se, je v letu 1934 in v začetku leta 1935 začela formirati mladinska strokovna organizacija pri steklarni,., so bile razmere V tovarni že skoraj obupne. Pogoji dela so bili po veliki gospodarski krizi že takšni, da so ogrožali.-ves:podmladek. Podjetnik je sicer uvajal vedno tehnične novosti, ki pa niso razbremenile delavcev, ampak nasprotno, silile -so ga še k večji .intenzivnosti in storilnosti. Taka novost' so bili bobni za obžiganje, ki so ,bili kurjeni z odpadnim katranom, razširjal se je dim in smrad, da je bilo groza. Druga taka novost je bil stroj za izdelovanje malih kozarcev za vlaganje (Fleiš maschine). Ločijo se od Kako"-strojev le po tem, da so imeli posebno jekleno mizo; 'z več modeli, ki so se vrteli in so zahtevali zelo izurjeno ročno delo. Stroj sam ni bil slab, a je podjetnik postavil normo na »najvisjo špico«, ki j'e bila le težko dosegljiva. Drugo največje 'zlo je bilo v tein, da je vse to
Jože Ranzinger, organizator mladinske stavke steklarjev
Lidija Sentjurc (1911), diplomiran filozof iz Hrastnika, članica KPJ od leta 1932.
Zelo aktivno je delovala ha Ljubljanski univerzi med študenti, v revirjih, sodelovala v mladinski stavki steklarjev In med rudarji. Odlikovana v novi Jugoslaviji z redom
narodnega heroja.
bilo v želo ozkih prostorih, ker so zavzemale prostor tudi delavnice na pipah na eni in veliki - Wolf stroj na drugi strani. Na eni'strani so šumeli, se kadili in-Smrdeli bobni, na drugi strani pa je neusmiljeno hreščal razbeljeni-velikan.'Prostor je cbil tabo utesnjen, da so skozi njega komaj prehajali odnašale!, ki' so nosili vroče izdelke k •hladilnim pečem; Tudi te sp bile zelo slabe, ker so -izpuščale ne-zgorljive in zdravju škodljive pline, bi so se zajedali v pljuča delavcev.
Podjetnik' pa je tudi nenehno nižal tarifne postanke s tein, da je višal normo pri. artiklih', ki so se trenutno čtefflaili. Pustil je pri miru artikle, katere so delale privilegirane delavnice. Take privilegirane delavnice je podjetnik za storjene usluge, ki so mu jih izkazali nekateri njegovi podrepniki (lončena peč). Te usluge pa so bile kaj različne, bodisi,' da so to svojo vdanost podjetniki izkazali' s tem, da So kot obratni zaupniki podpisali stvari na račun skupnosti (napaka dela) ali, da so še nedelani artikli prekoračili z dvakratno prekoračbo (seveda s 100% zasedbo) predpisali povišano normo, ki so jo potem morale delati delavnice s 'sla-
(Nadaljevanje na 2. strani)
OBLETNICA ZMAGOVITE STAVKE STEKLARSKE MLADINE LETA 1936
(Nadaljevanje iz 1. strani) bo zasedbo. Tem slabostim pa so se pridružile še razne nevšečnosti, kot so izdajstva, stremuštvo, potegovanje za boljše službice in slično (primer Bauer Maks). To vse pa je imelo za posledico, da so bila s tem pognojena tla intrigam, zafirbtnim mahinaoijam in egoizmu. Delavec je začel sumiti delavca, nezaupanje pa je preraslo meje in to je imelo zopet za posledico, da se je začelo delati na divjaški način, pri čemer so prišli do izraza brezobzirnost, šikanizacija, psovanje in celo pretepanje. Ves ta srditi gnev se je pa razlil nad vajenci in pomožnim osebjem, ki so morali požirati te gnusne reči, če so hoteli obdržati težko dobljeno de-
lo.
Če je v letu 1928 velika zmagovita stavka steklarjev Jugoslavije odpravila največje zlo — to je cehovstvo — kar je bila zelo velika pridobitev za vse delavstvo steklarske industrije, so vendar še ostale nekatere podedovane slabosti 'starega sistema v tem, da so še nadalje izkoriščali mojstri in nekateri polmojstri ter starejši pomočniki, vajence, jih psovali z nečloveškimi izrazi in celo pretepali. To se je najbolj razširilo v letih velike in vsesplošne gospodarske krize, ko so stale pred vhodom tovarne gruče mladih ljudi in čakale, da se jih podjetnik usmili in jih vzame na delo.; Da ne bi to delo Zopet izgubili in postali brezposle-ni, so požirali vse, tudi nečloveško ravnanje.
