Vloga industrijske konoplje pri prilagajanju podnebnim spremembam in varovanju virov v kmetijstvu Naslov / Title: Vloga industrijske konoplje pri prilagajanju podnebnim spremembam in varovanju virov v kmetijstvu / The Role of Industrial Hemp in Adapting to Climate Change and Conserving Resources in Agriculture Urednica / Editor: Tamara Korošec (Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Kmetijsko gozdarski zavod Maribor) Recenzija / Review: Marko Flajšman (Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta), Manfred Jakop (Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede) Lektoriranje / Language editing: Uroš Ferrari Stojanović Tehnični urednik / Technical editor: Jan Perša (Univerza v Mariboru, Univerzitetna založba) Grafične priloge / Graphics material: Viri so lastni, razen če ni navedeno drugače. Fotografije: Tamara Korošec, Igor Škerbot, Mateja Strgulec, Sonja Bertalanič, Žiga Vogrin, Sami Rahim, Mojca Povšnar Starman. Avtorice in avtorji poglavij ter Korošec (urednica), 2024 Grafično oblikovanje in prelom / Design: Prefekt, intelektualne storitve d.o.o. Oblikovanje ovitka / Cover designer: Prefekt, intelektualne storitve d.o.o. Grafika na ovitku / Cover graphic: Industrijska konoplja, foto: Sami Rahim, 2022 Založnik / Published by: Univerza v Mariboru, Univerzitetni založba, Slomškov trg 15, 2000 Maribor, Slovenija (https://press.um.si, zalozba@um.si) Izdajatelj / Issued by: Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, Pivola 10, 2311 Hoče, Slovenija (https://fkbv.um.si, fkbv@um.si) Soizdajatelj / Co-issued by: Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Kmetijsko gozdarski zavod Maribor, Vinarska ulica 14, 2000 Maribor, Slovenija (https://www.kmetijski-zavod.si/sl-si, info@kmetijski-zavod.si) Izdaja / Edition: Prva izdaja Izdano / Published at: Maribor, april 2024 Vrsta publikacije / Publication type: E-knjiga Dostopno na / Available at: https://press.um.si/index.php/ump/catalog/book/873 Ime projekta / Project name: Vloga industrijske konoplje pri prilagajanju podnebnim spremembam in varovanju virov v kmetijstvu Št. projekta / Project number: EIP projekt 33133-3008/2019 Publikacijo sofinancira Program razvoja podeželja 2014-2020 (80 % od tega Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP), 20 % Republika Slovenija). Organ upravljanja, določen za izvajanje Programa razvoja podeželja 2014-2020, je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. ISBN: 978-961-286-859-8 (pdf) 978-961-286-860-4 (mehka vezava) DOI: https://doi.org/10.18690/um.fkbv.1.2024 Cena / Price: Brezplačni izvod Odgovorna oseba založnika / For publisher: prof. dr. Zdravko Kačič, rektor Univerze v Mariboru Citiranje / Attribution: Korošec, T. (ur.). (2024). Vloga industrijske konoplje pri prilagajanju podnebnim spremembam in varovanju virov v kmetijstvu. Univerza v Mariboru, Univerzitetna založba. doi: 10.18690/um.fkbv.1.2024 Za vsebino priročnika so odgovorni avtorji in urednica. Vloga industrijske konoplje pri prilagajanju podnebnim spremembam in varovanju virov v kmetijstvu Urednica: Tamara Korošec April 2024 © Univerza v Mariboru, Univerzitetna založba / CIP - Kataložni zapis o publikaciji University of Maribor, University Press Univerzitetna knjižnica Maribor Besedilo / Text © avtorice in avtorji ter Korošec (urednica), 2024 633.522:551.583/.588.7+631(035)(0.034.2) To delo je objavljeno pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 Mednarodna. / This work is licensed under the Creative Commons Attribution 4.0 VLOGA industrijske konoplje pri International License. Uporabnikom je dovoljeno tako nekomercialno kot tudi komercialno reproduciranje, prilagajanju podnebnim spremembam distribuiranje, dajanje v najem, javna priobčitev in predelava avtorskega dela, pod in varovanju virov v kmetijstvu pogojem, da navedejo avtorja izvirnega dela. / This license allows reusers to distribute, [Elektronski vir] / urednica Tamara remix, adapt, and build upon the material in any medium or format, so long as attribution Korošec. - 1. izd. - Maribor : Univerza is given to the creator. The license allows for commercial use. v Mariboru, Univerzitetna založba, 2024 Vsa gradiva tretjih oseb v tej knjigi so objavljena pod licenco Creative Commons, razen če to ni navedeno drugače. Če želite ponovno uporabiti gradivo tretjih oseb, ki ni zajeto Način dostopa (URL): https://press. v licenci Creative Commons, boste morali pridobiti dovoljenje neposredno od imetnika um.si/index.php/ump/catalog/book/873 avtorskih pravic. / Any third-party material in this book is published under the book’s ISBN 978-961-286-859-8 Creative Commons licence unless indicated otherwise in the credit line to the material. If you would like to reuse any third-party material not covered by the book’s Creative doi: 10.18690/um.fkbv.1.2024 Commons licence, you will need to obtain permission directly from the copyright holder. COBISS.SI-ID 193663747 https://creativecommons.org/licenses/by/4.0/ 1 2 3 Zakonska podlaga Opis sort in Vloga industrijske za gojenje konoplje praktične izkušnje konoplje pri prila gajanju in statistika z dvema novima podnebnim sprememstran 12-35 pridelave konoplje sortama v Sloveniji bam in varovanju virov v Sloveniji v 2023 v kmetijstvu strani 7-11 strani 12-25 strani 26-39 1.2 Zakonska podlaga 2.1 Opis aktualnih sort 3.1 Dejavniki, ki vplivajo konoplje na rast, razvoj in 1.2 Statistika pridelave pridelke konoplje industrijske konoplje 2.2 Opis novih sort 3.1.1 Dolžina osvetljenosti in v Sloveniji in Evropski konoplje 'Midwest' količina CO v ozračju 2 uniji in 'Fiona' prvič 3.1.2 Temperatura preizkušenih v 3.1.3 Padavine Sloveniji 3.1.4 Tla 2.2.1 Lastnosti sorte 'Midwest' 3.2 Vpliv faktorjev 2.2.2 Preizkušanja s sorto abiotskega stresa 'Midwest' v letu 2023 na rast in pridelek 2.2.3 Lastnosti sorte 'Fiona' konoplje 2.2.4 Preizkušanja s sorto 3.2.1 Stres zaradi 'Fiona' v letu 2022 pomanjkanja vode 3.2.2 Vročinski stres 3.2.3 Zaslanjevanje 3.3 Vpliv podnebnih sprememb na pridelovanje konoplje 3.4 Vezava ogljikovega dioksida iz zraka in sekvestracija ogljika 3.4.1 Absorpcija ogljika pri konoplji 3.4.2 Trajna vezava ogljika 3.4.3 Ocene absorpcije CO 2 in količine vezanega ogljika v tleh na prime- ru kmetijskega gospo- darstva v Prekmurju 3.5 Vloga industrijske konoplje pri varovanju virov v kmetijstvu 4 5 6 Rezultati preizkušanj Ekonomika Monitoring v Sloveniji med leti pridelave škodljivcev, stran 12-35 2020–2023 industrijske bolezni, koristnih konoplje organizmov in plevelov strani 40-65 strani 66-69 strani 70-73 4.1 Pridelava konoplje na Gorenjskem v 6.1 Škodljivci obdobju treh let (2021–2023) 4.1.1 Splošni opis preizkušanj 6.2 Bolezni 4.1.3 Vpliv vremena, bolezni in škodljivcev na razvoj in pridelek konoplje 6.3 Pleveli 4.2 Pridelava konoplje v Prekmurju v 6.4 Koristni obdobju treh let (2021–2023) organizmi 4.2.1 Splošen opis preizkušanj 4.2.2 Tehnologija pridelave konoplje 4.2.3 Rezultati preizkušanj 4.3 Pridelava konoplje na Dolenjskem v obdobju treh let (2021–2023) 4.3.1 Splošni podatki 4.3.2 Ustrezno ravnanje z ostanki industrijske konoplje na njivi 4.4 Pridelava konoplje v Podravju v obdobje treh let (2021–2023) 4.4.1 Splošni podatki o preizkušanju 4.4.2 Vpliv predposevka na pridelavo sorte 'Futura 75' v letu 2021 4.4.3 Vpliv porabe mikrobiološkega preparata pri pridelavi sorte 'Futura 75' v letu 2022 4.4.4 Leto 2023, leto brez pridelka sort 'Fedora 17' in 'Fiona' Sorta: 'Uso 31', 'Fedora 17', 'Fiona' 4.5 Pridelava konoplje na Koroškem v obdobju treh let (2021–2023) 4.5.1 Splošni podatki o preizkušanju 4.5.2 Vremenske razmere 4.5.3 Glavne ugotovitve iz preizkušanj Spoštovani bralec, v današnjem svetu, v katerem se soočamo s stalnimi izzivi podnebnih sprememb in ogrožanjem kakovosti naravnih virov (prst, voda, zrak), je nujno, da razmislimo o trajnostnih rešitvah za svojo prihodnost. Prepričana sem, da lahko industrijska konoplja, rastlina z mnogoterimi uporab nimi možnostmi, pri ustvarjanju bolj trajnostnega in odpornega kmetijskega in zelenega gospodarskega sistema odigra svojo pomembno vlogo. V tej strokovni monografiji vas v imenu vseh avtorjev vabim na potovanje skozi kratko predstavitev pridelave industrijske konoplje v Sloveniji, njenega sortimenta, njene vloge pri prilagajanju podnebnim spremembam in tudi pri njihovi blažitvi ter pri varovanju virov v kmetijstvu. Nato boste lahko podrob-neje spoznali potek preizkušanja industrijske konoplje na petih slovenskih kmetijah med letoma 2021 in 2023. V prispevkih smo predstavili izzive, s katerimi smo se srečali v vsakem letu, in rezultate pridelave različnih sort v petih različnih regijah. Skozi poglavja te monografije boste spoznali številne vidike pridelave konoplje, od njenih koristi za kmetijska tla in njenega potenciala pri zmanjševanju ogljičnega odtisa do zakonitosti ekonomike pridelave. Zavedam se, da je industrijska konoplja vznemirljiva rastlina, ki ima velik potencial, vendar je obenem tudi še premalo razumljena in prepoznana v svoji uporabnosti, pri pridelavi in lansiranju na trg pa so pri tem še vedno številne ovire. Vsekakor si vsi avtorji želimo navdušiti naše kmetovalce, da bi se odločili za njeno pridelavo, vendar smo zaradi nestabilnega trga, pomanjkljive infrastrukture predelave in strojev za žetev pri tem zelo previdni in realni. Upam, da med branjem odkrijete, kako lahko industrijska konoplja postane tudi delček vaše poti k bolj trajnostni, pravični in zdravi prihodnosti – bodisi skozi uporabo njenih izdelkov v prehrani, kozmetiki, trajnih proizvodih, denimo za izolacijo, biokompozite, nastilj, beton …, ali pa celo pri zdravljenju. Tamara Korošec 6 1 Zakonska podlaga za gojenje konoplje in statistika pridelave konoplje v Sloveniji David Geršak, Urša Orehek in Tamara Korošec 7 Zakonska podlaga za gojenje konoplje in statistika pridelave konoplje v Sloveniji 1.1 Zakonska podlaga Ko govorimo o zakonskih podlagah za gojenje konoplje, se je treba vrniti v leto 1961, ko je večina držav podpisala Enotno konvencijo o mamilih. Med podpisnicami je bila tudi SFR Jugoslavija, Slovenija pa je konvencijo kot samostojna država ratificirala leta 1991. V konvenciji je, kar je pomembno za pričujočo razpravo, navedena tudi rastlina konoplja in njene omejitve pri pridelavi. Med pravnimi akti, ki so urejali pridelavo konoplje na našem ozemlju, moramo posebej omeniti Zakon o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami (ZPPPD), ki v svojem 9. členu izvzame vrtni mak (Papaver somniferum) in konopljo (Cannabis sativa L.). Njuna pridelava je tako določena v Pravilniku o pogojih za pridobitev dovoljenja za gojenje konoplje in maka (Uradni list RS, št. 40/11, 36/15, 33/18 in 61/23), ki je bil spisan leta 2011. Omenjeni pravilnik je pridelavo konoplje sprostil do te mere, da je postala poljščina, zanimiva za pridelavo. Od leta 2011 do leta 2015 se je delež njivskih površin, posejanih s konopljo, povečeval. Pravilnik se je sčasoma spreminjal in dopolnjeval. 8 1 Že ime levo navedenega pravilnika nakazuje, da ta govori o pogojih za pridobitev dovoljenja za setev konoplje; ti so naslednji (trenutno veljavni): • za pridelavo so dovoljenje sorte, ki so objavljene v Evropski sortni listi (https://food.ec.europa.eu/plants/plant- reproductive-material/plant-variety- catalogues-databases-information- systems_en?prefLang=sl), • posevek ne sme presegati 0,3 % psihoaktivnega kanabinoida delta-9- tetrahidrokanabinola (THC) v vzorcu konoplje, • posevek industrijske konoplje je treba do 1. junija v tekočem letu prijaviti Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP); vlogi je treba priložiti uradne etikete z embalaže kupljenega semena konoplje, • konopljo je dovoljeno pridelovati na strnjeni kmetijski površini (GERK), ki ni manjša od 0,1 ha, oziroma na ekoloških površinah, ki niso manjše od 0,01 ha, • konoplja se lahko prideluje za namen pridelave semena za nadaljnje razmno- ževanje, za proizvodnjo hrane in pijač, za pridobivanje substanc za kozmetične namene, za pridelavo vlaken, za krmo živali in za druge industrijske namene, • dovoljenje se izda za čas trajanja ene vegetacije posevka, • pravilnik obravnava samo setev v tla, ne pa tudi sajenja sadik, • ob morebitnem inšpekcijskem pregledu mora pridelovalec inšpektorju predložiti račun o nakupu semena in deklaracijo o kakovosti semena, ki se morata ujemati. S Pravilnikom o trženju razmnoževalnega času priprave te monografije še vedno ostaja materiala in sadik konoplje, razen semena neurejeno. Z vidika podnebnih sprememb je je od leta 2022 urejena tudi pridelava raz- to strokovno neupravičeno, saj bi imela upo-množevalnega mate riala in sadik konoplje ra ba sadik tako kot pri številnih dru gih kul- – razen semena. Pravilnik se sicer ne dotika tur nih rastlinah tudi pri pridelavi konoplje za sajenja sadik na prosto za pridelavo, kar v cvet številne prednosti. 9 Zakonska podlaga za gojenje konoplje in statistika pridelave konoplje v Sloveniji 1.2 Statistika pridelave industrijske konoplje v Sloveniji in Evropski uniji Konoplja se prideluje po vsej Evropi. V zadnjih letih se je površina, namenjena pridelavi konoplje, v EU bistveno pove­ čala, in sicer z 20.540 hektarjev leta 2015 na 33.020 hektarjev leta 2022 (povečanje za 60 %) (slika 1). V istem obdobju se je proizvodnja konoplje povečala (vseh tipov pridelkov) z 97.130 ton na 179.020 ton (povečanje za 84,3 %). Francija je največji proizvajalec, ki predstavlja več kot 60 % proizvodnje v EU, Viri: sledita ji Nemčija (17 %) in Nizozemska (5 %). Enotna konvencija o mamilih, 1961, kot je bila spremenjena s Protokolom o spremembi Enotne konvencije o V nasprotju s splošnimi trendi v Evropski uniji pridelava in mamilih, 1961. http://www.pisrs.si/Pis.web/ število pridelovalcev industrijske konoplje v Sloveniji upadata mednarodnaPogodba?id=-19610320/01M (slika 2). Zanimivo je, da je trend upadanja pridelave konoplje (7. 2. 2024) zaznati predvsem od leta 2018, ko pa število pridelovalcev ne Zakon o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami (ZPPPD). upada. Razlog nesorazmerja med skupno zasejano površino http://pisrs.si/Pis.web/ in številom pridelovalcev je najverjetneje sprememba pregledPredpisa?id=ZAKO1388 (7. 2. 2024) namena pridelave konoplje. Če je bilo sejanje konoplje v Pravilnik o pogojih za pridobitev Sloveniji prvotno bolj namenjeno pridelavi semen (zrnja) dovoljenja za gojenje konoplje in maka. konoplje, čaja in biomase, se vedno več konopljarjev odloča http://www.pisrs.si/Pis.web/ pregledPredpisa?id=PRAV10544 za sejanje izključno za namen cveta. Neosemenjeni cvetovi (7. 2. 2024) industrijske konoplje so bolj polni zaželenih kanabinoidov, Obrazec »Vloga za izdajo dovoljenja kot sta kanabidiol (CBD) in kanabigerol (CBG). Tehnologija za gojenje konoplje in vrtnega maka«. Vloga_za_izdajo_dovoljenja_za_ pridelave za cvet je drugačna in zahtevnejša od tehnologije gojenje_konoplje_in_vrtnega_ pridelave za biomaso ali seme. Zaradi drugačne tehnologije maka_2015(1).pdf (konopko.si) (7. 2. 2024). pridelave se zmanjša tudi obdelovana površina. Drug razlog je tudi cena semen – za namen sejanja za cvet je seme, ki je European Commission, Agriculture and rural developement. Hemp production običajno feminizirano, konkretno dražje kot »običajno« seme, in EU zato se navadno seje v manjših količinah in bolj natančno. https://agriculture.ec.europa.eu/ farming/crop-productions-and-plant- based-products/hemp_en (7. 2. 