m časopis GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE VRHNIKA VSEBINA Osnutek Srednjeročni program razvoja kulture v občini Vrhnika do leta 1980 Izhodišča za razvojni plan socialnega skrbstva občine Vrhnika v razdobju 1975-1980 Priloga Številka 7 September 1975 SREDNJEROČNI PROGRAM RAZVOJA KULTURE V OBČINI VRHNIKA DO LETA 1980 osnutek Samoupravna interesna kulturna skupnost je organizirano in samoupravno zagotavljanje vsestranskih možnosti za kulturno življenje delovnih ljudi, za oblikovanje kulturne politike, za razvijanje in zadovoljevanje kulturnih potreb, za pospeševanje kulturnih dejavnosti ter za bogatenje slovenske narodne kulture in kulture vsega delovnega ljudstva v SRS. Dejavnost kulturne skupnosti je posebnega družbenega pomena. Plansko obdobje, ki je pred nami, ustvarja nove pogoje, ko delovni ljudje upravljajo z razvitejšo osnovo svojega dela in življenja. Vzpostavljeni so temelji novih družbenoekonomskih odnosov, ki naj zagotavljajo nadaljnji vsestranski napredek socialistične družbe. "Bžišče naporov mora biti na razvijanju dnižbenih odnosov in na uresničevanju take razvojne politike, ki bo v skladu z novimi ustavnimi načeli zagotavljala temeljne smotre samoupravne socialistične družbe, ki dajejo afirmaciji človeka in vsestranskemu razvoju njegove osebnosti, njegovim materialnim ter drugim življenjskim in delovnim razmeram, neposrednemu samoupravljanju in združevanju dela osrednje mesto. PRIKAZ STANJA Dosedanji razvoj Kulturne skupnosti Vrhnika je obrodil prve sadove in dokazal, kako je mogoče demokratično uresničevati interese delovnih ljudi. Odločanje o kulturni politiki je postalo last delovnih ljudi, bolj kvalitetno, čeprav še obdano s pojavi lokalnega. V organih kulturne skupnosti so bili zastopani poleg kulturnih delavcev tudi predstavniki uporabnikov kulture, torej predstavniki združenega dek. To zastopstvo ni bilo dovolj opredeljeno in je bilo v bistvu brezobvezno. Tako so bili člani organov kulturne skupnosti po svojem položaju le splošni predstavniki družbe, niso pa bili odgovorni delegati, ki bi se dogovarjali v okviru kulturne skupnosti o menjavi dela. Kulturna dediščina je vse duhovno bogastvo, ki je nakopičeno v besednem, glasbenem in v drugem oblikovanju človekovih misli in čustev, torej vse bogastvo literarnega, glasbenega, likovnega, gledališkega in drugega izpovedovanja, ki nas je sooblikovalo in uvrstilo med kulturno razvite narode. Zato moramo kulturno dediščino varovati, istočasno pa skrbeti za njeno navzočnost v sedanjem kulturnem dogajanju in razvijanju. Gledališka dejavnost je v zadnjih letih spet zaživela. Redno gostujejo poklicna gledališča iz Ljubljane, Celja in Nove Gorice. Zanimanje za te predstave se vse bolj veča. Poleg gostovanj je zaživela tudi domača amaterska dejavnost. Trenutno delujejo štiri dramske skupine. Mladi igralci imajo nemalo težav pri svojem delu. Velik problem so prostori, oprema; še težje pa je s strokovnim vodstvom. Kljub vsem oviram pa so zlasti letos bili zelo uspešni. Med amaterskimi dramskimi skupinami je prav gotovo najuspešnejša skupina z Verda, ki je predstavila že več stvaritev, ima kar precej igralskih izkušenj in nekaj zelo dobrih amaterjev. Večna lovišča so zaigrali kar 12-krat, s komedijo Trije tički pa so na gostovanju v Gjevgeliji poželi zaviden uspeh. Del pozornosti je bilo namenjene tudi glasbenim skupinam. Organiziranih je bilo nekaj koncertov tujih vokalnih in instrumentalnih ansamblov. Dokaj dobro je razvita domačj glasbena in pevska dejavnost. V zadnjem času sta se osnoval: dva pevska zbora v organizacijah združenega dela. Aktivni so pevski zbori na vseh osnovnih šolah. Pogrešamo pa dekliški