Podjetnik, ki je imel interes le na večji storilnosti se ni zmenil za vse to, kaT se je godilo po delavnicah v obratu; kajti on je rabil le maso gotovega stekla, vseeno mu je bilo kako je to prišlo iz peči in .Od tam v skladišče. Organizacija, steklarjev- pa je bila v tem.času preslaba, da hi kaj, ukrenila za odpravo takega stanja. Saj je v resnici le še bolj životarila kot pa živela. Njeno članstvo se je vidno skrčilo, zaradi raznih mahinacij in -izdajstev, od 400 na pičlih 60 članov. y takem brezupnem položaju -je rasla in dozorevala pri nekaterih bolj razgledanih mladincih misel, o nekaki samostojni mladinski organizaciji. S to mislijo se je pa že predhodno ukvarjala strokovna komisija razrednih sindikatov Slovenije v Ljubljani. O sklepih te komisije .je njen predsednik tov. Franc Leskošek-Luka napisal daljši članek v strokovnem glasilu »Delavec«. Ta članek je vzbudil pri nekaterih mladih delavcih steklarne precejšnje zanimanje in tako so se našli mladi trpeči ljudje, ki so to misel o samostojni mladinski organizaciji začeli širiti med ostalo mladino.
V vodstvu takratne strokovne organizacije v Hrastniku je stal stari in neomajni sindikalist tov. Kellner Alojz. Tudi ta je bil član že več let iste strokovne komisije v Ljubljani. Mladinci, ki so imeli do njega zelo veliko zaupanje in spoštovanje, so se obrnili do njega in ga prosili za tovariško pomoč, katero je bil precej voljan izkazati, ko se je bil prepričal, da so se le-ti resno lotili dela. Tako je z njegovo in Beiteljevo pomočjo uspelo prepričali članstvo strokovne organizacije, da je dovolila v njeni
lastni organizaciji ustanavljati mladinski sindikat pod vodstvom mladine same.
Na razširjeni seji podružnice je bil tako sprejet sklep, da se lahko mladina steklarne strokovno organizira in to v okviru razredne strokovne organizacije steklarjev, v Hrastniku. Dovolilo se nam je lastno vodstvo, pod katerega organizacijsko področje so spadali vsi vajenci, pomožno osebje in mladi pomočniki. Nadalje je bilo sklenjeno, da.se članarina za te vajence, polpomočnike in pomožno osebje določi po najnižji kategoriji, to je bilo od 2 do 4 din tedensko.
Po kratkem času obstoja te organizacije je članstvo že tako naraslo, da smo sklenili tvegati poskus, spustiti se v odprti boj z razrednim sovražnikom. Čakali smo le še ugodnega trenutka, ki se nam je nudil v juliju 1936. leta.
Ta trenutek je bil za nas zelo ugoden, kajti v tem času je podjetnik imel najboljšo konjunkturo in težko bi bil tvegal izgubo, ki bi nastala, če bi prišlo do večjega in daljšega zastoja v proizvodnji. Tako smo računali in sklepali ml, vendar je podjetnik -računal in sklepal drugače. Vedel je Sicer, da še mladina zopet oklepa organizacije in da postaja z vsakim dnem predrznejša in odporna. Računal pa je s tem, da jo prvi večji neuspeh omrtvi in potem bo postala še bolj krotka. Da je mislil tako je jasno, če vemo, da so takratni obratni zaupniki, le. še fungirali be-raštvo za drobtinicami, ki so se usule iz njegove preobložene mize. Zato je priznal izravnavo dopustov mojstrom in nekaterim pomočnikom, ostale zahteve mladine je v celoti odbil v nadi, da je s tem zadal udarec celotnemu mladinskemu gibanju. Toda mladina je bila takrat že utrjena in tudi politično precej razgledana. Imela je za sabo že velike celjske dogodke, na katerih se je do kraja prepričala, da ni sama v tem boju. Nešteti izleti v naravo, pri katerih smo skrbeli, da se je ta mladina čimveč seznanila s teorijo naprednega delavskega gibanja, nadalje delo po društvih in športih, kjer se je kovala enotnost delavskega razreda v boju proti diktaturi in za uvedbo demokracije, kar je zapustilo na njej neizbrisni pečat borbenosti. Tako je bila mladina, že dolgo pred tem, dobro pripravljena za akcije, čeprav bi te terjale od nje tudi žrtve.