2024). Pravilnik o trženju razmnoževalnega materiala in sadik konoplje, razen semena http://www.pisrs.si/Pis.web/ pregledPredpisa?id=PRAV14216 10 1 Slika 1: prikaz površin, zasejanih 40 s konopljo v EU (ha) (Vir: https:// 34,96 34,54 35 33,02 a agriculture.ec.europa.eu/ 31,59 h farming/crop-productions-and- 30 28,05 1000 27,00 plant-based-products/hemp_en 25 22,01 20,54 20 15 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022 Slika 2: prikaz površin, zasejanih s konopljo, in število konopljarjev v Sloveniji (Vir: MKGP) Slika 3: najbolj zastopane sorte industrijske konoplje v pridelavi med letoma 2021 in 2023 v Sloveniji Uradni podatki kažejo, da se v Sloveniji na večjih za kombinirano rabo/namen, vendar je vedno več pridelovalnih površinah še vedno največ seje sort za namen pridelave cvetov. francoske in madžarske sorte 'Futura 75', 'Fedora 17', 'Monoica' in 'KC Dora', ki so namenjene za Posledica spremembe namena pridelave konoplje pridelavo semen in biomase (Slika 3). Francoske se v Sloveniji odraža v pomanjkanju slovenskega sorte kot so 'Futura 75', 'Fedora 17', 'Santhica 70', semena za prehrano. Vsekakor bi si želeli, da 'Santhica 27' so v zadnjih treh letih predstavljale bi se ta trend obrnil, je pa to tudi izziv, saj je trg največji setveni delež in sicer 47 % v letu 2021, 56 % preplavljen s konopljinimi izdelki (olje, moka, v letu 2022 in 32 % v letu 2023. Prevladujejo sorte proteini), ki po nižjih cenah prihajajo iz uvoza. 11 12 2 Opis sort in praktične izkušnje z dvema novima sortama v Sloveniji v 2023 David Geršak in Tamara Korošec 13 Opis sort in praktične izkušnje z dvema novima sortama v Sloveniji v 2023 2.1 Opis aktualnih sort konoplje Preden opišemo sorte industrijske konoplje, obnovimo, da je v taksonomskem poimenovanju konoplje kar nekaj različnih modelov, zato lahko naletimo na različna poimenovanja že iz časa Linnaeusa in Lamarcka. Glede na genetske raziskave lahko v osnovi ločimo konopljo na tri glavne podvrste: Cannabis sativa subsp. sativa (navadna konoplja), Cannabis sativa subsp. indica (indijska konoplja) in Cannabis sativa subsp. ruderalis. Poimenovanja se v splošni javni rabi zamenjujejo, posamezna imena pa se uporabljajo glede na določene lastnosti konoplje, ne nujno na botanično sistematizacijo. Pomembno si je zapomniti, da je vrsta konoplje ena sama, Cannabis sativa L., se pa v praksi danes srečujemo tudi z različnimi hibridi med podvrstami. Preglednica 1: nekatere najbolj pogoste sorte semena industrijske konoplje v Sloveniji Vegetacijska Pridelek Pridelek Pridelek doba Višina zrnja CBD THC cvetov biomase (dni) (m) (kg/ha) (%) (%) (kg/ha) (t/ha) 'Finola' 100–120 1–2 500–1000 2–6 ≤ 0,2 400–800 3–5 'Antal' 130–140 2,5–3,5 400–600 2–10 ≤ 0,2 600–1000 8–12 'Eletta campana' 160–180 2,5–6,5 400–600 3–10 ≤ 0,2 600–1000 8–12 'CS' 160–180 2.5–6,5 400–600 3–10 ≤ 0,2 600–1000 10–15 'Kompolti' 140–160 2,5–3,5 500–800 2–10 ≤ 0,2 600–1500 8–12 'Tiborszallasi' 140–160 2,5–4,5 500–800 2–10 ≤ 0,2 600–1500 10–12 'Santhica 70' 120 2–3 600–800 CBG 3 % ≤ 0,2 600–1000 7–9 'USO 31' 100–120 2–2,5 800–1000 1–3 ≤ 0,2 600–1000 4–6 'KC Dora' 145 2–2,5 800–1000 2–3 ≤ 0,2 600–1000 10–12 'Fiona' 120–130 2–3,5 600–1000 1–2 ≤ 0,2 800–1500 9–12 'Fedora 17' 120–130 2–2,5 600–1000 1–3 ≤ 0,2 300–800 7–9 'Futura 75' 140–160 2,5–4,5 600–1000 2–5 ≤ 0,2 800–1500 9–12 14 2 Pri izbiri sorte konoplje moramo poznati pet sort konoplje ('Fiona', 'Marina', 'Helena', namen, za katerega jo bomo pridelovali. Sorte 'Fukal', 'Stara prekmurska'), od katerih sta dve so bile za različne namene tudi žlahtnjene, ohranjevalni ('Fukal' in 'Stara prekmurska'). to pa je ob določenih specifikah, ki jih ima posamezna sorta, prispevalo k bistveni Pod posebnimi pogoji se lahko v sortno listo razločitvi sort: v grobem sorte namreč delimo vpišejo ohranjevalne, vrtičkarske ali stare na enodomne in dvodomne. Konoplja je v sorte sadnih rastlin. Ohranjevalna sorta je osnovi dvodomna rastlina, kar pomeni, da domača sorta ali sorta krmnih rastlin, žit, tvori ločene moške in ženske reproduktivne pese, oljnic, predivnic, krompirja, zelenjadnic organe na različnih rastlinah iste vrste. Z in trte, ki se tradicionalno goji in je naravno žlahtnjenjem so nastale enodomne sorte, prilagojena lokalnim in regionalnim pogojem ki imajo tako moške kot ženske cvetove na ter je ogrožena zaradi genske erozije. isti rastlini. Namenjene so učinkovitejši pridelavi semena in učinkoviti kombinirani Evropska sortna lista dovoljenih sort konoplje rabi. Dvodomne sorte so manj pogoste in so se nenehno dopolnjuje z novimi certificiranimi namenjene predvsem pridelavi cvetov ter sortami, ki ustrezajo zahtevam zakonodaje v nekaterih primerih semena. Za pridelavo EU. Vendar pa se v praksi ne pridelujejo vse cvetov so najbolj zaželena feminizirana sorte, vpisane na sortno listo. V praktični semena enodomnih sort, saj so bolj stabilna pridelavi prevladujejo francoske, madžarske in predvidljiva. Dvodomne sorte se uporabljajo in italijanske sorte. redkeje, vendar so pomembne za ohranjanje genetske raznolikosti in vzgojo novih sort. Konoplja se prvenstveno prideluje za zrnje, biomaso, stebla in cvet oziroma za Za vpis v sortno listo mora biti sorta razločljiva, kombinacijo različnih namenov. Sorte imajo izenačena in nespremenljiva. Pri poljščinah, trti različne značilnosti in so različno primerne in hmelju se pred vpisom v sortno listo preveri za določeno rabo. Pri nas je nabor sort tudi vrednost sorte za pridelavo in uporabo. omejen na sorte z najprimernejšo uporabno Sorta mora imeti ime, po kateri se lahko vrednostjo za Slovenijo (preglednica 1). V prepozna. V evropski sortni listi dovoljenih sort Sloveniji so trenutno, v letih 2023 in 2024, konoplje je trenutno 95 sort konoplje, ob njih na voljo tudi feminizirana semena nekaterih pa so še štiri ohranjevalne sorte. V slovenski specializiranih sort, primernih za gojenje za sortni listi poljščin za leto 2023 pa je vpisanih cvet (preglednica 2). Preglednica 2: feminizirana semena industrijske konoplje Vegetacijska Pridelek Pridelek doba Višina CBD THC suhih cvetov suhe biomase (dni) (m) (%) (%) (kg/ha) (t/ha) 'Midwest' 120–150* 1–1,5 ≤ 0,3** 200 2,5–3 9–12 'Northwest' 90– 120* 1–1,5 ≤ 0,3 200 2,5–3 7–9 'Enectarol' 100 – 120* 1,5 ­ 2 ≤0,1 250 2,5 ­ 3 9–12 * Podatki o rastni dobi in vsebnosti CBD in THC so pridobljeni od vzdrževalca sorte in lahko odstopajo od vrednosti v praktičnih pogojih pridelave. ** TCH raste sorazmerno z vsebnostjo CBD – po izkušnjah iz preizkušanj v Sloveniji pri vsebnostih CBD, večjih od 9 %, lahko vsebnost THC preseže dovoljeno vrednost. 15 Opis sort in praktične izkušnje z dvema novima sortama v Sloveniji v 2023 2.2 Opis novih sort konoplje 'Midwest' in 'Fiona' prvič preizkušenih v Sloveniji 2.2.1 'Midwest' je sorta konoplje, požlahtnjena na visoko vsebnost Lastnosti sorte CBD, vključena v evropsko sortno listo. Vsebuje 5–16 % CBD 'Midwest' in dosega vsebnost THC pod 0,3 %. Sorta izvira iz ZDA in se po desetletju gojenja neprestano izboljšuje tudi v Evropi; s selekcijo, namenjeno temu, da bi dosegli stabilno pridelavo CBD ob ohranjanju nizkega THC. O tej sorti pred letom 2023 v Sloveniji ni bilo veliko znanega. V našem projektu smo sejali feminizirana semena bolgarske selekcije. Deklarirana stopnja feminiziranosti je bila 99,96 %, kalivosti pa 98 %. Vegetacijska doba je dolga 4–5 mesecev, rastline zrastejo v višino 1–2 metra, odvisno tudi od tehnologije vzgoje. Vzgojne oblike so lahko različne, priporočena setvena norma je 3500–7000 rastlin/ha. Pričakovan pridelek suhih cvetov je 100–350 kg/ha (200 g/ rastlino, odvisno od vzgojne oblike in načina žetve), pridelek suhe biomase pa 1000–2000 kg/ha. 16 Rastlina sorte 'Midwest' v času vegetacije 4. 9. 2023, mesec in pol pred žetvijo (fotografija: T. Korošec) 17 Opis sort in praktične izkušnje z dvema novima sortama v Sloveniji v 2023 2.2.2 Sorto 'Midwest' smo v manjšem obsegu preizkušali na Preizkušanja s sorto treh lokacijah z različnimi podnebnimi razmerami: na 'Midwest' v letu 2023 Gorenjskem, v Podravju in na Dolenjskem. Ker je sorta v slovenskem prostoru nova, smo želeli preizkusiti, ali je ta sorta z dolgo vegetacijsko dobo, ki je bila žlahtnjena v Bolgariji, še primerna za naše podnebne razmere, dalje pa tudi, kakšne pridelke lahko dosega ob praktičnih pogojih pridelave na prostem in kakšne vsebnosti kanabionidov lahko pričakujemo. Skupno je bilo posejanih 400 semen, povprečna kalivost sorte v vseh regijah je bila 57 %. Najslabša je bila kalivost na Gorenjskem (42 %), nekoliko boljša v Podravju (59 %) in najboljša na Dolenjskem (70,7 %). Rastlina sorte 'Midwest' (fotografija: T. Korošec) 18 2 2.2.2.1 Gorenjska regija Eno od preizkušanj je bilo izvedeno na hrošča, vendar te, nastale na mladih listih, kmetiji v Cerkljah na Gorenjskem, kjer je niso vplivale na zmanjšanje pridelka. Polovico bilo pričakovati najkrajšo vegetacijsko dobo rastlin iz prve in polovico tistih iz druge setve z najnižjimi tempe raturami. Prva setev je smo vršičkali 7. 8. 2023. Pozneje smo tudi bila opravljena 6. 5. 2023, posejanih je bilo odstranjevali poškodovane liste (bakterioza) 100 semen. Zaradi slabe kalivosti (41 %) smo iz sredine grma, tam je bila okužba najbolj naknadno, 21. 5. 2023, posejali še dodatnih 50 izrazita. Med škodljivci in boleznimi je največ semen. Vznik pri drugi setvi je bil 44 %. škode povzročila koruzna vešča. Konec septembra smo opazili prisotnost koruzne Površina za setev konoplje je bila pripravljena vešče. Ličinke se navrtale stebla tik pod v eni vrsti, na greben, prekrit s folijo, pod cvetovi, zaradi teže samega cveta pa so se katero smo namestili namakalno cev. stebla lomila. V tem času smo na grmih tudi Razdalja med rastlinami v vrsti je bila 2 m. prvič opazili, da nekdo reže vrhove in stranjske Izmerjeni pH tal je znašal 6,5. Tla so bila poganjke. To se je nadaljevalo tudi v naslednjih ekstremno založena s fosforjem (P2O5 = 48,7 dneh, kar je jasno nakazovalo, da gre za krajo. mg/100 g; E-razred) in čezmerno s kalijem Ob monitoringu 4. 10. 2023 je ostalo na polju le (K2O = 39,8 mg/100 g; D-razred). še 49 rastlin. Ker smo se bali nadaljnjih kraj, smo z žetvijo pohiteli, čeprav konoplja še ni Poletna meseca julij in avgust sta bila v letu dosegla tehnološke zrelosti. 2023 zelo deževna. Padlo je več kot 100 % padavin dolgoletnega povprečja, zaradi česar Cvet smo vzorčili v dveh terminih – 3. 10. 2023 konoplje ni bilo treba dodatno zalivati. V juliju in devet dni kasneje, 12. 10. 2023. Rastlinam so bila na tem območju neurja s točo, a konoplja smo osmukali cvetove, pregledali koreninski zaradi nje ni bila prizadeta. V začetku avgusta sistem, odvzeli povprečen vzorec cvetov vsake (3. 8.–4. 8. 2023) je na območju preizkusa v skupine za analizo CBD in cvetove posušili. enem dnevu padlo 200 L dežja na m2 (slika Rezultati so predstavljeni v Preglednici 3 in 5). Dne 28. 7. 2023 smo opazili na konoplji Preglednici 4 skupaj z rezultati preizkušanj v poškodbe listov zaradi napada koloradskega Podravju in na Dolenjskem. Slika 5: dnevna količina padavin (mm) in povprečna dnevna temperatura (°C) na vremenski postaji Letališče Jožeta Pučnika v vegetacijski sezoni 2023 19 Opis sort in praktične izkušnje z dvema novima sortama v Sloveniji v 2023 2.2.2.2 Dolenjska regija Preizkušanje sorte 'Midwest' je potekalo na Tudi dolenjska in podravska regija sta imeli v partnerski kmetiji Redek pri Novem mestu. letu 2023 nadpovprečno veliko padavin, vendar Setev sorte 'Midwest' je bila 14. 5. 2023. nista bili deležni ekstremnih padavinskih Posejanih je bilo 150 semen, kalivost semena dogodkov, kot se je to zgodilo na Gorenjskem. je bila 70,7 %. Medvrstna razdalja je bila 2,5 V Podravju je bilo v primerjavi z Dolenjsko več m, razdalja v vrsti pa 1,2 m. Rastline smo padavin v poletnih mesecih, medtem ko je dvakrat zalili in dvakrat okopali medvrstni imela Dolenjska bolj mokro jesen kot Podravje prostor. Dognojevanje je bilo izvedeno dvakrat (Slika 6 in 7). z NPK 7–2030 in KAN 27 %. Rastline niso bile vršičkane in so v povprečju dosegle 135 cm Žetev je potekala 20. 10. 2023. Cvetovi so bili višine. Izgube rastlin zaradi različnih vzrokov posušeni, dele socvetja z znaki plesni smo in kraje so bile 40 %. Škoda zaradi kraje odstranili in jih pri tehtanju pridelka nismo rastlin se ocenjuje na 5 kg suhih vršičkov. upoštevali. Skupni pridelek suhih cvetov je Rastline so bile poleg tega tudi poškodovane bil 24,4 kg, kar pomeni v povprečju 381 g na zaradi koruzne vešče; navrtana stebla so se posamezno rastlino. Ocenjuje se, da bi bil lomila, zaradi česar so ob povečani zračni povprečni pridelek večji, saj so bile odtujene vlagi socvetja začela plesneti. Predvidene največje in najpolnejše rastline. Proizvodni izgube pridelka cvetov zaradi koruzne vešče rezultati in kanabinoidni profil so predstavljeni so ocenjene na 25 %. v preglednicah 3 in 4. Slika 6: količina padavin v 24 urah (mm) in povprečna dnevna temperatura (°C) na vremenski postaji Novo mesto v vegetacijski sezoni 2023 20 2 2.2.2.3 Podravska regija Sorto ‘Midwest’ smo v okviru preizkušanj Rastline so bile posajene v eni vrsti, pri sejali na partnerski kmetiji Lamberger na čemer so se v vrsti izmenjevale trikrat po štiri Dravskem polju, in to 29. 5. 2023. To je bila rastline iz vsake skupine. Rastline smo poželi/ edina kmetija, na kateri smo poleg pridelka vzorčili 13. 10. 2023. Povprečna masa suhih cvetov in vsebnosti kanabinoidov ovrednotili cvetov v skupini, ki ni bila vršičkana, je znašala še maso stebel in korenin, izmerili globino 187,8 g/rastlino, v vršičkani skupini pa 214,3 korenin in premer stebla ter glavne korenine. g/rastlino. Zaradi majhnega vzorca in velike variabilnosti med rastlinami razlike niso bile Kalivost semen je bila 59 %. Polovico vzniklih, signifikantne. Na podlagi podatkov semenskih normalno razvitih rastlin smo pustili v hiš je pridelek okoli 200 g suhih cvetov na normalno rast, polovico pa vršičkali, da rastlino povprečen. Glede na preizkuse na bi dosegli večjo razvejanost in pridelek. preostalih dveh partnerskih kmetijah bi Oblikovali smo dve skupini: vršičkane in rastline veljalo še pustiti zoreti, vendar smo se nevršičkane rastline. Vršičkanje oziroma jih zaradi slabe vremenske napovedi odločili pinciranje zgornjega vršička rastline smo požeti. Rezultati preizkušanja so pokazani v opravili v fazi rasti petih listnih parov (nodijev). preglednicah 3 in 4. Slika 7: količina padavin v 24 urah (mm) in povprečna dnevna temperatura (°C) na vremenski postaji Letališče Edvarda Rusjana Maribor v vegetacijski sezoni 2023 21 Opis sort in praktične izkušnje z dvema novima sortama v Sloveniji v 2023 2.2.2.4 Povzetek rezultatov iz vseh treh preizkušanj • Pri sorti 'Midwest' so se pokazale težave rezultati kažejo, da bi vršičkanje lahko s kalivostjo. Na žalost ugotavljamo, da ugodno vplivalo na povečanje pridelka, deklarirane kalivosti semena pri konoplji vendar zaradi premajhnega vzorca tega ne ne držijo, saj smo se v vseh letih srečevali moremo z gotovostjo priporočati. s težavami pri kalitvi (kombinacija različnih • Od škodljivcev največ težav povzroča okoliščin) pri sorti 'Midwest', 'Eletta koruzna vešča. Zaradi lomljenja stebel campana' in 'Futura 75'. Podatki in zbrane lahko začnejo cvetovi veneti in ob povečani informacije na terenu kažejo, da je kalivost jesenski vlagi nato plesneti. različna od lota do lota in da je verjetno • Sorte, gojene v grmičastih vzgojnih obli-odvisna tudi od tega, kako se je s semenom kah, so še bolj izpostavljene kraji kot sorte v ravnalo na poti od primarnega dobavitelja klasični vzgojni obliki. Na vseh treh lokacijah do pridelovalca. so nam del pridelka odtujili neznani • Na treh lokacijah v Sloveniji (Gorenjska, storilci – na Gorenjskem počasi z rezanjem Dolenjska, Podravje) je sorta 'Midwest' v posamičnih vrhov, v Podravju z odtu jitvijo povprečju dosegala pridelek suhega cveta rastlin še pred cvetenjem in na Dolenjskem 208,5 g na nevršičkano rastlino. Preliminarni z odtujitvijo rastlin tik pred žetvijo. Preglednica 3: povprečni proizvodni parametri pridelave nevršičkanih (NeV) in vršičkanih (V) rastlin konoplje sorte 'Midwest' Podravje Podravje Gorenjska1 Gorenjska2 Gorenjska3 Gorenjska4 Dolenjska (137 dni) (137 dni) (150 dni) (159 dni) (135 dni) (144 dni) (159 dni) NeV V NeV NeV NeV NeV NeV Višina rastline (cm) 106,2 104,5 Sveža masa cvetov (g) 669,6 774,3 980,0 970,0 703,3 665 1360,7 Sveža masa stebel (g) 309,4 361,7 Sveža masa korenin (g) 153,4 195,8 Suha masa cvetov (g) 187,8 214,3 274,4 235,0 196,8 180,0 381,0 Suha masa stebel (g) 116,4 181,5 Suha masa korenin (g) 76,2 109,5 Premer korenin (mm) 5,8 3,98 Globina korenin (cm) 16,0 14,0 Premer stebla (mm) 21,9 25,3 1 zgodnja setev, zgodnja žetev; 150 dni vegetacijske dobe 2 zgodnja setev, pozna žetev; 159 dni vegetacijske dobe 3 pozna setev, zgodnja žetev; 135 dni vegetacijske dobe 4 pozna setev, pozna žetev; 144 dni vegetacijske dobe 22 2 • Upoštevati je treba daljšo rastno sezono ne pride do plesnenja cvetov. Čez sušna (sorta, žlahtnjena za bolgarske razmere), poletja je treba zagotoviti namakanje. vendar se je kljub času setve glede vsebno- Rastline je treba zavarovati pred krajo. sti CBD za najboljšo izkazala čim kasnejša žetev. Pri poznih žetvah je treba biti pozoren V preglednici 3 so prikazani povprečni proi-na pojav plesni na cvetovih. zvodni parametri sorte 'Midwest' z visoko • Pri visokih vsebnosti CBD se sorazmerno vsebnostjo CBD za pridelavo za cvet na poveča vsebnost THC, ki je v naših primerih kmetiji Lamberger, Dravsko polje, v letu 2023 presegla dovoljeno mejo 0,3 %, kadar je z dodano maso cvetov, ki so jo ovrednotili na bila vrednost CBD večja od 9 %. Vsebnost Gorenjskem in Dolenjskem. Vrednosti so THC najlažje nadzorujemo z vmesnimi povprečja na eno rastlino. Vsebnost kana-analizami in hitrejšo žetvijo. binoidov in terpenov (preglednica 4) smo • Iz preizkušanj lahko zaključimo, da je sorta določili s plinsko kromatografijo s plamen- 'Midwest' za pridelavo v Sloveniji zanimiva, skim ionizirajočim detektorjem (GC-FID). predvsem zaradi sorazmerno visokih pri- Prazna polja v preglednici so posledica delkov cvetov z vsebnostjo CBD okoli 10 %. bodi si dejstva, da je bil rezultat pod mejo Ker je to sorta z dolgo vegetacijsko sezono, kvantifikacije ali pod nivojem detekcije. se na prostem žanje sredi oktobra. Pozno jeseni je namreč izpolnjen pogoj, zaželena nizka zračna vlažnost in malo padavin, da Preglednica 4: vsebnost kanabinoidov in terpenov v sorti 'Midwest' v letu 2023 'MIDWEST' Gorenjska Gorenjska Gorenjska Gorenjska Podravska Podravska Dolenjska 1 2 3 4 1 1 Dolžina Dolžina Dolžina Dolžina Dolžina Dolžina Dolžina vegetacije: vegetacije: vegetacije: vegetacije: vegetacije: vegetacije: vegetacije: 150 dni 159 dni 135 dni 144 dni 122 dni 137 dni 159 dni Canabidiol (CBD) % 6,70 10,48 6,24 9,47 8,31 10,34 11,28 Cannabidivarin 0,03 0,03 0,02 0,03 Cannabichromene (CBC) 0,31 0,45 0,31 0,43 0,39 0,52 0,66 Cannabigerol (CBG) 0,07 0,21 0,16 0,30 0,15 0,19 0,09 9THC % 0,23 0,37 0,21 0,32 0,29 0,36 0,43 Razmerje 9THC:CBD 1 : 29,1 1 : 28,3 1 : 29,7 1 : 29,6 1 : 28,6 1 : 28,7 1 : 26,2 skupaj kanabinoidi 7,33 11,55 6,94 10,55 9,16 11,42 12,49 skupaj terpeni 1,23 1,65 0,88 1,50 1,38 1,65 0,39 Myrcene 0,51 0,51 0,05 0,46 0,43 0,74 0,05 Beta­caryophyllene 0,19 0,43 0,33 0,36 0,27 0,23 0,09 alpha­bisabolol 0,17 0,22 0,27 0,28 0,21 0,26 0,18 alpha pinene 0,17 0,17 0,03 0,11 0,24 0,17 0,02 alpha­humulene 0,06 0,14 0,1 0,11 0,09 0,08 0,04 beta­pinene 0,08 0,08 0,05 0,1 0,08 D­limonene 0,04 0,07 0,05 0,06 0,05 0,08 23 Opis sort in praktične izkušnje z dvema novima sortama v Sloveniji v 2023 2.2.3 'Fiona' je prva slovenska enodomna sorta industrijske Lastnosti sorte 'Fiona' konoplje, ki ni ohranjevalna sorta in je bila pridobljena s klasičnimi postopki žlahtnjenja s križanjem stare jugoslovanske dvodomne sorte 'Novosadska konoplja' in sodobne enodomne francoske sorte 'Futura 75'. Požlahtnjena je bila na Biotehniški fakulteti v Ljubljani in vpisana na sortno listo v letu 2021. . Je pozna sorta z bujno nadzemno rastjo. V uradnih poljskih testiranjih na Kmetijskem inštitutu v letih 2019 in 2020 je sorta ‘Fiona’ dosegla višji pridelek zrnja (povprečje dveh let in štirih lokacij je bilo 1,18 t/ha pri 9 % vlage) kot sorta 'Futura 75', bila je nekoliko višja, vsebnost maščob in beljakovin pa je bila nekoliko nižja. V poljskem poskusu v letu 2022 v Ljubljani je sorta 'Fiona' dosegla pridelek 830 kg/ha, medtem ko sta sorti 'Futura 75' in 'Felina 32' dosegli 793 oziroma 446 kg/ha. Priporoča se gosta (30–40 kg/ha) in poznejša setev (po 20. maju), seme je zrelo konec septembra/začetek oktobra. Vsebnost THC je zelo nizka (< 0,1 %), vsebnost CBD pa okoli 1 %. Sorta je prilagojena na slovenske rastne razmere, zaradi česar se predvideva, da se bo v luči podnebnih sprememb bolje izkazala v realni pridelavi. Viri: Evropska sortna lista https://food.ec.europa.eu/system/ files/2023-08/plant-variety- catalogues_agricultural-plant-species. pdf. Canapuglia, https://canapuglia.it/ 9. 2. 2024 McPartland, J. M., & Guy, G. W. (2017). Models of Cannabis Taxonomy, Cultural Bias, and Conflicts between Scientific and Vernacular Names. The Botanical Review, 83(4), 327–381. https://doi.org/10.1007/s12229-017- 9187-0 McPartland, J. M. (2018). Cannabis Systematics at the Levels of Family, Genus, and Species. Cannabis and Cannabinoid Research, 3(1), 203–212. https://doi.org/10.1089/can.2018.0039 Sortna lista in skupni katalogi sort. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. https://www.gov.si/teme/sortna-lista- in-skupni-katalogi-sort/ 21. 2. 2024 Sortna lista poljščin, zelenjadnic, sadnih rastlin in trte za leto 2023. Urednik: Rakovec, H. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Slika 8: pridelek suhega semena (kg/ha) pri sorti ‘Fiona’ Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Ljubljana, avgust 2023. in Fedora na Dolenjskem v 2022 (setvena norma 40 kg/ha) 24 2 2.2.4 V preizkušanjih v okviru projekt smo sorto 'Fiona' vključili na Preizkušanja s sorto manjši površini za primerjavo s sorto 'Fedora 17'. V letu 2022 'Fiona' v letu 2022 smo pri vzorčenju dobili 1,2 t/ha suhega semena, v primeru setve s koruzno sejalnico in 1,1 t/ha v primeru setve z žitno sejalnico. Pri 'Fedori 17' je bil pridelek semena pri obeh načinih setve znatno večji kot pri sorti 'Fiona' (slika 8). Pri tehtanju 20 rastlin je imela 'Fiona' večji pridelek stebel in korenin kot 'Fedora 17' Korenine sorte 'Fiona' so globoke, najgloblje so se razvejale pri setvi s koruzno sejalnico, kjer je glavna korenina v povprečju segala 42 cm globoko. Vendar “V letu 2022 smo pri pa je bil zaradi neupoštevanja slabše kalivosti semena pri vzorčenju dobili 1,2 t/ha setvi posevek 'Fione' redkejši, kar pomeni slabši pridelek suhega semena, v primeru na hektar (Slika 9). Treba je dodatnih preizkusov v praktičnih setve s koruzno sejalnico in razmerah pridelave. Ob normalni stopnji kalivosti sorta 1,1 t/ha v primeru setve z izkazuje zelo dobre lastnosti za ločeno ali kombinirano rabo žitno sejalnico. za vlakna in seme. Slika 9: pridelek svežih stebel z glavno korenino (t/ha) pri sorti ‘Fiona’ in Fedora na Dolenjskem v 2022 (setvena norma 40 kg/ha) 25 26 3 Vloga industrijske konoplje pri prilagajanju podnebnim spremembam in varovanju virov v kmetijstvu Tončka Jesenko in Tamara Korošec 27 Vloga industrijske konoplje pri prilagajanju podnebnim spremembam in varovanje virov v kmetijstvu 3.1 Dejavniki, ki vplivajo na rast, razvoj in pridelke konoplje Količina svetlobe, hranil, padavin, dostopnost vode v tleh, dolžina dneva ter razlike med dnevnimi in nočnimi temperaturami so ključni dejavniki rasti, razvoja in količine pridelka konoplje. Variabilnost okolijskih dejavnikov vpliva na čas cvetenja in formiranje moških oziroma ženskih cvetov, s tem pa tudi na spremembo vsebnosti vrste in količine posameznih kanabinoidov, vsebnosti olja v semenu, količine pridelka, biomase ter na spremembo kakovosti vlaken. Seme (fotografija: I.Škerbot) 28 3 3.1.1 Konoplja je občutljiva za dolžino dneva. Je rastlina kratkega Dolžina osvetljenosti dne, cveteti začne, ko se dan krajša – potrebuje 12–14 ur in količina CO v dnevne svetlobe. Pri večini genotipov se, kadar je dan daljši 2 ozračju od noči, poveča višina rastlin, zamakne čas cvetenja in podaljša vegetativni stadij, to pa je primerno za pridelavo vlaken in biomase. Daljša noč ob tem povzroči zgodnje cvetenje in manjši pridelek. Nekateri genotipi so občutljivi že za zelo majhna odstopanja v času osvetlitve (tudi 15 minut), na nekatere genotipe pa dolžina dneva oziroma noči manj vpliva. Konoplja se odziva na povečanje količine CO v ozračju s 2 fotosintezo, transpiracijo in dihanjem. Podnebne spremembe bodo v prihodnosti še bolj vplivale na aerosole v ozračju, globalno zatemnjevanje in spremembe v količini CO . 2 Globalna zameglitev in spremembe v količini aerosolov bosta “Podnebne spremembe zmanjšali direktno sevanje ter povečali indirektno sevanje bodo v prihodnosti še sonca, kar bo vodilo k povečani fotosintezni aktivnosti bolj vplivale na aerosole rastlin. Na povečanje fotosinteze pri konoplji bo vplivala tudi v ozračju, globalno povečana količina CO v ozračju. Sodeč po nekaterih študijah 2 zatemnjevanje in dolga izpostavljenost ogljikovemu dioksidu iz ozračja izboljša spremembe v količini CO . učinkovitost rabe hranil, izboljša vodno bilanco v tleh, izboljša 2 vezavo ogljika rastlin, ki rastejo v senci, in poveča razmerje C : N za rastline. S povečano koncentracijo CO se namreč 2 zmanjšata transpiracija in prevodnost listnih rež, povečata pa se fotosinteza in učinkovitost izrabe vode. Gojenje konoplje pri višji koncentraciji CO lahko predstavlja potencial za 2 intenziviranje rasti in povečanje pridelkov v sušnih, toda s CO 2 bogatih območjih. 3.1.2 Najugodnejša temperatura za rast konoplje je odvisna od Temperatura genotipa in izvora. Minimalna temperatura kaljenja je 1–2 oC, optimalna pa 20 oC. Optimalna temperatura rasti je 18–20 oC, za južne ekotipe pa je ta temperatura nekaj stopinj višja. Višje temperature ustrezajo tudi konoplji, ki jo gojimo za seme. Severni ekotipi so bolj odporni proti mrazu kot južni, vendar dajo v povprečju nižje pridelke. Za šest kultivarjev, ki izvirajo iz Poljske, Francije, Ukrajine, Nizozemske, Italije in Francije, so ugotovili, da je maksimalna temperatura za njihovo rast 30 oC. Ekotipi drugih klimatov imajo drugačne značilnosti. Pridelek konopljinih vlaken je odvisen od temperatur, v katerih je konoplja gojena. Temperature pod minimalnimi ali nad maksimalnimi vplivajo na manjše pridelke vlaken in zmanjšajo njihovo kakovost. 29 Vloga industrijske konoplje pri prilagajanju podnebnim spremembam in varovanje virov v kmetijstvu 3.1.3 Padavine Konoplja velja za rastlino, ki ne potrebuje padavin v kombinaciji z gojenjem na težkih veliko vode; vendar je bilo prav pomanjkanje tleh, ki za konopljo niso najbolj primerna. Za vode v času rasti v pričujoči raziskavi zaznano različna območja (agroklimatske cone) so kot ključni omejitveni faktor za doseganje študije pokazale različne potrebe po vodi. Po ustreznih pridelkov. Zadostne količine vode nekaterih raziskavah bi naj konoplja v Evropi za v tleh so ključne še posebej v prvih šestih rast in razvoj potrebovala 500–700 mm vode, tednih – v času začetka rasti in formiranja 250–300 mm v vegetativni fazi. Druge raziskave korenin. Starejše rastline zaradi močnega kažejo, da konoplja najbolje raste, kjer je letno koreninskega sistema lažje prenesejo tako vsaj 750 mm padavin (lahko tudi vključno z občasno pomanjkanje vode kot tudi močnejše namakanjem). Pri nižjih količinah padavin so nalive ali kratkotrajne poplave. Prav tako je bili v raziskavah doseženi slabi pridelki. Ob pomembna zadostna vlaga v času od začetka pomanjkanju padavin je nujno namakanje. cvetenja do začetka zorenja. Na pridelke vlaken Konoplja za svojo rast potrebuje več vode kot vpliva tako pomanjkanje padavin kot tudi preveč sončnice in soja ter manj kot proso. 3.1.4 Tla Potrebe po vodi so odvisne od agroklimatskih za elemente dušik, kalij, bor, baker. Dušik je razmer, genotipa, lastnosti tal, vremenskih zelo pomemben za rast, razvoj in produktivnost razmer in evapotranspiracije. Konoplja je konoplje ter esencialen za tvorbo sekundarnih zelo občutljiva za zastajanje vode v tleh, sploh metabolitov. S povečanjem odmerkov dušika v fazi zgodnje rasti. Najboljša za pridelavo se poveča vsebnost klorofila v listih, poveča se so ilovnato-peščena tla z dovoljšno količino fotosinteza, s tem pa tudi višina rastlin, premer organske snovi, težka glinena in peščena stebel in akumulacija biomase. Na drugi strani tla pa so manj primerna. Optimalni pH tal pomanjkanje dušika povzroči poškodbe celičnih za gojenje konoplje je 6,0–7,5. Tla za gojenje membran in zmanjšanje listne površine, s konoplje morajo biti dobro drenirana, imeti tem pa tudi zmanjšanje biomase. V primeru morajo dobro zadrževalno kapaciteto za vodo, izrazitega povečanje količine dušika se občutno biti dobro prezračena in primerno založena s zmanjšajo rast rastlin, akumulacija biomase in hranili. Te lastnosti so najbolje izražene ravno kanabinoidov, močno presežene količine dušika v ilovnato-peščenih tleh. pa lahko povzročijo celo zastrupitve z amonijem. Na pridelek in njegovo kakovost ima velik vpliv Dodatna fosfor in kalij imata manjši vpliv na založenost tal s hranili. Obstajajo študije, na rast konoplje kot dušik; je pa kalij izredno podlagi katerih lahko vizualno diagnosticiramo pomemben za trdnost vlaken. Po nekaterih pomanjkanje makro- in mikrohranil ter njihove študijah gnojenje s fosforjem vpliva na presežke (toksičnost) v konoplji. Na podlagi optimalno rast in razvoj rastline ter na vsebnost tega lahko kmetje uvedejo korektivne ukrepe kanabinoidov. V splošnem primanjkuje študij o za optimizacijo pridelka. Študije kažejo vpliv vplivu pomanjkanja ali toksičnosti fosforja in pomanjkanja hranil na rast konoplje predvsem kalija pri konoplji. 30 3 3.2 Vpliv faktorjev abiotskega stresa na rast in pridelek konoplje Konoplja je precej občutljiva za faktorje abiotskega stresa, še posebej velik vpliv imajo visoka temperatura, suša, zaslanjevanje, poplave oziroma prevelika zasičenost tal z vodo. Glede tega je bilo narejenih le omejeno mnogo raziskav. 