Tako je usodnega dne julija 1936 po končani razpravi s podjetjem, ta mladina spontano zapustila delavnice ter na poziv Skojevcev odšla pred staro vezalnico, kjer je bil masovni sestanek pod vodstvom SKOJ. .Na tem sestanku so govorili izključno komunisti, ki so mladini prikazali in razkrinkali obratne zaupnike, ki so se norčevali in igrali z usodo trpeče mladine in vsega delavstva. Na tem sestanku je bil sprejet sklep, da se takoj prične s štrajfcom in to kot odgovor na podjetnikovo izigravanje. Mladincem so se pridružili še številni pomočniki in tako opogumljeni so odhiteli' nad mojstre pred delavnice in so jih v
revolucionarnem zaletu pognali iz njih. Še isti mah sta prihitela v tovarno predsednik in tajnik mladinskega sindikata in z njima je bil postavljen štrajkovni odbor, ki je dobil nalogo skrbeti za red in disciplino v tovarni. V ta štrajkovni odbor je bilo izvoljenih precej mladih delavcev med drugim tudi Evgen Šinkovec, Franc Peršič, Jani Manc, Alojz Knez, Franc Vračun, Nande Medved, Jože Rancinger in drugi. Častno mesto v tem štraj-kovnem odboru so zasedale tudi nekatere zelo borbene ženske in to Šteti Kelner, Fani Krisel, Tinca Podpečan in Malči Lamovšek. Ta odbor je takoj postavil in razporejal straže po vseh dohodih in izhodih tovarne. S tem dejanjem smo se polastili tovarne v celoti.
Po kratkem času štrajka, je bil sklican na pritisk desnih socialdemokratov sestanek mojstrov in to r društvenem lokalu. Štrajkajoči, •.mo se tega sestanka udeležili le po svojih odposlanoih. Obratni zaupniki in nekateri mojstri so se na vse viže trudili, da bi spravili z. dnevnega reda to mučno zadevo. Na vse mogoče načine so poskušali na nas vplivati in nas spraviti iz ravnotežja, toda zaman. Mi smo vztrajali pri naši odločitvi in tako so le uspeli izsiliti sklep, da .bodo drugo jutro izdelali steklo na lončeni peči. S tem sklepom pa bodo podjetnikovi podrepniki v resnici uspeli zadati gibanju odločilen udarec, če ne bi,.naša previdnost to v pravem trenutku znala preprečiti. Ko so drugo jutro v resnici prišli mojstri privilegiranih delavnic lončene peči na delo,, so jih naši mladinci pustili nemoteno na delo, toda pred pričetkom obratovanja smo se vsuli vsi štrajkajoči v te delavnice in tam imeli svoj masovni sestanek. Pri tej akciji je prišlo do odkritega spopada med nekim zakrknjenim socialdemokratskim mojstrom' ter članom štraj-kovnega odbora tov. Janijem Man-cem. Ta incident smo pa kaj hitro likvidirali in tako so osramočeni mojstri zapustili tovarno.
Dopoldne okoli 9. ali 10. ure pa so nas obiskali žandarji. Straže so imele nalog zabraniti vhod v tovarno vsakomur, kdor ni bil direktno povezan s štrajkovnim odborom. In tako se je zgodilo, da so 'stražarji pri glavnem vhodu zaprli vrata pred nosom žandarjev, to pa je razburilo duhove pri oblasteh. .Sreski načelnik v Laškem je dal takoj ojačati moštvo varnostne službe in prihajali so žandarji iž Laškega, Celja in Rimskih Toplic 'ter jih prevažali v odprtih kamionih v Hrastnik, da bi tako vzbujali strah. Mi smo bili po kurirju točno obveščeni o številu pandur, katere je pošiljal sreski načelnik v Hrastnik z namenom, da nas presenetijo z nenadanim napadom v prvem somraku padajoče noči. SKOJ in štrajkovni odbor sta pohitela s pripravami za obrambo. Vse straže so bile ojačane in vsi dohodi zabarikadirani. Štrajkajoči smo postali na mah pravcati vojaki v oblegani trdnjavi. Pozno pod večer pa sta potrkala na vhodna' vrata tov. Karel Malovrh, župan Hrastnika in predsednik strokovne organizacije tov. Alojz Kelner. Oba sta bila ^zelo presenečena ob pogledu na to,
kaj vse smo spravili na kup za obrambo naših položajev.
Župan tov. Karel Malovrh nas je zelo očetovsko prosil, naj se borimo s pametjo in naj zapustimo tovarno, da se tako umaknemo bréz-potrebnemu prelivanju krvi. Obljubil nam je, da bo zastavil vse sile in moči ter svoj ugled, da bomo dosegli vse tisto, za kar smo se tako odločno postavili. Ko smo uvideli, da govori iskreno smo se odločili, da se umaknemo v društveni iokal in tam nadaljujemo' z borbo do končne zmage. Še isti moment je bilo izdano povelje za umik, ki se je izvršil v polnem redu in disciplini.