3.2.1 Konoplja velja za rastlino, ki bolje prenaša sušo kot katera druga Stres zaradi poljščina. Na tem področju so bile narejene različne raziskave. pomanjkanja vode V Coloradu (ZDA) so v letu 2016 izvedli poskuse z različnim obsegom namakanja. Preučevali so trinajst kultivarjev iz žlahtniteljskih programov iz Evrope in Azije. Ugotavljali so interakcijo med genotipom in okoljem; primerjali so omejeno namakanje (147 mm) s polnimi obroki vode (398 mm). Pri polnem namakanju so bili pridelki semena 1123 kg/ha, pri omejenem namakanju pa 404 kg/ha. Pri omejenem namakanju so bili poleg nižjih pridelkov biomase manjši tudi višina rastlin, premer stebel in ukoreninjenost posameznih rastlin. Vsebovale so manj CBD in malenkost več CBC. Splošni rezultati kažejo na močno interakcijo med genotipom in okoljem. V Italiji so z visoko zmogljivimi tehnologijami (GPR in Sentinel-2) “Konoplja velja za rastlino, pokazali, da konoplja lahko črpa vlago iz tal v odsotnosti padavin ki bolje prenaša sušo kot oziroma namakanja, vendar je odpornost konopljinih rastlin katera druga poljščina. proti vodnemu stresu odvisna od vigorja rastlin. Na tem področju so bile narejene različne V severnem Kazahstanu so raziskovali porabo vode z raziskave. neposrednimi meritvami gibanja soka v rastlinah in z izračunom evapotranspiracije. Poraba vode konoplje (pri pridelku stebel 10 t/ha) je v rastni sezoni (od maja do septembra 2021) znašala 353 mm, kar je bilo več, kot je padavin na tem območju v teh 31 Vloga industrijske konoplje pri prilagajanju podnebnim spremembam in varovanje virov v kmetijstvu mesecih. Iz tega lahko sklepamo, da je konoplja vsebnosti kanabinoidov. V ZDA so proučevali sposobna izkoriščati talno vlago oziroma zaloge vpliv mehaničnih poškodb zaradi škodljivcev vode v tleh, ki so nastale pred rastno dobo. Zato (Manduca sexta), visokih temperatur (45–50 °C) konoplja velja za poljščino, ki je zelo primerna za in suše na različne kanabinoide v konoplji. Po območja, na katerih imamo podaljšane poletne sedmih dneh visokih temperatur se je zmanjšala suše. V času nujnega prilagajanja podnebnim količina CBG in CBGA, preostali kanabinoidi so spremembam, še posebej na vedno bolj izrazito bil enaki kot v kontroli (CBD, CBDA, THC, THCA). vročino, sušo in vetrovne razmere, konoplja kaže potencial za širok spekter uporabe. V Več študij z različnih delov sveta kaže različno razmerah oskrbe z vodo na preučevanem odpornost proti sušnemu stresu v odvisnosti območju konoplja doseže višje pridelke kot od kultivarjev. Nekatere sorte bolje prenašajo travinje ali žita. Konoplja kaže sposobnost vodni stres, druge slabše. V Iranu so preučevali prilagajanja še večjemu pomanjkanju vode, vpliv namakanja na evapotranspiracijo pri 47 kar se seveda izraža v manjših pridelkih, ob ekotipih konoplje. Pri petih ekotipih konoplje ustrezni oskrbi z vodo pa so pridelki večji. so ugotovili večjo učinkovitost porabe vode in donos v sušnih razmerah. Podobno raziskavo Nekatere študije so pokazale, da izpostavljenost so izvajali v Italiji, tam so preučevali 26 suši povzroči povečanje vsebnosti kanabinoidov evropskih kultivarjev konoplje. Razlika med v rastlini konoplje. V poskusih so izmerili kultivarji se je pokazala predvsem v odzivu 50 % povečanja THC, 67 % povečanja CBD, na osmotski stres ob vzniku. Glede na to so fotosinteza se je zmanjšala za 42 %, rastlinski razdelili genotipe na tolerantne in občutljive za vodni potencial pa za 50 %. Druga študija je sušo. Rezultati poskusa iz Nemčije (Potsdam), pokazala, da so imele rastline, ki so bile sedem tam so preučevali dve sorti konoplje namenjene dni izpostavljene suši, povečano vsebnost CBG, za kombinirano rabo, kažejo različen odziv. Pri medtem ko sta se je vsebnosti THC in CBD tem so bile temperature 35 °C, padavin pa je znižali. Na vsebnosti kanabionoidov tako vplivajo bilo le 16 mm (v celotni vegetaciji le 56 mm). Pri različni dejavniki in njihove kombinacije, zelo obeh sortah se je zmanjšala listna površina, s pomembna sta intenziteta suše in čas, ko se tem pa tudi fotosintezna aktivnost, prišlo je do ta pojavlja. Pri zelo močni suši koncentracije zgodnjega staranja in dozorevanja rastlin. Pri kanabinoidov upadejo, pri srednje intenzivni poskusih z zeolitom se je izkazalo, da njegova suši, ki se pojavi kasneje v rastni dobi, pa se uporaba pozitivno vpliva na rastline ob pojavu lahko povečajo. Zelo pomembna je tudi sorta. suše. Prepreči zmanjševanje pridelka olja in v Hipoteza je, da zgodnji kultivarji ali sušni stres, primerjavi s kontrolo se poveča poraba vode na ki pospeši fenologijo rastline, dosežejo višje enoto pridelka. 3.2.2 Vročinski stres Stres, ki ga povzročijo razlike med dnevnimi in zrnje oziroma za vlakna). V času polnjenja nočnimi temperaturami, je enako pomemben zrnja so maksimalne dnevne temperature za proizvodnjo konoplje kot sušni stres. V nad 30oC zmanjšale kakovost zrnja (težo severovzhodnem delu Italije so preučevali posameznih zrn, vsebnost olja, vsebnost šest sort konoplje različnega izvora, spola, beljakovin, surovih vlaken in pepela). zrelostnega razreda in namena pridelave (za 32 3 3.2.3 Zaslanjevanje O vplivih zaslanjevanja in poplav na konopljo je malo informacij. V Ontariu so izve- dli raziskavo, v kateri so preu- čevali vpliv zasičenosti tal z vodo na razmerje CBD : THC. Ker so tla na teh območjih dobro drenirana, vpliva ni bilo zaznati. Nekaj več študij obstaja o vplivu zaslanjevanja na ka- lje nje ter rast sadik. V tleh, ki vsebujejo čezmerno nevtral- ne (NaCl, Na SO ) ali bazične 2 4 soli (Na CO , NaHCO ), je 2 3 3 vznik slabši. Večji vpliv na vznik imajo bazične soli. Skozi zgodovino so Nizozemci pridobivali zemljo iz morja, ki na začetku ni bila primerna za gojenje večine kulturnih rastlin. Konoplja pa je v takih razmerah uspevala in bila zato primerna kot začetna kulturna rastlina. “Skozi zgodovino so Nizozemci pridobivali zemljo iz morja, ki na začetku ni bila primerna za gojenje večine kulturnih rastlin. Konoplja pa je v takih razmerah uspevala in bila zato primerna kot začetna kulturna rastlina. 33 Vloga industrijske konoplje pri prilagajanju podnebnim spremembam in varovanje virov v kmetijstvu 3.3 Vpliv podnebnih sprememb na pridelovanje konoplje Prihodnost pridelave konoplje za vlakna je negotova zaradi klimatskih sprememb, prav tako niso gotovi tudi njihovi prihodnji scenariji. Območja z optimalnimi razmerami za gojenje konoplje se bodo ponekod premaknila bolj na sever, ponekod bodo razmere občutno slabše, drugod pa se bodo celo izboljšale. Povečano število aerosolov/trdnih delcev v zraku in povečana koncentracija CO lahko celo povečata fotosintezno aktivnost 2 C3­rastlin in konoplje, kar bo ugodno vplivalo na količino in kakovost pridelka. Projekcije podnebnih sprememb kažejo “Območja z optimalnimi povišanje temperatur, kar bo na rast konoplje vplivalo tako razmerami za gojenje pozitivno kot negativno. Regije, ki so trenutno prehladne za konoplje se bodo ponekod gojenje konoplje, bodo v prihodnosti tako postale ugodne za premaknila bolj na sever, pridelavo. Na nekaterih območjih trenutnega pridelovanja pa ponekod bodo razmere bodo temperature postale previsoke za njeno gojenje. Vlažnost občutno slabše, drugod pa tal se bo na številnih pridelovalnih območjih predvidoma se bodo celo izboljšale. zmanjšala, kar bo verjetno vplivalo na zmanjšanje količine in kakovosti pridelka. Konoplja je v primerjavi z drugimi rastlinami bolj prilagodljiva klimatskim spremembam, zato bo te morebiti bolje prenesla kot preostale poljščine. 34 3 3.4 Vezava ogljikovega dioksida iz zraka in sekvestracija ogljika Sekvestracija ogljika je ključni element prizadevanj za zmanjšanje koncentracije ogljikovega dioksida v ozračju, ki prispeva k podnebnim spremembam. Ta proces vključuje več mehanizmov, eden glavnih pa je fotosinteza, pri kateri rastline absorbirajo CO iz zraka in ga pretvarjajo v ogljikove 2 hidrate, ki se nato shranjujejo v rastlinskih tkivih. Če želimo vezani CO v rastlinah trajno shraniti, ga je treba vezati v 2 tla ali trajne materiale, s katerimi nadomeščamo druge, bolj ogljično intenzivne surovine. Sekvestracija ogljika igra ključno vlogo pri trajnostnem upravljanju ogljika za zmanjšanje vplivov na podnebje. 3.4.1 Steblo industrijske konoplje sestavljajo predvsem celuloza, Absorpcija ogljika pri hemiceluloza in lignin. Celuloza, ki je sestavljena iz konoplji ponavljajočih se enot glukoze, predstavlja 70 % suhe mase konopljinega stebla. 45 % njene molekulske mase predstavlja ogljik. Hemiceluloza predstavlja 22 % suhe mase stebla in zagotavlja povezavo med celulozo in ligninom. Ima razvejano strukturo, sestavljeno iz različnih pentoznih sladkorjev, in vsebuje 48 % ogljika. Suha masa konopljinega stebla vsebuje tudi 6 % lignina, ki je trdnostni material, običajno lociran med celuloznimi mikrofibrili. Molekula lignina ima kompleksno strukturo, ki se lahko spreminja. Vsebuje 40 % ogljika (glede na maso). Ena tona pridelanega suhega stebla vsebuje: • 0,7 tone celuloze (45 % ogljika), • 0,22 tone hemiceluloze (48 % ogljika), • 0,06 tone lignina (40 % ogljika). 35 Vloga industrijske konoplje pri prilagajanju podnebnim spremembam in varovanje virov v kmetijstvu To pomeni, da vsaka tona suhe mase stebla ki ostanejo v tleh na mestu rasti) po nekaterih industrijske konopljine vsebuje 0,445 tone terenskih preizkusih predstavljajo približno ogljika, ki je bil absorbiran iz ozračja (44,46 % 20 % mase pridelka. Ogljikov dioksid, ki je bil suhe mase stebla). absorbiran iz zraka in ostane v tleh, znaša približno 0,084 tone na tono pridelanega Pretvorba ogljika v CO izračunamo z mno- materiala (42 % w/w). V tleh ostane 0,46–0,67 2 ženjem s faktorjem 3,67 (12 ton ogljika tone ogljika na hektar, ki je bil absorbiran, ustreza 44 tonam CO (IPCC)), kar pomeni vendar ostane na mestu po gojenju konoplje. 2 1,63 tone absorpcije CO na tono pridelanega To predstavlja 1,67–2,46 tone absorbiranega 2 konopljinega stebla. Po podatkih za Veliko CO na hektar, ki ostane v tleh po gojenju 2 Britanijo, tam povprečno pridelajo 5,5–8 t/ konoplje (podatek velja glede na preizkuse iz ha konopljinih stebel, to predstavlja od 8,9– Velike Britanije). 13,4 ton absorpcije CO na hektar konoplje. 2 Pri določenih sortah gre za eno najbolj Pri 16 % zračne vlage v zeleni masi so količine hitrih konverzij CO v biomaso, ki je najbolj absorbiranega CO naslednje: 2 2 učinkovita na območjih, na katerih sta možna • CO -absorpcija na tono konopljinega stebla 2 dva posevka industrijske konoplje letno. 1,37 t, • CO -absorpcija na hektar (stebla) (Velika 2 V namene ocene vezave ogljikovega dioksida Britanija) 7,47–11,25 t, se pri konoplji uporablja povprečna vrednost • CO -absorpcija na hektar (korenine in listje) 2 10 t/ha absorpcije CO iz zraka, kar naj bi bila (Velika Britanija) 1,40–2,06 t. 2 razumna posplošena ocena. Ta se uporablja za napovedi vezave ogljika iz zraka, vendar naj Omenjene številke ne vključujejo dodatno bi se ocene v konkretnih primerih korigirale z manjših izpustov CO , ki so posledica nado-2 dejansko suho maso pridelka. mestitve neobnovljivih virov s konopljo pri izdelavi proizvodov, kot so gradbeni materiali, Korenine in listna masa (brez vključenih težko plastika, kozmetika, kompozitne plošče in merljivih tankih korenin in koreninskih laskov, izolacijski materiali. 3.4.2 Trajna vezava ogljika Znanstveniki so preučili, kaj se zgodi s semena tudi predelavo stebla ter shranjevanje ponorom ogljika, če bi del za kmetijstvo manj vlaken in pezdirja v dveh izdelkih, pri čemer primernih površin za sto let zasejali s konopljo je eden obravnavan kot neskončni ponor v – v primerjavi z rastlinami, ki sedaj rastejo tehnosferi (konopljin cement), drugi pa je na teh zemljiščih. Pri ovrednotenju vpliva na izolacija z dolgo življenjsko dobo 40 let (i ). sekvestracijo ogljika so upoštevali tri različne Tretji scenarij upošteva pridelek semena in scenarije uporabe konoplje, ki se razlikujejo uporabo stebla za konopljin beton in izolacijo glede na življenjsko dobo konopljinih izdelkov s krajšo življenjsko dobo (pribl. 10 let; izo-v tehnosferi. Prvi možni scenarij je pridelava lacijske plošče za avtomobile) (i i). Ugotovili brez shranjevanja ogljika v končnih izdelkih; so, da zamenjava obstoječe vrste rastlinja da se torej slama po žetvi semen pusti na s konopljo brez uporabe slednje v trajnih njivi (i). Drugi scenarij upošteva ob pridelku izdelkih ne more blažiti podnebnih sprememb 36 3 – kljub ponoru oglji ka, ki ostaja v tleh. Nasprotno pa uporaba biomase v trajnih izdelkih (scenarija ii in ii ) deluje kot dodatna • Uporaba negativna emisija prek tehnosfere, dopolnjena z zmanjšanjem konopljine slame v emisij toplogrednih plinov iz konvencionalnih izdelkov na različnih obstojnih osnovi fosilnih goriv. S tema dvema scenarijema vendarle materialih ima ni bilo mogoče doseči dodatne vezave organske snovi v tla. večji vpliv na Če so kot omejitveni faktor upoštevali pomanjkanje vode, so blaženje podnebnih ugotovili, da je bolje ohranjati obravna vana zemljišča z njihovo sprememb kot prvotno vegetacijo, kot pa gojiti konopljo. puščanje slame na njivah. Študija je predpostavila, da se ves ogljik, zajet s fotosintezo, sprosti • Puščanje slame na ob koncu življenjske dobe, zato so negativne emisije, ki izhajajo njivi poveča zaloge iz shranjevanja v antropogenih izdelkih, prikazane kot zamik ogljika v tleh, sproščanja v dinamičnem izračunu. Dolgoročno je pri pridelavi vendar zmanjša konoplje tehnosfera večji ponor ogljika kot tla. Zmanjšanje emisij vpliv konoplje na toplogrednih plinov (tj. glede na to, katerih izdelkov in aktivnosti, blaženje podnebnih ki povzročajo izpuste, se izogibamo) bi lahko odigralo odločilno sprememb. vlogo pri rangiranju učinkovitosti scenarijev ii in ii , medtem ko • Negativne emisije scenarij i za blaženje podnebnih sprememb ni učinkovit. Čeprav CO so začasne 2 je ta študija dokazala uporabnost konoplje kot rastline, primerne in so odvisne od za shranjevanje ogljika na kmetijskih površinah in v antropogenih shranjevanja proizvodih, ta teoretični pristop zahteva validacijo prek poskusov ogljika v različnih in simulacij v bolj raznolikih razmerah, kot so lokalne razmere proizvodih. na zemljišču, uporabljene kmetijske prakse (npr. kolobarjenje, gnojenje) in uporaba biomaterialov v veliko vrstah izdelkov. 3.4.3 Ocene absorpcije CO in količine vezanega ogljika v tleh na primeru 2 kmetijskega gospodarstva v Prekmurju Da bi lahko primerjali sposobnost vezave in splošnimi normativi za vezavo CO na 2 in skladiščenja CO pri konoplji z drugimi hektar, podanimi za industrijsko konopljo 2 kulturami in v drugih državah, smo na podlagi (preglednica 5). Leta 2023 je posevek vezal pridelka konoplje na dveh kmetijah ocenili, nadpovprečne količine CO ,16,93–29,89 t/ 2 koliko CO je posevek vezal z zraka in koliko ha. Seveda je vezava neposredno vezana na 2 odstotkov od tega CO je ostalo vezanega v količino pridelane zelene mase. V letih 2021 2 tleh (koreninski sistem, žetveni ostanki). Pri in 2022 je konoplja v preizkušanju vezala manj sekvestraciji v tla nismo upoštevali izgub CO CO v primerjavi s pšenico, ki naj bi v povprečju 2 2 zaradi mikrobiološkega razkroja. vezala 7,5 tone CO na hektar na sezono. Leto 2 2023 z izrednim pridelkom konoplje ne dosega Če primerjamo triletno preizkušanje v povprečne absorpcije CO pri koruzi, ki znaša 2 Prekmurju, smo v letih 2021 in 2022 s svojimi okrog 40 t/ha. Načeloma raziskave kažejo, da pridelki konoplje na hektar vezali precej manj ima pridelava kulturnih rastlin nizek ali celo CO v primerjavi s podatki iz Velike Britanije negativen ogljični odtis; tudi na račun velike 2 37 Vloga industrijske konoplje pri prilagajanju podnebnim spremembam in varovanje virov v kmetijstvu Preglednica 5: vezani ogljikov dioksid iz ozračja (t) s posevkom konoplje na KMG Korenika, Pomurje Način setve 2021 2022 2023 2021 2022 2023 CO , vezan s posevkom (t/ha) % CO , ki je ostal vezan v tleh* 2 2 Koruzna sejalnica – Zgodnja setev 1,91 3,15 28,15 63,20 74,43 76,88 Koruzna sejalnica – Pozna setev 3,62 2,00 19,68 74,48 50,00 77,26 Žitna sejalnica – Zgodnja setev 1,49 2,71 29,89 76,56 88,44 85,30 Žitna sejalnica – Pozna setev 5,14 3,89 16,93 77,67 64,31 85,86 * brez upoštevanih izgub pri razkroju porabe CO iz ozračja v fazi pridelave. Konoplja zaradi nizkih 2 snovnih in delovnih vložkov v fazi rasti sodi med rastline z negativnim ogljičnim odtisom v fazi pridelave. Vendar pa se razlike med poljščinami pokažejo tudi glede na to, kako rastline uporabimo (predelamo) in kakšen delež CO 2 ostane trajno vezan v tleh ali v proizvodih. Kot je razvidno iz prejšnjega poglavja, je pomembno, da se ogljik skladišči v trajnih materialih ali v tleh in da se v čim manjši meri sprosti nazaj v ozračje. Pri koruzi in pšenici za zrnje je sekvestriran tisti ogljik, ki ostane v vezan v koreninskem sistemu in žetvenih ostankih (z določenimi izgubami), preostalo se prek prehrane ljudi in živali v veliki meri vrne nazaj v ozračje prek respiracije in izgub iz izločkov. Podobno je pri gojenju konoplje za seme in cvet (predpostavimo, da pri vseh treh kulturah slama ostane “ na njivi). Pri silažni koruzi ostane v tleh zgolj ogljik, vezan v Pomembno je, da se koreninski sistem, vse preostalo gre v prehrano in ponovno ogljik skladišči v trajnih prispeva k izpustom CO . Samo pri pridelavi za stebla (vlakna materialih ali v tleh in 2 in pezdir) ima konoplja boljšo stopnjo trajne sekvestracije da se v čim manjši meri ogljika kot najpogostejše kulturne rastline. Ogljik, ki se sprosti nazaj v ozračje. veže, predstavlja okrog 27 % absorbiranega CO iz ozračja 2 (preglednica 6). Preglednica 6: ogljik, vezan oziroma sekvestriran v tla (t), z ostanki konoplje po spravilu cvetov, KMG Korenika, Pomurje; vezani ogljik predstavlja pribl. 27 % absorbiranega CO2 Način setve 2021 2022 2023 Zgodnja setev – koruzna sejalnica (t) 0,33 0,64 5,89 Pozna setev – koruzna sejalnica (t) 0,73 0,27 4,14 Zgodnja setev – žitna sejalnica (t) 0,31 0,65 6,95 Pozna setev – žitna sejalnica (t) 1,09 0,68 3,96 38 3 Preglednica 5: vezani ogljikov dioksid iz ozračja (t) s posevkom konoplje na KMG Korenika, Pomurje 3.5 Vloga industrijske konoplje pri varovanju Viri: Dhondt, F. in Muthu, S. S. (2021). Hemp and Sustainability. virov v kmetijstvu Springer Nature Singapore. ht ps:/ books.google.si/books?id=D1BtzgEACAAJ Gan, Y., Liang, C., Chai, Q., Lemke, R. L., Campbel , C. A. in Zentner, R. P. (2014). Improving farming practices reduces the carbon footprint of spring wheat production. Nature Communications, 5(1), 5012. ht ps:/ doi.org/10.1038/ncomms6012 Kocjan-Ačko, D. (1999). Pozabljene poljščine. Ljubljana: Kmečki glas, str. 107–108 Morgan, W., Singh, J., Kesheimer, K., Davis, J. in Sanz-Saez, Uvajanje konoplje v kolobar kot glavne poljščine lahko ugodno A. (2024). Severe drought significantly reduces floral hemp vpliva na rabo hranil iz tal. Neuporaba FFS ohranja mikobioto (Cannabis sativa L.) yield and cannabinoid content but moderate drought does not. Environmental and Experimental v tleh, kar posredno vpliva na ohranjanje rodovitnosti tal ter Botany, 219, 105649. direktno zmanjšuje onesnaženost tal s kemičnimi ostanki. ht ps:/ doi.org/10.1016/j.envexpbot.2024.105649 Globok koreninski sistem pomaga pri povezovanju talnih Shen, Z., Tiruta-Barna, L. in Hamelin, L. (2022). From hemp grown on carbon-vulnerable lands to long-lasting agregatov, po spravilu pa ostaja v tleh, kjer poveča vsebnost bio-based products: Uncovering trade-of s between overal organske snovi. Globok koreninski sistem dalje omogoča environmental impacts, sequestration in soil, and dynamic influences on global temperature. Science of The Total dostopnost zraka v globlje plasti tal, kar zagotavlja mikrobno Environment, 846, 157331. aktivnost v globini in s tem vpliva na rodovitnost tal. Večji je ht ps:/ doi.org/10.1016/j.scitotenv.2022.157331 tudi izkoristek vode in hranil iz globljih plasti tal, s čimer je Sunoj Valiaparambil Sebastian, J., Dong, X., Trostle, C., Pham, H., Joshi, M. V., Jessup, R. W., Burow, M. D. in Provin, T. L. (2023). rastlina odpornejša proti sušo in lažje dostopa do hranil kot Hemp Agronomy: Current Advances, Questions, Chal enges, and številne druge kulturne rastline. Opportunities. Agronomy, 13(2). ht ps:/ doi.org/10.3390/agronomy13020475 Konoplja ima slabšo sposobnost vezave težkih kovin kot Tang, K., Fracasso, A., Struik, P. C., Yin, X. in Amaducci, S. (2018). Water- and Nitrogen-Use Efficiencies of Hemp (Cannabis sativa L.) nekatere druge fitoremediacijske rastline. Vendar pa njena Based on Whole-Canopy Measurements and Modeling. Frontiers hitra rast in sposobnost vezave drugih onesnaževal ter in Plant Science, 9. https:/ www.frontiersin.org/articles/10.3389/fpls.2018.00951 odvečnih hranil vsekakor pripomoreta k »čiščenju« površin, Thevs, N. in Aliev, K. (2022).Water consumption of industrial katerih namembnost se preusmerja v ekološko kmetijstvo, ali hemp (Cannabis sativa L.) from a site in northern Kazakhstan. površin, ki so bile degradirane zaradi onesnaževal in se jih želi Central Asian Journal of Water Research, 8(2), 19–30. ht ps:/ doi.org/10.29258/CAJWR/2022-R1.v8-2/19-30.eng ponovno vzpostaviti za kmetijsko pridelavo. Uporabljena je bila Van der Werf, H. M. (2004). Life cycle analysis of field tudi v takratni Sovjetski zvezi za odstranjevanje radioaktivnih production of fibre hemp, the ef ect of production practices on elementov po jedrski nesreči v Černobilu. Uvajanje konoplje environmental impacts. Euphytica, 140 (1–2), 13–23 kot strniščnega dosevka preprečuje erozijo in degradacijo Vosper J. The Role of Industrial Hemp in Carbon Farming. GoodEarth Resources PTY Ltd. (ABN 79 124 022 859). tal, saj konoplja s svojim sestojem preprečuje vetrno in vodno erozijo po glavni kulturi, prav tako pa iz tal veže morebitni Wimalasiri, E. M., Jahanshiri, E., Chimonyo, V. G. P., Kuruppuarachchi, N., Suhairi, T. A. S. T. M., Azam-Ali, S. N. odvečni dušik in hranila. Zaradi neurejene zakonodaje oziroma in Gregory, P. J. (2021). A framework for the development of zahteve, da se jo seje v strnjenem posevku, konoplje ni mogoče hemp (Cannabis sativa L.) as a crop for the future in tropical environments. Industrial Crops and Products, 172, 113999. uporabljati v mešanicah neprezimnih dosevkov za ukrepe ht ps:/ doi.org/10.1016/j.indcrop.2021.113999 kmetijske politike, kar je velika škoda iz stališča varovanja tal. Žydelis, R., Herbst, M., Weihermüller, L., Ruzgas, R., Konkretno bi se konoplja lahko uporabljala za nadomestitev Volungevičius, J., Barčauskaitė, K. in Tilvikienė, V. (2022). Yield potential and factor influencing yield gap in industrial hemp pomembnih količin izdelkov, pridobljenih iz dreves, kar bi cultivation under nemoral climate conditions. European Journal zmanjšalo uporabo obstoječih populacij dreves in ohranjalo of Agronomy, 139, 126576. ht ps:/ doi.org/10.1016/j.eja.2022.126576 njihovo sprejemanje CO .2 39 40 4 Rezultati preizkušanj v Sloveniji med leti 2020–2023 Mateja Strgulec, Vesna Kunst, Igor Škerbot, Sonja Bertalanič, Mojca Povšnar Starman, Marija Kalan in Tamara Korošec 41 Rezultati preizkušanj v Sloveniji med leti 2020–2023 4.1 Pridelava konoplje na Gorenjskem v obdobju treh let (2021–2023) Sorte: 'Eletta cmapagna', 'Carmagnola' in 'Midwest' Namen pridelave: za cvet 4.1.1 Konoplja Cannabis sativa subsp. sativa je bila od sredine 18. Splošni opis stoletja tako kot v ostalih slovenskih pokrajinah razširjena tudi preizkušanj na Gorenjskem. Pridelava konoplje iz tistih časov je izhajala tako iz potreb na kmetijah kot tudi v širši družbi. V virih (Sadar, 1935, 1951; Maček, 1993, 1995) je navedeno, da so konopljo aprila sejali med koruzo, krompir, peso, repo ali pa na robove njiv ter vrtov, in sicer za zaščito posevkov. Pridelani konoplji so stebla obdelali v predivo, to pa uporabili za vrvi in konopljino platno, iz katerega so izdelovali različne izdelke. Z odkritjem umetnih vlaken se je obseg pridelave konoplje zelo zmanjšal ali pa celo prenehal. Na Gorenjskem se je zanimanje za pridelavo industrijske konoplje pričelo ponovno po letu 2010, večinoma na ekoloških kmetijah. Na Gorenjskem smo imeli največ konoplje posejane leta 2018, “Po letu 2018 so se in sicer skupno 35,02 ha na 24 kmetijskih gospodarstvih. površine, posejane Po letu 2018 so se površine, posejane s konopljo, začele s konopljo, začele zmanjševati predvsem zaradi uvoza iz drugih držav in zato vse zmanjševati predvsem težje prodaje pridelkov in izdelkov iz konoplje (seme, olje ipd.). zaradi uvoza iz drugih V obdobju trajanja projekta od leta 2021 je obseg pridelave držav in zato vse težje konoplje na Gorenjskem padel iz 19,12 ha v letu 2012 na 5,8 prodaje pridelkov in ha v letu 2023. Vzrok za drastičen padec površin posejanih izdelkov iz konoplje s konopljo lahko pripišemo tudi neugodnemu vremenu, saj (seme, olje ipd.). smo v obdobju vegetacije 2021 in 2022 imeli sušo, leta 2023 pa ekstremno močo. Zaradi ekstremnih vremenskih dogodkov so bili v vsem času trajanja projekta pridelki konoplje slabi. 42 Posevek konoplje, sorta 'Carmagnola', kmetija Škofic leta 2021 (fotografija: M. Povšnar Starman) V okviru projekta smo med letoma 2021 in Kranju, vsako leto na drugi lokaciji. V obdobju 2023 preizkušali različne sorte konoplje, pri projekta smo na tej kmetiji preizkušali katerih smo opazovali predvsem morfološke tri sorte konoplje in sicer leta 2021 lastnosti in razvoj konoplje glede na vreme 'Carmagnola', leta 2022 'Eletta campana' in ter pridelek socvetij glede na vrsto pridelave, leta 2023 sorti 'Eletta campana' in 'Midwest'. na koncu pa analizirali še vsebnost CBD in Vse tri sorte konoplje so se pridelovale za THC. Preizkušanje konoplje smo v letih 2021– cvet. Rezultati sorte 'Midwest' so prikazani v 2023 izvajali na kmetiji Škofic iz Mlake pri prvem poglavju. 43 Rezultati preizkušanj v Sloveniji med leti 2020–2023 4.1.2 Tehnologija pridelave konoplje Konoplja je bila v vseh treh letih sejana na srednje težka peščeno-ilovnata tla, ki imajo srednjo sposobnost zadrževanja vode v tleh. Pred setvijo konoplje je bila njiva vsako leto gnojena s hlevskim gnojem 20 t/ ha in NPK 15/15/15 po gnojilnem načrtu. Ko je bila konoplja visoka približno 25 cm, je bila dognojena s še 35 kg dušika/ha. Sorta 'Midwest' je bila na njivi, kjer je bila založenost s fosforjem v razredu D in kalijem v razredu E, zato dognojevanja ni bilo. Konoplja je bila v letih 2021 in 2022 posejana v podsevek bele detelje. Podsevek bele detelje je bil izbran z namenom, da se prepreči zaple- veljene posevka predvsem s travnimi pleveli v poletnem času. V letu 2023 se je konoplja sorte 'Eletta campana' sejala v trakove, na prezimni pose vek deteljno- travne mešanice, sorta 'Midwest' pa se je se- ja la na grebene, ki so se pokrili s folijo. Pri pridelavi konoplje v vseh treh letih se je tako pri podsevku bele detelje kot pri setvi konoplje v trakove izkazal velik problem s travnimi pleveli, kot so sivozeleni muhvič (Setaria glauca), krvavordeča srakonja (Digitaria sangunalis), kostreba (Ecinchloa crus galli), breskovolistna dresen (Polygonum persicaria). Pleveli so se zelo razrasli v juliju in avgustu v sušnih letih 2021 in 2022 ter tudi v ekstremno mokrem letu 2023. “Pri pridelavi konoplje v vseh treh letih se je tako pri podsevku bele detelje Sorta 'Eletta campana' po košnji kot pri setvi konoplje travnih plevelov leta 2022 v trakove izkazal velik (fotografija: M. Povšnar Starman) problem s travnimi pleveli. 44 4 4.1.3 Vpliv vremena, bolezni in škodljivcev na razvoj in pridelek konoplje Za dober in hiter vznik konoplje je pomembno, ni bila tehnološko zrela, je bila vsebnost da so tla ob setvi primerno vlažna, prav kanabinoidov nizka, CBD 1 % in THC 0,04 %. tako je vlaga v tleh bistvena v obdobju mladostnega razvoja rastline. V vseh treh V letu 2023 je bila kalivost razpoložljivega letih trajanja projekta je bilo leto 2021 semena 'Elette campane' zelo slaba (30 najugodnejše, čeprav je bilo maja za vznik %). Zaradi neugodnih vremenskih razmer rastlin veliko padavin in hladnejše vreme. (moča, izredni padavinski dogodki) smo Mesec junij v letu 2021 je bil suh, vendar ostali brez pridelka sorte 'Eletta campana'. večjega zastoja rasti ni bilo. V obdobju hitre rasti konoplje (konec junija in julij) je bilo padavin dovolj, tako da se je konoplja lahko razvila do primerne zrelosti za pobiranje. Žal je bil ob vzorčenju inšpekcije v vzorcu izmerjen prevelik odstotek THC (0,26 % od 0,2 % dovoljenega), zato pridelek ni bil “ primeren za prodajo. V sušnem letu 2022 in v izredno mokrem letu 2023 V sušnem letu 2022 in v izredno mokrem smo opazili, da je sorta letu 2023 smo opazili, da je sorta konoplje konoplje 'Eletta campana' 'Eletta campana' občutljiva za stresne občutljiva za stresne vremenske razmere. Zaradi suše in tudi vremenske razmere. zaradi čezmerne vlage v tleh je konoplja slabo kalila, rastline so zaostajale v rasti, zato je bil pridelek cvetov manjši. V letu 2022 so se na konoplji, ki je bila že sicer prizadeta Odstranjevanje listov po napadu zaradi ekstremne suše, pojavili še bolhači, ki fuzarioz na sorti 'Midwest' večje škode sicer niso povzročili. (fotografija: Ž. Vogrin) V letu 2022 smo seme za setev dobili zelo pozno, saj ga dobavitelj ni imel na zalogi, hkrati pa so bile razmere v tleh zelo sušne, zato je bila setev 'Elette campane' opravljena šele v začetku junija. Sledilo je zelo vroče in sušno poletje, konoplja je počasi rasla, zato ni bila konkurenčna travnim plevelom. V avgustu so se pleveli kosili med vrstami in v vrsti, vendar je bil pridelek zaradi pomanjkanje vode kljub temu slab. V noči na 3. oktober, tik pred žetvijo, je bil celoten pridelek na njivi ukraden. Ostalo je le nekaj posameznih rastlin, ki smo jih vseeno poslali na analizo CBD in THC. Ker sorta 45 Rezultati preizkušanj v Sloveniji med leti 2020–2023 4.2 Pridelava konoplje v Prekmurju v obdobju treh let (2021–2023) Sorta: 'Futura 75' Namen pridelave: cvetovi in listi za čas 4.2.1 Pridelava konoplje v Prekmurju je potekala na eko-socialni Splošen opis kmetiji Korenika, ki se nahaja v Šalovcih, v samem osrčju preizkušanj Krajinskega parka Goričko. Že po nekaj letih delovanja je Korenika postala prepoznavna tudi na širšem geografskem prostoru in je, tudi v očeh strokovne javnosti, priznana kot primer dobre prakse na področju socialnega podjetništva, zaposlovanja invalidov in oseb iz drugih ranljivih družbenih skupin ter zaščitnega zaposlovanja. Na Koreniki so vzpostavili sistem ekološke pridelave in predelave živil. Na dobrih dvajsetih hektarjih kmetijskih površin pridelujejo poljščine, med katerimi so konoplja, zelišča, sadje in zelenjava, v naravi pa nabirajo sadeže, ki jih predelajo v ekološke izdelke. Pod okriljem lastne blagovne znamke izdelujejo in prodajajo zeliščne čaje, hladno stiskana olja, sušeno in vloženo sadje in zelenjavo, ozimnico, sokove in sirupe in še bi lahko našteli. Imajo tudi urejen prostoren zeliščni vrt in živalski park, v katerem domujejo številne živali, ki so zelo priljubljene med najmlajšimi obiskovalci. Infrastrukturne možnosti, s katerimi razpolagajo na kmetiji, so dobre. Imajo vso potrebno mehanizacijo za setev, okopalnik, dober dostop do površin, prostore za sušenje in skladiščenje. 46 4 4.2.2 Tehnologija pridelave konoplje Lepo razvidna razlika med zgodnjim in poznim rokom setve v letu 2021 (fotografija: S. Bertalanič) Namen pridelave konoplje sorte 'Futura 75' so bili cvetovi in listi za čaj, ki ga na Koreniki tržijo pod svojo blagovno znamko. Preizkušali smo, ali je za njihove potrebe bolj primerna strnjena setev z žitno sejalnico ali setev v vrste s koruzno sejalnico. Glede na podnebne spremembe in spremembe v vremenskih pojavih nas je zanimalo, kako se obnese zgodnja setev (klasična priporočila za setev konoplje) in kako kasnejša (začetek junija). Prav tako nas je zanimalo, kako bo konoplja uspevala na slabo založenih tleh, ki so primerna za pridelavo nekaterih zelišč, s katerimi se na kmetiji pre- dnostno ukvarjajo. Tla pred posevkom konoplje niso bila gnojena. Leta 2021 je bila zgodnja setev opravljena 30. 4. 2021. Vremenske razmere so bile podpovprečno hladne in zelo vlažne, padla je velika količina padavin, tla so bila razmočena, setvi visoke manj kot 40 cm in brez dobro voda je zastajala na spodnjem delu njive. Zaradi izoblikovanega socvetja (Slika 15). Zanimiv slabih vremenskih razmer se je pozna setev fenomen je bila popolna odsotnost fenotipskih izvedla 10. 6. 