Noč je bila zelo mirna in vroča. V društvenem lokalu je bilo zelo živo in veselo. Tov. Evgen Šinkovec je igral na orglice in neka-tovarišica ga je spremljala na glavnik, veseli zvoki pesmi so užigali, že itak, razgreta srca. Straže pa so stale na evoijih mestih m budno prisluškovale v jasno tiho noč,.
Pozno ponoči je javljala zveza, da gredo žandarji, vendar so bili le na svoji obhodni patrulji in so s.e držali ceste. Iz taktičnih razlogov nismo napravili alarma, ampak smo pustili vesélo družbo, da je uganjala norčije in da so se tako prepričali o razpoloženju štrajkajo-čih. Drugi dan dopoldne' pa so nas obiskali. Komandir Vites (Negoš) v spremstvu treh drugih se je pojavil pod oknom našega lokala. Mladinci in mladinke so ravno zbijali šale na rovaš podjetnika in figovih mojstrov, ko je presenečeni glas mladinca javljal nenadani obisk. Marsikomu je zaradi iznena-denja zastala sapa, vendar so se eni hitro znašli ih začeli prepevati. Tov. Evgen pa je znova zaigral na orglice, da je tako na mah spravil spet vse v prejšnje razpoloženje.
Ves strah žandarjev pa je bil zaman, kajti komandir Vitas se je vedel zelo dostojno in prijazno, V lepem tonu je vprašal le po meni in ko sem se mu predstavil, je vzel puško z rame ter jo postavil k nogam. Pogledal me je globoko v oči .ter vprašal z zelo prijaznim glasom zakaj štrajkamo. Odgovoril i sem z enako prijaznim in dostojnim glasom, štrajkamo zato, ker hočemo doseči nekaj svojih pravic, ki nam jih podjetnik noče priznati. Obrazložil sem mu na kratko, da smo skušali doseči sporazum s podjetnikom, na lep in miren način, da nas pa podjetnik nikakor ne smatra za toliko vredne ljudi, da bi nam priznal to, kar imajo že . vsi drugi delavci v tovarni. »Ako je tako, onda .imaite pravo, da štraj-kate, nek ide u šorovo, onaj Švaba Abel« ter. zamahnil z roko in odšel. Vsesplošni smeh in krohot štrajkajočih se je razlegel za hrbti odhajajočih žandarjev in Evgen je na novo zapiskal na orglice, da so zvoki melodije preglušili ves smeh, in direndaj,.^
Tisti dan je bil miren in brez posebnih novic. Pod večer je prišel kurir ter me obvestil naj pridem pod staro Bambuio na kratek sestanek- z Lidijo. Med. tem časom, ko sem bil odsoten je komandir Vitez na stalni pritisk srezkega načelstva v Laškem le dal poloviti nekatere mladince, ki so bili odšli po nalogu štrajkovnega odbora na ■ (Nadaljevanje na 3. strani)
Pred desetim kongresom ZSMS
HOO-RUK ’78
Kot vemo, bo po sklepu predsedstva republiške konference ZSMS X. kongres ZSMS v dneh od 12. do 14. oktobra 1978 v Novi Gorici. Kot v vseh okoljih, kjer mladi delajo in živijo, smo tudi v naših osnovnih sredinah več ali manj uspešno pripravili javno razpravo o predkongresnih materialih. Ti materiali vsebujejo o-snutek poročila o delu ZSMS med
IX.	in X. kongresom, osnutek resolucije X. kongresa ZSMS, o-snutek statuta ZSM Slovenije in teze za pripravo stališč in dokumentov X. kongresa ZSMS.
Največja pozornost je bila posvečena resoluciji X. kongresa, ki bo po sprejetju naše vodilo za nadaljnje delo. Iz osnutka resolucije je razvidno, da je ena naj-bistvenejših in trajnih nalog Zveze socialistične mladine Slovenije vsestranska aktivnost v boju za nadaljnjo graditev samoupravnih socialističnih družbenoekonomskih odnosov, ki temeljijo na ustavi in zakonu o združe-
Dopisujte v Glas mladih

Za obdobje po devetem kongresu lahko rečemo, da je bilo delo mladine,na področju delegatskih odnosov zelo uspešno. Z uvedbo delegatskih odnosov v ZSMS smo si zagotovili, da lahko vsi odločamo ali pa vplivamo na stališča in sklepe, ki jih sprejemamo v raznih organih družbenega samoupravljanja.