2021. Po tem datumu sta sledila lastnosti dvospolnih rastlin v najbolj prizadetem suša in prvi vročinski val. Pri zgodnji setvi smo posevku. opazili neenakomeren vznik in rast rastlin. Tla so bila razmočena in zbita zaradi obilnih padavin Pozna setev v vrste s koruzno sejalnico se je v mesecu maju. Zaradi razmočenosti zemlje izkazala za najboljšo izbiro v danih razmerah, je bila obdelava tal po vzniku otežena, zato se kar zadeva velikost rastlin, celotno maso je pojavila zapleveljenost, sledilo pa je sušno posamezne rastline in pridelek na rastlino. in vroče obdobje. Tla so bila slabo humozna in slabo založena. Pri pozni setvi smo opazili manj Ker pa je gostota pri takem načinu sejanja plevela kot pri zgodnji. Rast je bila bujnejša precej manjša kot pri sejanju z žitno pri poznih posevkih. Kot posledica erozije tal sejalnico, je bil skupni hektarski pridelek se je ponekod pojavila neenakomerna rast suhih cvetov največji pri pozni setvi z žitno rastlin. Poleti so rastline zaradi vročinskega sejalnico in je znašal 703 kg/ha. Pri pozni stresa in suše prisilno dozorevale. Pridelek je setvi z žitno sejalnico je bila tudi suha masa bil v slab, najslabše je bilo pri zgodnjih setvah stebel največja. Pri merjenju korenin 20 (sliki 13 in 14); predvidevamo, da tudi na račun rastlin je bila suha masa korenin iz poznega slabo razvitih korenin v zgodnji fazi rasti (mraz, posevka s koruzno sejalnico največja, spet moča), neuporabe česala za zatiranje plevelov pa je celokupno največ korenin (kot organski in primanjkovanja zraka v tleh (težka tla, material) ostalo v tleh pri pozni strni setvi. V nalivi, suša). Rastline so bile v zgodnji strnjeni letu 2022 je bila konoplja posejana na površino 47 Rezultati preizkušanj v Sloveniji med leti 2020–2023 Preglednica 7: osnovni podatki o preizkušanju na KMG Korenika v letih 2021, 2022 in 2023 2021 2022 2023 Sorta konoplje 'Futura 75' 'Futura 75' 'Futura 75' Velikost poskusne površine (ar) 30 30 59 Faktorji preizkušanja Zgodnja vs. pozna setev Zgodnja vs. pozna setev Zgodnja vs. pozna setev in strnjena setev vs. in strnjena setev vs. in strnjena setev vs. setev v vrste setev v vrste setev v vrste Gostota setve Strna setev: 25 kg/ha Strna setev: 25 kg/ha Strna setev: 25 kg/ha Setev v vrste: 11 kg/ha Setev v vrste: 11 kg/ha Setev v vrste: 11 kg/ha Datum zgodnje setve 30. 4. 2021 4. 5. 2023 26. 4. 2023 Datum pozne setve 10. 6. 2021 13. 6. 2022 1. 6. 2023 Datum žetve 3. 9. 2021 8. 9. 2022 13. 9. 2023 Predposevek Koruza Koruza in pegasti badelj Mešane zelenjadnice Zatiranje plevelov Česalo ali okopalnik Česalo ali okopalnik Česalo ali okopalnik Analiza tal pH = 5,98, humus 1,98 pH = 5,7, humus 2,7 %, pH = 6,48, humus 2,74 %, P2O5 = 1,9 mg/100 g, P2O5 = 5 mg/100 g, K2O %, P2O5 = 19,9 mg/100 K2O = 14,0 mg/100 g = 14,7 mg/100 g g, K2O = 21,8 mg/100 g Vzorčenje Pri strnjeni setvi Pri strnjeni setvi Pri strnjeni setvi (cvet, stebla, korenine, pleveli) smo vzorčili 3 × 1 m2 smo vzorčili 3 × 1 m2 smo vzorčili 3 × 1 m2 površine, pri setvi v vrste površine, pri setvi v vrste površine, pri setvi v vrste pa 3 × 7 m dolžine vrste pa 3 × 7 m dolžine vrste pa 3 × 7 m dolžine vrste z naklonom; tla so bila boljše teksture, vendar visoke. Ob vzniku rastlin je bila vlaga slabo založena s fosforjem in kalijem. Njivska optimalna, sledilo je vroče in sušno obdobje površina je bila predhodno pripravljena z z vmesnimi kratkotrajnimi nalivi ob nevihtah. oranjem, fino obdelavo ter s slepo setvijo. Posledica je bila erozija tal v spodnji polovici Zgodnja setev je bila opravljena 04. 5. 2022. njivske površine (Slika 15). Vznik je bil dober, Temperature v maju so bile nadpovprečno ponekod nekoliko neenakomeren. Slika 15: višina rastlin v času vzorčenja v posameznih letih (cm) 48 4 Zgodnja strnjena setev v letu 2021 zaradi spomladanske moče in hlada ni dala pridelka (fotografija: S. Bertalanič) Po okopavanju je padla velika količina padavin Posledice nalivov in (2-krat po 45 L). Voda je velik del zgornjega erozije v juniju leta 2022 obdelanega dela zemlje odnesla na spodnji (fotografija: S. Bertalanič) del njive. V tleh so nastali utori. Ponovno se je izkazalo, da so tla z malo humusa in brez rastlinskega pokrova izredno slaba za gojenje konoplje. Škoda na tleh je bila manjša pri strnjeni setvi. Po nalivih se je na delu strnjene setve, kjer ni bilo mogoče česati, začel zastoj v rasti; skoraj zagotovo zaradi pomanjkanja zračnosti v zemlji. Rastline so postajale vedno bolj svetle barve, kar je bilo zelo opazno v primerjavi z rastlinami, ki so bile okopane. Slednje so bile vidno bujnejše. Od plevela se je pojavljala ambrozija, ptičja dresen in nekaj metlike ter osata. Pozna setev je bila izvedena 13. 6. 2022. Po vzniku so bili nalivi, kar se je odrazilo v eroziji tal. Konoplja je zaradi vročinskega in sušnega stresa prisilno dozorevala tako pri zgodnjem 49 Rezultati preizkušanj v Sloveniji med leti 2020–2023 Vzorčenje preizkusa v letu 2022 (fotografija: S. Bertalanič) Posevek zgodnje setve v polni zrelosti (fotografija: S. Bertalanič) kot pri poznem posevku. Posevek zgodnje setve v vrste je bil lep, rast rastlin je bila optimalna. Rastline so bile temnozelene barve. Zapleveljenost se je pojavljala zgolj v vrstah. Vse to je bila posledica uporabe okopalnika, ki je uničil večji del plevela ter prezračil tla. Rezultati so predstavljeni skupaj z rezultati za leti 2021 in 2023 (sliki 19 in 20). V letu 2023 smo za direktno primerjavo ob konoplji posejali še koruzo in sončnice. Tla na tej površini so bila boljša po teksturi in strukturi kot prejšnji dve leti, pa tudi dobro založena s fosforjem in kalijem; pH tal je znašal 6,5, humus 2,74 %. Zgodnja setev je bila opravljena 26. 4. 2023. Vremenske razmere so bile povprečno tople, vlaga je bila optimalna. Vznik “ je bil enakomeren, prav tako rast. Razmere za pozno setev 1. 6. Ponovno se je izkazalo, da 2023 so bile idealne. Vznik je bil dokaj enakomeren, vremenske konoplji ugajajo humozna, razmere pa so bile vseskozi ugodne. rahla, prezračena tla. Uspeh zadnjega leta Nevihte niso povzročale škode na pridelkih. Pri setvah v vrste preizkušanj gre pripisati je bil uporabljen okopalnik. Vsi posevki so skozi celotno rastno predhodnemu gnojenju s dobo izredno lepo uspevali, rastline so bile izredno bujne, lepe hlevskim kompostiranim in temnozelene barve. V juliju smo zaradi vročine in suše opažali gnojem, saj so na tej rahlo zaostalost v rasti rastlin poznih posevkov. Rastline so površini gojili zelenjadnice, bile v fazi zorenja nadpovprečno velike, največje so segale 4–5 in seveda izredno ugodnim m v višino (Slika 15). V fazi zorenja konoplje pa je bilo sončno in vremenskim razmeram na vroče. Pridelek je bil nadpovprečno dober, rastline so dosegle tej lokaciji. maksimalno velikost. S plevelom in škodljivci ni bilo težav. Ponovno se je izkazalo, da konoplji ugajajo humozna, rahla, prezračena tla. Uspeh zadnjega leta preizkušanj gre pripisati predhodnemu gnojenju s hlevskim kompostiranim gnojem, saj so na tej površini gojili zelenjadnice, in seveda izredno ugodnim vremenskim razmeram na tej lokaciji. 50 4 4.2.3 Rezultati preizkušanj Zaradi različnih vremenskih razmer in različnih tal so bili posevki konoplje in pridelek socvetij med leti zelo različni. V letu 2021 so se najbolje izkazale pozne setve, v letu 2022 pa zgodnje, vendar je bila letina v teh dveh letih izrazito slabša kot v letu 2023, ko je bil pridelek cvetov 5–10-krat večji (slika 19). “Zelo dobro se obnese setev v vrste, če vremenske razmere omogo čajo okopavanje. Slika 19: višina rastlin v času vzorčenja v posameznih letih (cm) Pri visokih rastlinah je so-ra zmerno večja tudi masa korenin, ki po žetvi osta- ne jo v tleh in bogatijo tla z organsko maso (slika 20). Tako enormno visoke rastli ne pa imajo v slovenskih raz me- rah velik problem – na velikih površinah jih običajno ni mogoče požeti zaradi poma- njkanja specializirane meha- ni za cije. Preizkus tako kaže neke idealne razmere, ki pa v praktičnih okoliščinah na velikih površinah, ki zahtevajo strojno žetev, trenutno niso Slika 20: masa suhih korenin v kg na hektar za leta 2021, 2022 in 2023 mogoče. Za v prihodnje se je delujočim na kmetiji priporo- čalo, naj skrbijo za kakovost se obnese setev v vrste, če vremenske razmere omogo čajo tal in naj posegajo po pozni okopavanje. Pri strnje nih setvah je potrebno česalo, sploh kadar setvi, saj bo za njihove potre be razmere niso opti malne za hitro rast konoplje. Organska snov se pridelek dovolj velik, spra vilo lahko dvigne s podori, mikrobno inokulacijo in biodinamičnimi posevka pa lažje. Zelo dobro pristopi, saj živinskih gnojil nimajo dovolj. 51 Rezultati preizkušanj v Sloveniji med leti 2020–2023 4.3 Pridelava konoplje na Dolenjskem v obdobju treh let (2021–2023) Sorte: 'Futura 75', 'Fiona', 'Fedora 17', 'Midwest' Namen pridelave: seme, cvet 4.3.1 Izvajanje poskusnih setev v okviru preizkušanja pridelave Splošni podatki industrijske konoplje za seme in cvet v obdobju 2021–2023 na območju jugovzhodne Slovenije je potekalo tri leta zapored na kmetiji Redek, ki ima precej tipična dolenjska tla, srednje težka, globoka, meljaste do ilovnate teksture in dobro založena s hranili. Tla so nekoliko prekisla (pH 5,6) in založenost s humusom je srednje dobra. Temeljno gnojenje smo, v skladu z gnojilnim načrtom, izvajali pred setvijo s hlevskim gnojem v letih 2021 in 2022 in z mineralnim gnojilom v letu 2023 v količini za pričakovani pridelek zrnja 2 t/ha. V letu 2021 smo konopljo tudi dognojevali in del dušika (80 kg/ “Na podlagi preizkušanja ha) dodali konoplji v fazi BBCH 35. lahko podamo usmeritve za uspešno setev konoplje, Konoplja se je vključevala v kolobar s koruzo in žiti. Tla so v povezavi z dejstvom, da se obdelovala klasično, s plugom in vrtavkasto brano ali so se vremenske razmere predsetvenikom. Tako se tudi običajno obdelujejo tla na v času setve in kasneje v manjših kmetijah, ki se največkrat odločajo za setev konoplje. rastni dobi zelo spremenile Lahko rečemo, da so imela tla ponekod že slabšo strukturo, kar in terjajo uvajanje pripisujemo dokaj ozkemu kolobarju s slabšim vključevanjem določenih sprememb tudi dosevkov prek zime in z intenzivno obdelavo. Posledice z vidika izvedbe setve in poškodovanih tal so bile pogosto opazne tudi kot deformacije celotne pridelave konoplje. glavne korenine konoplje. V preizkusih smo sejali dve sorti, ki sta se na kmetiji že običajno najbolj pogosto uporabljale. To so sorte 'Finola', 'Fedora 17' in nova slovenska sorta 'Fiona'. Zanimale so nas razlike med 52 4 njimi za namen pridelave semena in cvetov. V S tega vidika priporočamo dodatni ukrep, treh letih preizkušanja s popolnoma različnimi uvajanje prekrivanja posevka s kopreno. V letu vremenskimi razmerami težko zaključimo, 2021 je kritično točko predstavljala tudi škoda katera sorta je optimalna, sploh glede na zaradi polžev, ki so hudo poškodovali vznikle številne spremenljivke. Vsekakor bo treba rastline na delih njive. nadaljevati sortno preizkušanjem, predvsem s sortama 'Fedora 17' in 'Fiona'. Na podlagi preizkušanja lahko podamo usmeritve za uspešno setev konoplje, v Tradicionalno se konoplja pri nas seje z žitno povezavi z dejstvom, da so se vremenske sejalnico na medvrstno razdaljo 12,5 cm; ob razmere v času setve in kasneje v rastni dobi porabi semena 20–40 kg/ha. S poskusi smo zelo spremenile in terjajo uvajanje določenih želeli preveriti, ali je setev z žitno sejalnico sprememb tudi z vidika izvedbe setve in primernejša kot setev s koruzno. Lahko celotne pridelave konoplje. Priporočeni rečemo, da smo v dveh letih (2021 in 2022) z ukrepi niso učinkoviti takoj, pač pa šele v žitno sejalnico dosegali boljše pridelke kot nekaj letih. Za uspešno setev in vznik konoplje s setvijo na večje MVR s koruzno sejalnico. ter ustrezno gostoto posevka je treba večjo V letu 2023 je bila gostejša setev slabša pozornost posvetiti tlom, ter vzdrževanju predvsem zaradi zelo močne zapleveljenosti, dobre talne strukture in zadostne vsebnosti ko so pleveli popolnoma prerasli konopljo in humusa poleg preostalih hranil. To bomo uničili posevek. Mokra pomlad je pospešila dosegli s postopnim prehodom na zmanjšano rast plevelov, ki jih v gosti setvi ni bilo možno obdelavo tal za setev, ki pa bo možna le, če nadzirati z mehanskimi ukrepi. V posevku z bodo njive prek zime ozelenjene s prezimnimi večjo medvrstno razdaljo (setev s koruzno dosevki ali tla vsaj zastrta z neprezimnimi sejalnico) je enkratno okopavanje pripomoglo dosevki, da lahko tla obdržimo v ustrezni k boljši gostoti posevka, a ta ni zadoščala za kondiciji do setve, ta je pri nas navadno v času ekonomsko upravičenost spravila pridelka. od začetka maja do sredine junija. V novih Ob tem izpostavljamo tudi drugo kritično podnebnih razmerah ima ustrezna obdelava točko takoj po setvi, ko so ptice pogosto tal na pridelavo konoplje še večji vpliv. Pri škodile z zobanjem posejanega semena in klasični obdelavi tal s plugom in vrtavkastimi tako povzročile drastično zmanjšano posevka. branami se veliko težje in dražje uspešno Preglednica 8: nekateri proizvodni parametri pri preizkušanju sort 'Fedora 17' in 'Fiona' v letu 2022 Način Gostota setve MVR Višina rastlin Globina Št. rastlin Pridelek Masa stebel sejanja (kg/ha) (cm) (m) glavnih suhega semena s koreninami korenin (cm) na ha (kg/ha) (g/rastlino) 'Fiona' koruzna 40 70 2,8 42,0 176667 1240 101,0 žitna 40 12,5 2,8 27,3 293333 1113 96,5 'Fedora' koruzna 20 70 2,4 * 426667 2317 90,0 koruzna 40 70 2,2 16,2 423333 1613 88,5 žitna 40 12,5 2,1 11,7 883333 1900 86,0 * ni podatka 53 Rezultati preizkušanj v Sloveniji med leti 2020–2023 izvede setev kot nekoč, saj so učinki zime na golih tleh močno erozivni, spomladanske Priprava žitne sejalnice za setev konoplje suše ali pretirane moče pa zelo pogoste. Za (fotografija: M. Strgulec) uspešno setev v bolj grobo obdelana tla pa je nujno uporabiti tudi izboljšano lemežno sejalnico težje izvedbe. Trenutno je velik izziv ta, kako do take kmetijske mehanizacije priti na manjših kmetijah. Svetujemo pa, naj pridelovalci konoplje iščejo ustrezne strojne storitve pri večjih pridelovalcih v bližini, saj jih resnično potrebujejo. Uspeh pridelave industrijske konoplje v veliki meri sloni na kakovostno izvedeni setvi. Poleg naštetih bistvenih usmeritev za uspešno setev – izboljšanje kolobarjenja, setve dosevkov in zmanjšanja obdelave tal, ki jih združujemo pod pojem ohranitvenega kmetovanja – pa je za kakovostno setev treba razmišljati tudi o uvedbi namakanja posevkov, saj suša vse pogosteje odloča o dobrih vznikih semen ter nadaljnji rasti in razvoju rastlin ter semena. 