(Nadaljevanje iz 2, strani)
vrh trboveljskega hriba čakati od-našalce. Vendar je mladince že zgodaj zjutraj izpustil.-Drugo jutro sta prišla iz Ljubljane zastopnika delavskih forumov. Podjetnik je na intervencijo župana Malovrha ter intervencijo delavske zbornice v Ljubljani in intervencijo srezkega načelnika v Laškem bil prisiljen, privoliti v pogajanje. Pogajanje se je začelo okioli 9. ure dopoldne in je trajalo'do pol 13. ure. Na pogajanjih so bili navzoči poleg obratnih zaupnikov, še župan Karel Malovrh, tajnik strokovne organizacije Alojz Kölner, zastopnika delavske zbornice v Ljubljani tov. Lovro Jakomin in Golmajer, srezki načelnik, ter delegacija štrajkajočih, ki je je vodil tov. Jože Kastelic. Po dolgi razpravi .ge moral podjetnik pristati na vse zahteve mladinske strokovne organizadije, ki jih je ta organizacija-v -teku štrajka še povečala za eno točko M to, 1 dinar na urno podlago, prinašalcev. S podpisom pogodbe se je podjet-
nem delu ter ha programski u-smeritvi ZKJ. Trudili se bomo in vztrajali, da bo čutiti naš vpliv skupaj z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami pri reševanju problematike, ki se nanaša na našo. Predvsem pa bomo mladi delavci, organizirani v ZSMS, posvečali posebno pozornost razvijanju sistema dohodkovnih odnosov, delegatskega odločanja, u-veljavljanja novih tehnoloških procesov, doslednemu uresničevanju načela delitve po delu, u-strezni delovni disciplini in racionalni uporabi proizvajalnih sredstev.
Aktivni smo in bomo na področju izobraževanja mladih, zaposlovanje teh, predvsem še mladih učencev v gospodarstvu, urejanja štipendijske politike, stanovanjske politike in informiranju.
ZSMS se bo zavzemala za humane odnose delavcev, tako da bo skušala povsod tam, kjer bo to mogoče, olajšati delavcem delo in ga oblikovati v smislu hu-maniziranja in osvobajanja človeka po delu. Zavzemali se bomo za to, da bo delo postalo vedno manj nuja in vedno bolj potreba.
V tej številki našega mladinskega glasila v skrajšani obliki objavljamo predkongresne materiale z namenom, da seznanimo najširši krog delavcev, predvsem mladih o delu ZSMS v predkongresnem in pokongresnem obdobju.
Enaka ugotovitev bi veljala tudi za našo organizacijo ZSMS s pripombo, da bomo morali v prihodnje posvetiti dosti več pozornosti in časa izobraževanju naših delegatov, kar bo kasneje dalo še boljše rezultate. Kljub temu se srečujemo z dejstvom, da je delo v nekaterih sredinah še vedno forumsko in da vključeva-
nih obvezal, da ne bo izvajal nobenih povračilnih ukrepov nad štrajkajočimi an da bo dobesedno izvajal vsa določila te pogodbe, ki je stopila takoj v veljavo. Po tej .končani razpravi je bil sklican masovni sestanek za vse delavstvo pied gostilno Dimiitrovič, na Katerem so poročali zastopniki organizacij o uspešno zaključeni razpravi. Vsi' govorniki so poudarili, da je zmagoviti zaključek stavke le pripisati odločni volji mladine, ki Se je bila strnila ¡oboli svoje tradicionalne razredne strokovne organizacije, katere cilji , je odprava vseh oblik izkoriščanja, S lem je bila zaključena velika in edinstvena akcija revolucionarne mladine steklarne Hrastnik, ki ¡je pa popolnoma uspela le zato, ker se je v resnici oklenila te . razredne mladinske strokovne .organizacije, ki je stala ped neposrednim vodstvom partije in SKOJ. Od velikega navdušenja, ker smo uspeli v naši, borbi,’ smo vsi mladinci in mladinke kreni a skozi Hrastnik, pojoč revolucionarne pesmi.
Delovne akcije v Sloveniji so za letos zaključene. Utihnili so krampi, lopate, macole na Kozjanskem, v Posočju, Slovenskih goricah, na Kožbani... Da, vedno več je akcij v Sloveniji, vedno večje .je tudi zanimanje zanje. Prihodnje leto bomb morda spet odprli kako novo akcijo. In tako bodo vsi mladi, ki želijo iti v brigado verjetno lahko šli. Konec avgusta so se spustile zastave na slovenskih delovnih akcijah. Za leto dni.
Pa poglejmo, kje so delale mladinske delovne brigade iz Zagorja, Trbovelj in Hrastnika ozirama iz revirjev, kakor radi .imenujemo naše tri občine.
Na zvezni MDA Posočje '78 je v prvi izmeni delala MDB BRATSKA MESTA, sestavljena iz brigadirjev in brigadirk iz šestih pobratenih občin: Zagorja in Aleksinca, Trbovelj in Lazaravca ter Hrastnika in Raške. Brigada je osvojila vsa možna priznanja .in s' tem tudi TRAK AKCIJE, kot najvišje priznanje, ki ga lahko osvoji mladinska delovna brigada.