4.3.2 Ustrezno ravnanje z ostanki industrijske konoplje na njivi Ravnanje z rastlinskimi ostanki konoplje, konoplje ustvarijo na njivah, predstavlja več ki ostajajo na njivi po žetvi, je bistvenega kot 50 % pokritost tal. Ta zastirka ostaja na pomena za dober okoljevarstveni odtis površini prek zime in se postopno razkraja. pridelave te alternativne in tradicionalne Ob tem ustvarja ugodne talne razmere in poljščine pri nas. Gre za tehnološki ukrep, ki dobre rastne pogoje za setev in rast različnih odloča, ali bomo dosegli najboljšo konopljino prezimnih posevkov in dosevkov. Bistveni predposevno vrednost za naslednje kulture element pri ravnanju z rastlinskimi ostanki v kolobarju. Po žetvi konoplje za seme in je to, da jih puščamo na površini in jih ne cvet ostane na njivi okrog 40 % biomase mučimo, saj je to nepotrebno in drago ter (steblo, listi in korenine), kar predstavlja do okolja neprijazno. S tem omogočamo, polovico hranil, ki smo jih dodali z gnojenjem, da lahko pri žetvi izpadla semena ponovno ter ogromno organske snovi za povečanje kalijo in dopolnijo na novo posejani dosevek. humusa in ogljika v tleh. Z opazovanjem dobrih praks pridelovalcev konoplje v jugovzhodni Sloveniji in Posavju sta Pomembno je, da pravilno ravnamo s to maso, puščanje rastlinskih ostankov na površini in da nam bo omogočala trajnostno pridelavo direktna setev vanje pozitivno vplivala na rast na njivah, zmanjšano obdelavo tal in njihovo vseh kultur v naslednjem letu – inkarnatka, večjo godnost; ter da si s tem delamo čim različna žita in mešanice z inkarnatko, manj stroškov. Bogata zastirka, ki jo ostanki grašico in žiti. 54 4 Bogata zastirka iz konopljinih stebel, ki ostaja na površini prek zime in se postopno razkraja, je bistvena za dober okoljevarstveni odtis (fotografija: M. Strgulec) Tudi primer zaoranih ostankov v pridelavi koruze v naslednjem letu je pokazal prednosti pri spomladanski suši na lahkih tleh, ko se je škoda po suši pokazala v veliko manjši meri oziroma se sploh ni. Test mikrobiološke aktivnosti tal po spravilu konoplje, izkop čajnih vrečk Razpadajoča zastirka na površini povečuje novim posevkom 4.3.2 (fotografiji: M. Strgulec) vlago, nudi hranila, preprečuje rast plevela in povečuje Ustrezno ravnanje z ostanki industrijske konoplje na njivi življenje v tleh. Pri lopatnem poskusu je bilo videti dobro strukturna tla, bogata z deževniki, drugimi makroorganizmi in številnimi rovi v tleh. Pričakovano boljšo mikrobiološko aktivnost smo želeli tudi nekako izmeriti. Odločili smo se za uporabo metode razkroja zakopanih čajnih vrečk, ki se v tleh razkrajajo v skladu z vitalnostjo tal; to je ena od prepoznanih metod v pedologiji. Vrečke smo na treh mestih na njivah zakopali v tla na globino območja korenin v jesenskem obdobju, po “Rezultat poskusa je spravilu konoplje in za primerjavo pa še na njivo z ekstenzivno dodatno podkrepil pridelavo ozimne pšenice, ki jeseni ni bila gnojena. Spomladi domnevo o dobri smo vrečke izkopali, jih posušili ter jih stehtali. Izguba teže sposobnosti konoplje zakopanih vrečk je nakazovala talno mikrobiološko aktivnost. za dvig mikrobiološke Rezultati so pokazali, da je bila mikrobiološka aktivnost tal aktivnosti tal in njeno na njivi, na kateri je rastla konoplja, enkrat večja kot na njivi dobro predposevno s pšenico. Masa izkopanih čajnih vrečk je bila pri konoplji vrednost za naslednje enkrat manjša kot pri pšenici. Rezultat poskusa je dodatno kulture v kolobarju. podkrepil domnevo o dobri sposobnosti konoplje za dvig mikrobiološke aktivnosti tal in njeno dobro predposevno vrednost za naslednje kulture v kolobarju. 55 Rezultati preizkušanj v Sloveniji med leti 2020–2023 4.4 Pridelava konoplje v Podravju v obdobje treh let (2021–2023) Sorta: 'Futura 75', 'Fedora 17', 'Fiona' in 'Midwest' Namen pridelave: cvet, seme 4.4.1 4.4.2 Splošni podatki o preizkušanju Vpliv predposevka na pridelavo sorte 'Futura 75' v letu 2021 Preizkušanje v Podravju je potekalo na ekološki kmetiji Lamberger (Pri omi Neži), ki V letu 2021 smo za pridelavo konoplje za se že leta ukvarja s pridelovanjem konoplje za seme izbrali površino, na kateri sta prejšnjo seme in cvet. Iz semena na kmetiji pridobivajo sezono na dveh poljinah rastli različni kulturi. hladno stiskano konopljino olje, cvet tržijo kot Predhodni posevek je bila na eni poljini soja, ki čaj ali pa iz njega pridobivajo kanabinoide. V je metuljnica, ki s pomočjo bakterij veže dušik treh letih smo na kmetiji preizkušali različne iz zraka. Na drugi poljini je bila predhodni sorte konoplje in tehnologije pridelave. posevek koruza, ki je zahtevna poljščina, ki tlom odvzame veliko hranil. Setev konoplje smo izvedli v juniju; zaradi lažje strojne žetve semen. Ker je bilo v času setve že prvo sušno obdobje, je konoplja potrebovala dalj časa, da je vzklila, kar je ob prvih padavinah dalo konkurenčno prednost plevelom (ščir, bela “Zaradi neučinkovitosti metlika). Zaradi neučinkovitosti česala je ščir česala je ščir prerasel in prerasel in zadušil posevek konoplje, zato smo zadušil posevek konoplje, posevek zmulčili, da ne bi tvegali povečanja zato smo posevek semenske banke trdovratnih plevelov. zmulčili, da ne bi tvegali povečanja semenske banke V prvotnem načrtu so na kmetiji želeli pridelati trdovratnih plevelov. konopljo za seme – stiskanje olja. Po mulčenju prvega posevka smo se odločili, da 2. 8. 2021 posejemo pozno setev in spremljamo, ali 56 Cvetovi pozno sejane (2. 8. 2021) sorte 'Futura 75' pred žetvijo 15. 10. 2021 (fotografija: T. Korošec) 57 Rezultati preizkušanj v Sloveniji med leti 2020–2023 Slika 20: masa suhih korenin v kg na hektar za leta 2021, 2022 in 2023 lahko v teh spremenljivih okoliščinah semena kombajnom. Spremembe, ki se dogajajo v konoplje celo dozorijo. Konoplja je zaradi višanju temperatur, se pojavljajo v ekstremih kratkega dneva hitro prešla v generativno poleti in v bolj blagi obliki jeseni in pozimi, kar fazo. Ostala je nizka, oblikovala so se socvetja še vedno ne pomeni, da se poletja daljšajo in – dosegla je podobno velikost kot konoplja na da bi lahko računali na daljšo vegetacijsko posestvu Korenika, ki je bila sejana skoraj sezono. Sorte, ki potrebujejo več kot tri dva meseca prej. Z lepim koncem poletja se mesece, da dozorijo, tako niso primerne za je zdelo, da morda lahko celo dozori, vendar pozne setve (v začetku avgusta). Ugodne so je nato s hitrim mrazom prišel preobrat in lahko še strniščne setve konec junija in v semena niso dozorela, konoplja pa je ostala začetku julija, če želimo nizko konopljo, da jo zelena in ni bila primerna za žetev z dostopnim lahko požanjemo s kombajnom. 4.4.3 Vpliv porabe mikrobiološkega preparata pri pridelavi sorte 'Futura 75' v letu 2022 V letu 2022 smo konopljo najprej sejali direktno obdelavo in setvijo. Klasična gnojila niso bila v mulč črne detelje s sejalnico za direktno setev; uporabljena. Gostota setve je bila 35 kg na žal je bila setev zaradi tehničnih težav neuspešna. hektar. Setev je bila izvedena 12. 6. 2022 z Nato smo njivsko površino normalno obdelali in žitno sejalnico in medvrstnim razmikom 25 cm v preizkušanje vključili mikrobiološki preparat, (vsaka druga vrsta zaprta). ki je vseboval 4,10^9 enot, ki tvorijo kolonije (CFU)/cm3 iz vrst Azotobacter chroococcum, Vzorčenje je potekalo ročno 26. 9. 2022 po 98 Azospirillum brasilense, Bacillus megaterium dneh rastne dobe (slika desno). Rastlinam in prevladujoče Pseudomonas putida. Cilj je z enega kvadratnega metra smo izmerili bil ugotoviti, ali lahko dodani mikroorganizmi višino, pridelek semen, stebla, premer stebla pospešijo razgradnjo ostankov črne detelje v in glavne korenine, vsebnost CBD, osnovno tleh in povečajo dostopnost hranil za konopljo. hranilno vrednost ter maščobnokislinsko se-Nanos mikoorganizmov je bil izveden v stavo semen. Deset dni po odvzemu vzorcev večernih urah, tik pred fino predsetveno je bil ce lo ten nasad požet s kombajnom. 58 4 Slika 21: pridelek konoplje na površini tretirani z mikrobiološkim pripravkom in kontrolni površini v letu 2022 Pridelek semen, požet stroj- no, je dosegel le 30 % koli čine semena, ki smo ga po bra li z ročnim vzorčenjem (izraču- nano na hektar). Strojno spra- vilo ima velike izgube (seme- na se osipajo), nekaj izgub pa lahko pripišemo osipanju semen in pticam že v času Vzorčenje od vzorčenja do žetve. Zaradi konoplje je leta velike variabilnosti tega preli- 2022 potekalo 26. 9. 2023, mi nar nega preizkusa ne deset dni pred moremo podati eksaktnih strojno žetvijo zaklju čkov. Rastline konoplje, (fotografija: M. tretira ne z mikrobiološkim Lamberger) pre pa ratom, so bile višje, prav tako so imele večjo maso glav nih korenin, ki so bile močno razvejane. Nasprotno pa rezultati kažejo numerično verjetno povezano z večjo gostoto rastlin v tej skupini. Gostota višji pridelek nadzemne bio- rastlin je bila zelo variabilna, kar kaže na težave s setvijo ali ma se v skupini, ki ni bila kalitvijo. Razlik v vsebnosti osnovnih hranil, maščobnih kislin v tretirana (slika 27). To je semenu in kanabinoidov v biomasi, med skupinama ni bilo. 4.4.3 Vpliv porabe mikrobiološkega preparata pri pridelavi sorte 'Futura 75' v letu 2022 4.4.3 Leto 2023, leto brez pridelka sort 'Fedora 17' in 'Fiona' Sorta: 'Uso 31', 'Fedora 17', 'Fiona' V letu 2023 smo zastavili preizkušanje sort zaradi razmočenosti in zastajanja vode niso 'Fedora 17' in 'Fiona', ki smo ju posejali dovolila prehodov s česalom ali okopalnikom. v preizkusu »side by side« s koruzo in Konopljo so zadušili pleveli, zato se je sončnicami, da bi lahko direktno opazovali in celotni posevek požel iz zavrgel. Od kultur primerjali rast teh vrst. Cilj je bil spremljati so se najbolje izkazale sončnice. Te so tudi v predvsem odziv na sušni stres. Znotraj prejšnjih sušnih letih na tej kmetiji pokazale poljine s sorto fedora 17 smo postavili najboljšo odpornost in produktivnost. Žal smo še preizkus z dvema mikrobiološkima v letu 2023 znova izkusili, da je kombinacija pripravkoma za fiksacijo dušika. Žal je bilo težkih tal in deževja za industrijsko konopljo leto nadpovprečno mokro in težka tla na njivi zelo omejujoč dejavnik. 59 Rezultati preizkušanj v Sloveniji med leti 2020–2023 4.5 Pridelava konoplje na Koroškem v obdobju treh let (2021–2023) 4.5.1 Splošni podatki o preizkušanju Na kmetiji Krevh smo preverjali vpliv gostote vrednost pH 5,9 in 4,33 % humusa. Gnojenje setve ter gnojenja na različne parametre ob je bilo opravljeno samo v prvem letu, in sicer žetvi. Preizkušanje je vsa tri leta potekalo na smo v skladu z gnojilnim načrtom na parcelo isti njivski površini, ki smo jo razdelili na več potresli 340 kg PK (14–28) in 600 kg mletega poljin, na katerih smo sejali tri skupine semen apnenca. V skladu z načrtom preizkusa smo različne gostote. Kot povprečno (običajno) pognojili samo tretjino preizkusne površine, da gostoto setve smo vzeli normo 25–30 kg bi po triletnem zaključku pridelave kono plje na semena na hektar. Na eni poljini smo setveno tej površini lahko ocenili in z novo analizo tal normo zmanjšali za 50 %, na drugi poljini pa ovrednotili vpliv pridelave konoplje na rodo-za 50 % povečali. Ob robu njive smo zasejali vi tnost tal; sklepali smo namreč, da bi lahko varovalni pas, ki je izničil robni učinek. kljub monokulturi konoplje vplivali na izbo ljše- vanje rodovitnosti tal zaradi korenin konoplje, Pred začetkom prve rastne sezone smo na ki so vsa leta seveda ostale v njivskih tleh. kmetiji Krevh odvzeli vzorec za kemijsko ana lizo tal na površini, na kateri je potekal Preizkus je vsa tri leta potekal na isti njivi, preizkus. Na podlagi kemijske analize vzorca zato smo naslednjo analizo tal opravili po tal (na dostopni P in K, pH) smo pripravili koncu tretje rastne sezone. En vzorec smo gno jilni načrt. Rezultati analize tal na parceli vzeli na delu njive, na katerem je bilo v prvem Breza (GERK 5679342) so pred preizkusom letu pognojeno, drugi vzorec pa na delu, na (pomlad 2021) pokazali srednje preskrbljena katerem ni bilo. Analiza tal na negnojenem iz tla (B-založenost) s fosforjem in kalijem ter jeseni leta 2023 je pokazala založenost (C) tako Razporeditev NORMALNA ŠIRINA SETEV ŠIRINA SETEV ŠIRINA Normalna setev preizkusnih parcel SETEV 0,5 m + 50% 0,5 m ­ 50% 0,5 m VAROVALNI na njivi PAS D D D O O O EH EH EH D R R R P C P B P A širina dveh širina dveh širina dveh širina dveh sejalnic sejalnic sejalnic sejalnic 60 4 s fosforjem kot s kalijem ter vrednost pH 6,03 priporočene, saj je seme imelo deklarirano in 4,83 % humusa. Analiza tal na gnojenem slabšo kalivost. delu njive Breza je ravno tako pokazala dobro založenost s fosforjem in srednje preskrbljena V vseh treh letih smo se tik pred žetvijo odločili tla (B-založenost) s kalijem. Tla na tem delu so za izvedbo meritev. Vse meritve so potekale manj kisla, saj imajo višjo vrednost pH, to je v prvi polovici septembra. Pri meritvah smo 6,59, kot v začetni analizi, ko je bila vrednost na vsaki poljini beležili naslednje parametre: pH 5,9. Delež humusa se je na negnojenem število konopljinih rastlin, število moških delu znižal za 0,3 % glede na stanje po analizi rastlin, število enodomnih rastlin, povprečno iz 2021, ko je bilo v tleh 4,33 % humusa. višino enodomnih rastlin, svežo maso cvetov, svežo maso stebel, svežo maso korenin, Vsako leto smo pred setvijo dvakrat izvedli povprečni premer korenin, povprečno globino slepo setev (vrtavkasta brana, čez tri tedne korenin, število plevelnih rastlin, skupno maso brana). S tem smo želeli preprečiti širjenje plevelnih rastlin, identifikacijo plevelov. Po nezaželenih plevelov v posevku. Setev je bila dveh tednih smo izluščili semena in določili v prvem letu izvedena 9. 6. 2021. Pri setvi smo maso semen, vlago semena ter vlago semen uporabili sorto 'USO 31'. V drugem letu smo po dodatnem sušenju, suho maso preostale uporabili isto sorto, setev pa je bila 26. 5. 2022. biomase soplodij (ostanek zelene biomase Leta 2023 smo uporabili sorti 'Fedora 17' in cvetov po ločenju od semen), suho maso stebel 'Fiono'. Setev je potekala 29. 5. 2023. Setvena in suho maso korenin. Iz podatka o masi semen norma za sorto 'Fiona' je bila za 50 % višja od smo preračunali povprečni pridelek na hektar. 4.5.2 Vremenske razmere Vremenske podatke smo prevzeli iz najbližje je od maja do septembra padlo 543,1 mm agrometeorološke postaje v Šmartnem pri padavin, leto pozneje 468,9 mm, leta 2023 Slovenj Gradcu. Količina padavin se je med pa 753,5 mm. Velike so bile tudi razlike pri opazovanimi leti precej razlikovala. Leta 2021 razporejenosti padavin po mesecih (slika 28). Slika 28: količina padavin (mm), po mesecih za leta 2021, 2022 in 2023, agrometeorološka postaja Šmartno pri Slovenj Gradcu 61 Rezultati preizkušanj v Sloveniji med leti 2020–2023 Leta 2021 je bilo največ padavin v mesecu maju, kar je vplivalo na to, da smo setev opra vili šele v juniju. V juniju je bilo najmanj padavin, samo 40 mm. V letu 2022 je bilo v maju in juniju okoli 100 mm padavin, julija “Vremenske podatke in avgusta okoli 50 mm, največ padavin pa je bilo septembra, smo prevzeli iz najbližje dobrih 150 mm. V letu 2023 je bilo največ padavin avgusta in agrometeorološke postaje julija, najmanj pa septembra. Povprečne dnevne temperature v Šmartnem pri Slovenj so bile v letu 2021 v maju pred setvijo najnižje, tudi pod 10 °C. Gradcu. Količina padavin Leta 2022 so bile temperature pred setvijo 15–20 °C, takoj po se je med opazovanimi leti setvi pa so se za kratek čas spustile pod 15 °C. V letu 2023 so precej razlikovala. bile temperature ob setvi 15–20 °C (slika 29). Primerjava rezultatov med leti Število konopljinih rastlin je bilo v prvih dveh letih cvetov največja pri največji gostoti (1,02 kg). Leta 2023 preizkušanj v skladu z setveno normo. Najmanj rastlin smo sejali sorti 'Fedora 17' in 'Fiona', pri čemer je bila je bilo na poljini z najmanjšo setveno normo, največ pa masa svežih svetov največja pri normalni gostoti setve na poljini z največjo. V letu 2023 je nastopilo odstopanje, (0,36 kg). Povprečna masa svežih cvetov sorte 'Fiona' saj je bilo največ rastlin na poljini s priporočeno je bila 0,21 kg. Povprečna masa stebel in cvetov na m2 setveno normo. Leto 2023 se obravnava samostojno, je bila leta 2021 največja pri normalni gostoti setve, saj so bile sejane druge sorte kot v letu 2021 in 2022 skoraj 3 kg. Pri polovični setveni normi je bila masa (slika 30). Povprečna višina rastlin na obravnavanih najmanjša, manj kot 1 kg. Leta 2022 je bila največja poljinah je bila največja pri normalni gostoti setve v masa nadzemnega dela rastlin pri največji gostoti letih 2021 (131 cm) in 2023 (90 cm). V letu 2022 pa so bile (2,37 kg), leta 2023 pa ponovno pri normalni gostoti (1 najvišje rastline pri najmanjši gostoti setve (136 cm). kg) za sorto 'Fedora 17'. Povprečna masa nadzemnega Leta 2023 je povprečna višina rastlin sorte 'Fiona' 79 dela rastlin sorte 'Fiona' je bila 0,6 kg na m2. Povprečna cm. Leta 2021 je bila masa svežih cvetov na m2 največja globina korenin je bila največja leta 2021 pri normalni pri normalni, priporočeni setveni normi (1,47 kg) pri gostoti setve (25,5 cm), najmanjša globina pa leta sorti 'Uso31'. Pri isti sorti je bila leta 2022 masa svežih 2022 pri nor malni gostoti setve (11 cm). Leta 2023 so Slika 30: povprečno število konopljinih rastlin na m2 62 4 Slika 29: povprečne dnevne temperature za leta 2021, 2022 in 2023 v obdobju od 1. 5. do 30. 9., agrometeorološka postaja Šmartno pri Slovenj Gradcu Slika 31: pridelek suhega semena različnih sort konoplje na KMG Krevh v vseh treh letih (kg/ha) bile najgloblje kore nine pri sorti 'Fedora 17' pri normalni gostoti set ve (18,1 cm). Povprečna masa su hega semena je bila največja leta 2021 pri normalni gostoti setve, 2750 kg/ha pri sorti 'Uso 31'. Najmanjše povprečne mase so bile leta 2023, okoli 500 kg/ha pri vseh obravnavanjih pri sortah semena na ha pri 7 % vlagi je med leti in obravnavanji zelo različen. 'Fedora 17' in 'Fiona' (preglednica Največji pridelek je bil leta 2021 pri normalni gostoti 2700 kg. Najmanjši 9). Preračunan pridelek suhega pridelek pa leta 2023 pri najmanjši gostoti setve 560 kg/ha. Preglednica 9: suha masa semen, stebel, cvetov (soplodij s semeni) in korenin konoplje na KMG Krevh, Koroška Masa semen Suha masa Suha masa Suha masa kore­ (kg/ha) cvetov* (kg/ha) stebel (kg/ha) nin (kg/ha) 'Uso 31' 2021 928 1968 2200 455 – 50 % 'Uso 31' 2022 1650 4560 4380 1080 'Fedora 17' 2023 439 1000 1400 460 'Uso 31' 2021 2758 6740 6200 1632 Normal 'Uso 31' 2022 700 1680 2460 440 'Fedora 17' 2023 633 1860 3020 1020 'Uso 31' 2021 1480 3204 3600 932 + 50 % 'Uso 31' 2022 2400 5560 6660 1420 'Fedora 17' 2023 488 1180 1560 540 'Fiona' 2023 488 1260 1820 680 * botanično v tej fazi razvoja govorimo o soplodjih s semeni; zaradi lažjega razumevanja širše javnosti je uporabljana beseda »cvetov« 63 Rezultati preizkušanj v Sloveniji med leti 2020–2023 4.5.3 Glavne ugotovitve iz preizkušanj 4.5.3.1 S triletno pridelavo konoplje na isti njivi in z gnojenjem v skladu Vpliv gnojenja z analizo tal in narejenim gnojilnim načrtom smo z gnojenjem samo v prvem letu pridelave konoplje z mineralnim gnojilom PK (14–28) ter apnjenjem z mletim apnencem rahlo izboljšali vrednost pH, in sicer za 0,13. V tleh se je dvignila založenost fosforja in kalija iz srednje (B) na dobro založenost (C). Na gnojenem delu njive se je izboljšal tudi odstotek humusa, in sicer za 0,51 %, medtem ko se je na negnojenem delu njive delež humusa zmanjšal za 0,41 %. 4.5.3.2 Preizkusna površina, posejana s konopljo, je bila vsa tri leta Vpliv monokulturne na isti njivi. Rezultati torej prikazujejo situacijo, ko kolobar pridelave konoplje ni bil upoštevan. Menimo, da se je največji negativni učinek tega pokazal na vedno večji populaciji plevelov, predvsem semenskih (kostreba, muhvič, bela metlika …). Pri konoplji ni registriranega herbicida, ki bi ga lahko uporabili, prav tako je konoplja zelo občutljiva za ostanke herbicidov v tleh od predposevkov. Za zmanjševanje težav s pleveli smo posegali po metodi slepe setve, ki pa je uspešnejša v zatiranju zgodaj kalečih plevelov. Uspešnost te metode je odvisna tudi od vremenskih razmer v času izvajanja slepe setve, predvsem vlažnosti tal in temperature zraka. 4.5.3.3 V letih 2021 in 2023 so rezultati vrednotenja pokazali Vpliv gostote setve najboljše pridelke konoplje na poljini, na kateri smo uporabili priporočeno gostoto setve. V letu 2022 so bili pridelki najboljši na poljini, na kateri smo uporabili povečano količino semena za setev, kar pripisujemo vplivu vremena. 64 4 4.5.3.4 Vpliv vremena Vremenske razmere imajo velik vpliv na preostale kulturne rastline. Slabi rezultati merjene parametre v našem preizkusu. Po pridelave konoplje v letu 2023 so po našem našem mnenju ima temperatura po setvi mnenju poseledica združenih vplivov vseh semena vpliv na hitrost vznika. V letu 2022, vremenskih dejavnikov. V tem letu so bila v ko je po setvi temperatura padla pod 15 °C, sezoni velika temperaturna nihanja, velika je se je čas do vznika podaljšal. Količina padavin bila tudi količina padavin. Menimo, da se je in njihova razporejenost skozi rastno sezono pokazal tudi vpliv neupoštevanja kolobarja lahko vpliva tudi na konopljo; podobno tu na oziroma monokulturnega pridelovanja. 65 66 5 Ekonomika pridelave industrijske konoplje Nina Sečko 67 Ekonomika pridelave industrijske konoplje 5 Ekonomika pridelave industrijske konoplje Na kmetiji Krevh smo v večletnem poskusu tem upoštevali vse domače strojne storitve, ki pridelave konoplje spremljali podatke o količini jih je opravila kmetija s svojimi stroji na kmetiji. pridelanega semena, zelene biomase (ostanki Ta opravila so beležena kot spremenljivi stroški cvetov in listov za ekstrakcijo ali čaj) ter (preglednica 12). Porabljen čas na hektar je 9,1 slame. Pri pripravi kalkulacije smo upoštevali strojnih ur in 8 ur ročnega dela (preglednica 12). rezultate poskusa pri gostoti setve 30 kg/ha. Na kmetiji Krevh smo tako pri upoštevanju Kmetija Krevh prideluje konopljo z namenom vseh spremenljivih stroškov, ki znašajo trženja semena, cveta konoplje za čaj ter 1.430,00 € na hektar, dobili pokritje pri ceni za slamo. To smo upoštevali pri pripravi 2.850,00 € na hektar. To pokritje pri ceni kalkulacije s srednjo opremljenostjo s stro- velja v primeru 1000 kg pridelka (semen) ji. Vsi podatki in izračuni so na hektar. Na na hektar z bero cvetov konoplje za čaj (700 hektarju pridelka kmetija pridela 1000 kg kg) in stranskim produktom slame (300 kg) konopljinega semena, 700 kg konopljinih cve- (preglednica 10). Rečemo lahko, da so na tov za čaj ter 300 kg slame pri določeni ceni, kmetiji Krevh ti rezultati nadpovprečno dobri. ki je prikazana v tabeli 1. Na podlagi tega smo Pri nižjem pridelku se ta vrednost pokritja izračunali prihodek pri ceni za en hektar, in po ceni pridelka seveda niža, spremenljivi sicer znaša 4.280,00 €. Pri kalkulaciji smo stroški v odvisnosti od pridelka pa ne padajo. upoštevali tudi vse spremenljive stroške, ki Iz prakse vemo, da so ta nihanja pridelave jih je kmetija beležila skozi vsa opravila, tako konoplje (semena, cvetov) iz leta v leto pred setvijo kot v času setve ter pri spravilu velika, zato lahko rečemo, da je prihodek pri pridelka (preglednica 11). Prav tako smo pri pridelavi konoplje lahko tudi tvegan. Preglednica 10: spremenljivi stroški in pokritje pri ceni v odvisnosti od količine pridelka Pridelek (kg) 1000 900 800 700 650 Stroški kapitala 9 9 8 8 8 Strošek financiranja 0,03 % 9,0 8,7 8,4 8,0 7,9 Spremenljivi stroški (€) 1.430 1.369 1.309 1.249 1.219 Pokritje pri ceni (€) 2.850 2.611 2.371 2.131 2.011 68 5 Preglednica 11: prikaz prihodka in spremenljivih stroškov brez domačih strojnih storitev Pridelek (kg) Koeficient Cena 1.000 kg semen Prodaja pridelka 0,06 €/kg 4.280 € Konopljina semena 3 €/kg 3.000 € Konopljin cvet (čaji) 9,8 €/kg 100 €/kg 980 € Slama konoplje 0,06 €/kg 300 € Prihodek pri ceni Seme in sadike 210 € Seme 7 €/kg 210 € Rastlinska hranila 118 € Rastlinska hranila – dušik 0,0348 kg/kg 1,8 €/kg 62,6 € Rastlinska hranila – fosfor 0,00825 kg/kg 1,56 €/kg 12,9 € Rastlinska hranila – kalij 0,03562 kg/kg 1,19 €/kg 42,4 € Drugi materialni stroški 14 € Drugi materialni stroški 14 € Organska gnojila 140 € Rastlinska hranila – hlevski gnoj 7000 kg/ha 0,02 €/kg 140 € Strojne storitve 200 € Žetev konoplje 200 €/kg 200 € Sušenje 256 € Sušenje na 10 % 0,25 €/kg 256 € Sušenje na 10 % 308 € Sušenje na 10 % 0,072 % 308,2 € Preglednica 12: Strojne in ročne ure dela ter strošek dela Vrsta opravila Koeficient Za 1000 kg pridelka (h) Strošek dela Strojne ure 1,5 Predsetvena priprava 31,3 € Ročno delo 0,0 Strojne ure 1,5 Predsetvena priprava slepa setev 31,3 € Ročno delo 0,0 Strojne ure 2,4 Oranje 52,0 € Ročno delo 0,0 Strojne ure 2,6 Setev 43,2 € Ročno delo 1,0 Strojne ure 1,1 Prevoz zrnja 16,9 € Ročno delo 2,0 Strojne ure 0,0 Spravilo slame 0,0 € Ročno delo 5,0 Strojne ure 9,1 Skupaj 175 Ročno delo 8,0 69 70 6 Monitoring škodljivcev, bolezni, koristnih organizmov in plevelov Tamara Korošec 71 Monitoring škodljivcev, bolezni, koristnih organizmov in plevelov 6 Monitoring škodljivcev, bolezni, koristnih organizmov in plevelov Med preizkušanji v letih 2021 in 2023 smo prek mobilne aplikacije izvajali monitoring škodljivcev, bolezni, koristnih organizmov in plevelov na vseh petih kmetijah v petih slovenskih regijah. 6.1 Glavni izmed škodljivcev, ki je povzročal škodo na posevkih Škodljivci koruze, je bila koruzna vešča. Škodljivec je še posebej prisoten na območjih, na katerih se prideluje veliko koruze, kot je Dravsko polje. Glede na opazovanja ima koruzna vešča selektivne preference med sortami. Največ škode je bilo na sorti 'Midwest' v letu 2023. Na Gorenjskem so se morali v letu 2022 soočiti s koruznim hroščem, leto pozneje pa s koloradskim. V nasprotju z veščo, ki dela poškodbe na steblih in povzroča lomljenje stebel, sta oba hrošča objedala liste in škoda je bila manjša ter časovno omejena. Registrirani niso nobeni insekticidi za uporabo pri industrijski konoplji. Na konoplji so se pojavljale tudi uši, bolhači v začetni fazi rasti in stenice v jesenskem obdobju pred žetvijo. Čeprav je bilo stenic (zelena listna stenica) veliko, Pojav koloradskega hrošča na vidne škode nismo zaznali. Ob insektih so škodo v času vznika sorti 'Midwest' na Gorenjskem v letu 2023 povzročali tudi polži in ptice. Te so v letu 2021 povzročile znatno (fotografiji: M. Povšnar Starman) škodo na pridelku semena na Dolenjskem. Poškodbe koruzne vešče na steblu sorte 'Midwest' v Podravju v letu 2023 (fotografija: T. Korošec) 6 6.2 Bolezni Posevki konoplje so bili zdravi, bolezenska znamenja so se po- javila občasno na po sa mezni rastlini. Na posa mezni rastlini ali celo po same znih listih se je poja vila tudi konopljina pe- ga vo st, ki jo povzroča gliva Septo ria cannabis. Čeprav z bole z nimi ni bilo težav, smo se zaradi neu go dnih vremen skih pojavov srečevali s fiziolo ški mi motnja mi, kot je pri silno dozo- re vanje. Rastline so zaradi suše odmetavale liste, dozore- vale hitreje, to pa je pomenilo manjši pridelek semena. Pri sorti 'Midwest' smo opazili Konopljina pegavost tudi bakteriozo na Gorenjskem na sorti 'Futura 75' in motnje preskrbljenosti s (fotografija: T. Korošec) hranili pri nekaterih rastlinah v Podra vju in na Gorenjskem. 6.3 6.4 Pleveli Koristni organizmi S pleveli smo imeli največ težav v na kmetiji v Podravju v letih Čeprav konoplja ne medi, 2021 in 2023, na kmetiji v Prekmurju v letih 2021 in 2022 in na smo na njej v času cve tenja kmetiji na Dolenjskem v letu 2021 in 2023. Največ težav je bilo opažali čebele, ki nabi rajo pri poznih setvah, ko so v času setve že veljale sušne razmere in cvetni prah. Od kori stnih konoplja zaradi daljšega časa do vznika in počasnega razvoja ni orga nizmov so bile najpo go-mogla konkurirati plevelom. Populacije plevelov so bile odvisne steje opažene pikapolonice in od semenske banke v tleh na posamezni kmetiji oziroma na tančičarice. posamezni njivi. Najpogostejši pleveli, ki so močno konkurirali konoplji, so bili bela metlika, ščir, divji sirek, kostreba in breskovolistna dresen. Na nekaterih lokacijah se je pojavljala udi ambrozija. Če so pri strnih setvah razmere ob vzniku optimalne, konoplja raste hitro, posevek se zapre in s pleveli ni večjih težav. orošec V zgodnjih fazah rasti pri setvi v vrste potrebujemo česalo in/ . K ali okopalnik. Konoplja je občutljiva za večino herbicidov, zato njihove rabe ne priporočamo. V Sloveniji za rabo pri konoplji ni registriranega nobenega herbicida. Fotografija: T 73 PRILOGA Preglednica 13: maščobnokislinska (MK) sestava semena sort 'Fiona', 'Fedora 17', 'Futura 75' in 'Finola' iz preizkušanj v letih 2021 in 2022 (g glavnih MK/100 g vsote MK) Koroška Koroška Podravje Dolenjska Dolenjska Dolenjska 2021 2022 2022 2021 2022 2022 Masni deleži (g posamezne MK/100 g vsote MK) LŠ/MK 'Uso 31' 'Uso 31' 'Futura 75' 'Finola' 'Fedora' 'Fiona' Palmitinska kislinaC16:0 6,23 6,19 6,51 6,92 6,61 6,45 Stearinska C18:0 2,09 2,04 2,01 1,49 1,85 2,11 Oleinska kislina C18:1 11,50 12,22 10,32 9,41 10,90 11,40 Linolna C18:2 n­6 55,75 55,08 56,68 54,89 55,40 55,55 γ­linolenska kislina C18:3 n­6 2,86 2,88 2,54 5,57 3,97 2,58 α­linolenska kislina C18:3 n­3 18,98 18,95 19,57 18,37 18,44 19,49 Stearidonska kislina C18:4 n­3 1,10 1,05 0,96 1,65 1,30 0,94 Nasičene MK (SFA) 9,33 9,31 9,43 9,61 9,50 9,57 Enkrat nenasičene MK (MUFA) 11,99 12,73 10,81 9,92 11,38 11,88 Večkrat nenasičene MK (PUFA) 78,68 77,97 79,76 80,47 79,12 78,55 Večkrat nenasičene n­6 PUFA 55,75 55,08 56,68 54,89 55,40 55,55 Večkrat nenasičene n­3 PUFA 20,08 20,01 20,53 20,02 19,74 20,42 Razmerje n­6/n­3 PUFA 2,78 2,75 2,76 2,74 2,81 2,72 Preglednica 14: analiza kanabinoidov v reprezentativnem vzorcu za nekatere preizkušane sorte 2021 2021 2021 2022 2022 2022 2023 2023 2023 2023 Podravje* Dolenjska Gorenjska Pomurje Podravje Gorenjska Vse KMG* Koroška Dolenjska Dolenjska Futura 75 Finola CS Futura 75 Futura 75 Eletta c. Midwest Fedora 17 Fedora 17 Fiona Canabidiol (CBD) % 1,54 1,00 1,55 0,59 0,81 1,01 8,97 0,99 0,90 1,60 Cannabidivarin 0,04 0,07 0,03 0,02 0,03 Cannabichromene (CBC) 0,07 0,17 0,03 0,04 0,05 0,44 0,04 0,03 0,07 Cannabigerol (CBG) 0,03 0,37 0,12 0,17 0,09 Cannabinol (CBN) Cannabielsoin (CBE) 0,02 9THC % 0,04 0,03 0,06 0,02 0,03 0,04 0,32 0,02 0,02 0,04 Skupaj kanabinoidi 1,75 1,15 2,19 0,65 0,91 1,31 9,92 1,1 1 1,84 Skupaj terpeni 0,05 0,1 0,03 0,03 0,07 1,24 0,08 0,03 0,08 Myrcene 0,39 Beta­caryophyllene 0,04 0,27 0,03 0,03 0,04 alpha­bisabolol 0,23 alpha pinene 0,13 0,02 0,02 alpha­humulene 0,09 beta­pinene 0,08 D­limonene 0,06 74 IZVLEČEK ABSTRACT Vloga industrijske The Role of konoplje pri Industrial Hemp prilagajanju in Adapting to podnebnim Climate Change spremembam in and Conserving varovanju virov v Resources in kmetijstvu Agriculture Tamara Korošec Tamara Korošec Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Agricultural Forestry Chamber of Slovenia, Kmetijsko gozdarski zavod Maribor, Agricultural Forestry Institute Maribor, Maribor, Slovenija Maribor, Slovenia tamara.korosec@kmetijski­zavod.si tamara.korosec@kmetijski­zavod.si V strokovni monografiji je predstavljena The monograph presents the cultivation of pridelave industrijske konoplje v Sloveniji, industrial hemp in Slovenia, its assortment, njen sortiment, njena vloga pri prilagajanju its role in adapting to climate change and podnebnim spremembam in tudi pri njihovi in mitigating it, as well as in conserving blažitvi ter pri varovanju virov v kmetijstvu. resources in agriculture. The trials of Podrobneje so opisana preizkušanja indu- industrial hemp on five Slovenian farms strijske konoplje na petih slovenskih kmetijah between 2021 and 2023 are described in med letoma 2021 in 2023. V prispevkih smo detail. In the contributions, we present the predstavili izzive, s katerimi smo se srečali v challenges we encountered each year, and vsakem letu, in rezultate pridelave različnih the results of cultivation of different varieties sort v petih različnih regijah. Skozi poglavja in five different regions. Through the chapters te monografije boste spoznali številne of this monograph, you will discover numerous vidike pridelave konoplje, od njenih koristi aspects of hemp cultivation, from its benefits za kmetijska tla in njenega potenciala pri to agricultural soils and its potential in zmanjševanju ogljičnega odtisa do zakonitosti reducing the carbon footprint to the legalities ekonomike pridelave. of production economics. Ključne besede: industrijska konoplja, podnebne Keywords: hemp, climate change, carbon sequestration, spremembe, sekvestracija ogljika, tla, trajnostno kmetijstvo sustainable agriculture, soil ISBN: 978-961-286-859-8 (pdf) 978-961-286-860-4 (mehka vezava) DOI: https://doi.org/10.18690/um.fkbv.1.2024 Univerza v Marlboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede Kmetijsko gozdarski zavod Maribor www.fkbv.um.si • fkbv@um.si / www.kmetijski-zavod.si • info@kmetijski-zavod.si