Mladi iz Zagorja in.Aleksinca so uspešno delali v II. izmeni republiške MDA Kožbana '78. Organizirani v MDB FRANC FARČNIK so dosegli dobre rezultate na delovišču kakor tudi ha področju interesnih dejavnosti.
Mladi Hrastničani in Hrastničan-ke, ki se jim je pridružilo še pet mladih iz pobratene Raške pa so
nje mladih v procese delegatskega odločanja ni bilo povsod, sad dogovora znotraj ZSMS. Pa še to. Marsikdaj se srečujemo s primeri, ko delefgat nima stališča svoje sredine in zato govori le v lastnem imenu.
Programi dela ZSMS osnovnih organizacij so največkrat precej obsežni, toda še vedno je premalo nalog s področja družbenoekonomskih odnosov, stabilizacijskih ukrepov, kadrovske politike, S-dejnopolitičnega izobraževanja, premalo je tudi akcijskega povezovanja z zvezo sindikatov.
Opažamo, da se na raznih sejah in konferencah pojavljajo vedno isti ljudje, ki so o problemih pač najbolje informirani. To pa pomeni, da ostalo članstvo ni dovolj dobro seznanjenj z gradivom, da bi - lahljo sodelovalo v razpravah.
delali v III. izmeni zvezne MDA Slovenske gorice '78- delala tudi MDB STEKLARJI JUGOSLAVIJE, katere organizator je bila ZSM Steklarne Hrastnik in je prav tako kot hrastniška MDB 3. JULIJ osvojila vsa možna priznanja vključno s TRAKOM AKCIJE.
V zadnji, četrti izmeni MDA Slovenske gorice '78 je delala še MDB .USTANOVNEGA KONGRESA KPS iz Trbovelj, v kateri je .sodelovalo tudi deset mladih dz pobratenega Lazarevca: Kot vse- ostale delovne brigade iz revirjev so se tudi Trboveljčani izkazali z osvojitvijo vseh možnih priznanj ter TRAKOM AKCIJE.
Prvega septembra pa je iz Trbovelj odšla na zvezno delovno akcijo SAMAC—SARAJEVO '78 mladinska delovna brigada BRATSKA MESTA, katere organizator je medobčinski svet ZSMS revirskih občin, pokrovitelj pa Zavarovalna skupnost TRIGLAV — Trbovlje. Brigado ¡sestavlja 100 mladih iz šestih bratskih mest: Zagorja in Alek-sinca, Trbovelj in Lazarevca ter Hrastnika in Raške. Pričakovati je, da bo tudi ta brigada dosegla dobre rezultate na vseh področjih dela in življenja na akciji kakor ostale .mladinske delovne brigade iz revirjev v letošnjem letu..
Brigadirski HOO-RUK!
Tone B.
M KRATKO
Do našega jubilejnega X. kongresa Zveze socialistične mladine Slovenije, ki ibo od 12. do 15. oktobra v Novi Godci nas loči le še kratek čas. Razprave o kongresnih dokumentih v naših osnovnih organizacijah niso bile najbolj »plodne«, pa čeprav smo se v času po dopustih 'bolj »pospešeno« trudili, da bi nadoknadili zamujeno in da hi stvari vendarle stekle tako, kot bi morale že spomladi.
Da pa smo vseeno dali svoj delež k. ¡oblikovanju kongresnih dokumentov priča dejstvo, da so mladinske organizacije iz revirskih občin poslale precej tehtnih pripomb na osnutek resolucije in statuta ZSMS, ki so bile v večini upoštevane in vnesene v nove osnutke kongresnih dokumentov.
Tone B.
ZSMS IN DELEGATSKI ODNOSI
Obletnica zmagovite stavke...
IDEJNOPOLITIČNO USPOSABLJANJE
DRAGI UREDNIK!
Oglašam se vam iz Zagreba kamor sem prišel na odsluženje kadrovskega roka. Kakšen je Zagreb vam še ne morem opisati, ker smo šele prispeli. Upam, da se vam bom še ikaj oglasil, ko bom imel že nekaj vojaškega staža.
Vse skupaj lepo pozdravljam še posebej sodelavce iz brigade v kateri sem delal in pa pevce moškega pevskega zbora DPD Svoboda
II.	ter vam želim veliko uspehov v tej sezoni.
Vojak Jože Šubi v. p. 3678/4 A 41002 Zagreb
ZDRAVO JOŽE!
Z veseljem sem sprejel tvoje pismo, ki mi ga pišeš iz Zagreba. Verjamem, da še ne veš kako mesto izgleda, tudi to boš spoznal samo malo bo treba še potrpeti.
Hvala ti tudi za pozdrave, ki jih pošiljaš moškemu pevskemu zboru,
- katerega član si tudi ti. .Mi ti p:o-
■	zdrave vračamo, sigurno' pa se ti i bomo še kaj oglasili, pa tudi ti nam s še kaj piši.
Te pozdravlja urednik
• DRAGI UREDNIK!
-Prejmite lepe pozdrave iz Ptuja. Tu sem na odsluženju kadrovskega roka. Obljubil sem vam, da vam b,om takoj pisal, kot vidite sem obljubo držal, rosim vas, če bi mi lahko pošiljali Steklarja, da bom .vsaj malo seznanjen z. dogajanji v podjetju. Lep pozdrav vsem članom-kolektiva vam želi vojak:
Darko Stoklasa ' U p. 5008/3 62250 Ptuj
DRAGI DARKO!
■	Hvala ti za tvoje pozdrave iz -Ptuja. Verjamem da ti je dolgčas pni vojakih,- Lahko mi verjameš, da bp to kmalu minilo, ko boš enkrat, dobil dovolilnico za v mesto, ti bo tudi čas hitreje mineval.
Steklarja pa ti bom redno pošiljal tako, da boš lahko na tekočem z dogajanji v kolektivu.
Lep pozdrav od Urednika
.DRAGI UREDNICE!
- Evo:"javljam vam se"'ovom raZ-'gledmicom'iz "Sremske Mitroviče, tu sam: na bdsluživanja vpjnog roka. -Molim vas ako je to inoguče, da mi "'redovno1 'šaljete u armiju naše no-vine "»STEKLAR«. Bio sam vaš rad-n-ik pa me r dalje interesuje šta se kod vaš dešava*. Molim vaš -urednice' pozdravite sve moje radne drogove tf tvomdci.,
Omer Čidič
.	v. p. 9325/2 b
- .22002 Sremska Mitroviča
'ZDRAVO OMER!
‘ -Moram, da Ta priznam bio sam •izftenaden, kad sam primio Tvoju kartica iz Sremske Mitroviče u ko-■joj se nalaziš, da Ti šaljem u armiju naše tvdroičke novine.
Obečavam Ti, da ču Ti želju vrlo rado ispuniti. Isto tako sam izpo-ručio tvoje pozdrave drugovima s kojima si radio.
Lep pozdrav od urednika
SPOŠTOVANI UREDNIK!
Oglašam se vam iz Maribora, kjer služim vojaški rok. Lepo pozdravljam vse, posebno pa svoje sodelavce- iz remontne delavnice TOZD IV.
Prosil bi, če mi lahko pošiljate v JLA list »STEKLAR«, katerega bi bil zelo vesel. Tako bi lahko spremljal razvoj vaše.delovne organizacij e.
Lepo vas pozdravlja
vojak Milan Čadež
V.	p. 8164 62002 Maribor
ZDRAVO MILAN!
Hvala Ti za Tvoje obširno pistho iz Maribora. »STEKLARJA« ti bom z veseljem pošiljal, enako bom pozdrave izročil tvojim sodelavcem.
Lep pozdrav od -urednika!
KADROVSKA POLITIKA
Razvoj naše družb.e zahteva, da je kadrovska politika podlaga usmerjenega, napredno opredeljenega, načrtovanega delovanja znotraj organizacije in v družbenoekonomski ter politični praksi.
Pri nas je bila v minulem obdobju skrb za kadrovsko politiko zapostavljena. Ni bilo ljudi za o-pravljanje določenih delovnih področij v ZSM. Pa tudi v pror ižvodnji je videti, da se novi kadri sprejemajo bolj stihijsko kot načrtno. Vsekakor" to ne vodi k napredku, zato: bo treba te probleme čimprej .rešiti.
Kar zddeva kadrovsko rast organizacije ZSM Slovenije, je zanimiv - podatek, r da smo v " letih 1974/75 imeli nad: 300 vodstev OO ZSMS, v letih 1976/77 pa, je bilo že’ 4500 vodstev. V letih 1974— 1978 smo evidentirali za organe občinskih in republiških konferenc nad 15.000 kandidatov, v i-stem obdobju pa smo znotraj "ZSMS ■ evidentirali 10.000 predlogov za sprejem mladih v članstvo ZK.. Za mladinske delovne akcije smo v tem času evidentirali 95,000 brigadirjev, dali nad 120 predlogov za vodstva republiških- in zveznih mladinskih delovnih akcij, nad 110.000 mladih pa .se -j e .udeležilo raznih oblik usposabljanja; Nedvomno je to eden velikih uspehov mladinskega dela.
Mladi se moramo aktivno vključiti predvsem še v razvoj štipendiranja, oblikovanje kriterijev in meril za Titove štipendije, v obravnave in predloge za dodelitev družbenih priznanj, v organizacijo vodstev ZSMS v mladinskih učnih centrih itd.
To niso le smernice za prihodnje delo, ampak analiza že narejenega, kar bomo še morali narediti v prihodnjem obdobju.
Izobraževanje je pomembna dejavnost vsake napredne družbe. Mladina je v pokongresnem obdobju prešla k enotnemu in sistematskemu idejnopolitičnemu izobraževanju. Posluževali smo se posebnih izdaj knjižic ABC, prilog v MLADINI, političnih ’ šol za mlade itd. Vse bolj se uveljavlja misel, da je idejnopobtično
Rezultati naše revolucije in sama revolucija so ena od gibalnih sil delovanja ZSM, osnova boja mladih za uveljavljanje socialističnih samoupravnih odnosov in osnova za konkretne akcije celotne ZSM. K uspešnosti teh prizadevanj so nedvomno veliko prispevala številna praznovanja nekaterih zgodovinskih obletnic, med drugim 31-letnica osvoboditve, Sfo-letnica vstaje, 85-letnica
. Mladinski kongres je poudaril pomembno vlogo in pomen družbenih organizacij in društev, ki združujejo veliko število mladih po posameznih interesnih področjih in so kolektivni člani ZSM.; V pokongresnem 'obdobju so bila prizadevanja usmerjena predvsem v organizacijsko in programsko -■- povezanosti družbenih organizacij in društev znotraj • ZSMS. V samem začetku so bili močni odpori proti takšni programski in organizacijski povezanosti zaradi bojazni izgube samostojnosti. Na ZSMS. so mladi v teh - organizacijah gledali kot na sebi odtujeno družbenopolitično organizacijo: in ne kot na svojo lastno organizacijo, v o-kviru katere usklajujejo in uveljavljajo skupno- dogovorjena stališča. V zadnjem času se to mnenje Spreminja. Gotovo pa je, da' v naši sredini na tem področju nismo uredili- popolnoma nič in. da je to naloga, ki jo moramo .začeti reševati čimprej. Pri nas imamo precej družbenih organizacij'in društev, za katere pa ne vemo, kaj in kako delajo, prav tako pa oni niso seznanjeni z našim delom.
Analiza o delu družbenih organizacij in društev je pokazala, da njihov razvoj., ne zaostaja za razvojem naše 'družbe. Prav tukaj pa bi mladina lahko bila tista, ki
usposabljanje nujenjpogoj za akcijsko in kadrovsko krepitev organizacije, kar vsekakor tudi drži.
Mladi v naši sredini moramo stremeti predvsem za tem, da bi idejnopolitično usposabljanje zajelo vse članstvo ZSMS in ne samo vodstva, kot se je dosedaj v večini primerov dogajalo.
rojstva tovariša Tita, 40-letnica KPS itd. Mladi smo se vseh teb obletnic 'spomnili in pripravili priložnostne prireditve. Priča smo množičnemu vključevanju mladih v enote teritorialne obrambe in narodne zaščite. Kljub doseženim uspehom na tem področju moramo , še vedno podpirati ta vključevanja, ki kažejo veliko politično in moralno prebujenost mladih.
bi na tem področju največ pomagala. Mladi smo prav tako premalo aktivni v prizadevanjih za poživitev mladinskega turizma, ki si ga mladi zelo želijo.
PROSTOVOLJNO DELO MLADIH
Mladinska organizacija je u-spela prodreti ž ugotovitvijo, da udeležba na MDA ni le fizično delo, ampak predvsem šola tovarištva, bratstva in enotnosti, solidarnosti dela, j praktična in teoretična šola samoupravljanja. Rezultati na tem področju so pohvalni.
INFORMATIVNO ^PROPAGANDNA DEJAVNOST
- Analize preteklega obdobja so pokazale, da ■ so se- v informiranju pojavljale v obliki stihijskega informiranja.
Precej OO ZSMS izdaja svoja glasila, ki izhajajo periodično. Na devetem kongresu ZSMS je tednik MLADINA postal informativ-no-politično. glasilo ZSMS. Če želimo biti dobro informirani o delu mladih v Sloveniji, moramo torej vzeti v roke naše mladinsko glasilo — MLADINO!
REVOLUCIONARNE TRADICIJE, LJUDSKA OBRAMBA IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA

*11
S
ii ¡ja i _ / gi
| ¡¡fr * I JSP	I. '
'S? v ’>
'¡ft ^	*.
| W "^*^1 > ■*
Večkrat je še potrebna strokovna pomoč
INTERESNO ZDRUŽEVANJE MLADIH V DRUŽBENIH ORGANIZACIJAH IN DRUŠTVIH