pevski zbor. Tudi tu so težave s pevovodji, zanimanje za zborovsko petje pa je veliko. V jubilejnem letu (50 let) se je še posebej odlikovala pihalna godba. Poleg tega, da vse leto sodeluje pri vseh praznovanjih in manifestacijah v občini, je pripravila samostojen koncert in srečanje godb iz Logatca, Cerknice, Idrije in Vrhnike. Mreža splošnoizobraževalnih knjižnic pri nas še ni dovolj razvita. Knjižnici sta le v Borovnici in na Vrhniki ter izposojevališče na Logu. Knjižni sklad ne zadostuje potrebam. Obe knjižnici imata premajhne izposojevalne prostore in sta brez ustreznih dodatnih prostorov (skladišče, obdelava, uprava), da ne omenjamo čitalnice, ki je nujna za dostop do vsega knjižničnega gradiva. Nakup knjig se je v zadnjih treh letih bistveno povečal, kar je pritegnilo večje število obiskovalcev. Odprtost knjižnice pa je moment, ki najbolj vpliva na izposojo. Ker je knjižnica na Vrhniki odprta neprekinjeno od 8 do 19.30, se je obisk v šestih mesecih povečal za 32 %, izposoja pa z."' 44 % v primerjavi s preteklim letom. Občinska knjižnica je klju» temu, da ima le 62 m2 lastnega prostora, pričela uvajati dodatne oblike dela z mladino. Varovanje kulturne dediščine, ki sodi v okvir spomeniškega varstva, zahteva v večini primerov precejšnja gmotna sredstva. V naši občini imamo 192 registriranih spomenikov; od tega jih spada 7 med spomenike prve kategorije. Ker zaščita in prezentacija spomenikov zahtevata velika finančna sredstva, je razvoj na tem področju počasen. V zadnjem obdobju je bila obnovljena Trojica, Cankarjeva rojstna hiša; ob novi cesti je bila opravljena konservacija obrambnega stolpa, na Turnovšu pa so v teku arheološka izkopavanja. Pri urejanju arhivskega gradiva je dosežen določen napredek; zlasti bo ta viden letos, ko bo urejeno arhivsko skladišče v Logatcu za občine: Logatec, Cerknica in Vrhnika. Arhiv ima v grobem pregled nad celotnim gradivom. Na likovnem področju delujejo slikarji amaterji. V okviru doma JLA je bilo organiziranih nekaj razstav. Nedavno je ll)V organizirala razstavo Petkovškovih del. Primernega prostora za razstave nimamo. Samostojnega muzeja pri nas nimamo; največja skrb je bila v zadnjem času posvečena Cankrarjevi rojstni hiši. Opravljena je bila temeljita adaptacija hiše. Letos bodo izdelana še spomeniška obeležja na lokacijah, ki so v zvezi s Cankarjem. Medobčinska ustanova je Muzej revolucije v Ložu. Kulturna skupnost občine Vrhnika sodeluje tudi pri akcijah Tehniškega muzeja v Bistri, ki svojo dejavnost močno razširja. Velik uspeh je dosegel z organizacijo modernega lovskega oddelka v 22-tih prostorih. Veliko zanimanje med obiskovalci pa je vzbudil tudi z občasnimi razstavami in učno gozdno potjo. Kino je bil doslej prepuščen samemu sebi. Potrebna bi bila sistematična programska politika. Pomanjkanje prostorov za kulturno dejavnost je v vsej občini s'la pereče. V večini krajev ni primernih prostorov, kjer pa so, so pomanjkljivi, z dotrajano opremo, elektrifikacijo, brez rekvizitov, skratka, potrebni temeljite obnove. Edina investicija, k' je bila vložena v te namene, je centralna kurjava v Cankarjevem domu. CILJI BODOČEGA RAZVOJA Najvažnejši cilj bodočega razvoja v kulturi je, da mora delavski razred dokončno postati odločilni subjekt kulturne politike in kulturnega razvoja. Prvi pogoj za to je, da osvoji -Plodove svojega živega in minulega dela in da uresničuje ...ločilni vpliv v samoupravnih interesnih in družbenopolitičnih skupnostih. Vztrajno je treba razvijati razredno socialistično zavest delovnih ljudi pri rasti njihove kulturne ravni in kulturnih potreb ter izostrovati njihov okus. Vse, kar je vrednega, naj Postane last delovnih ljudi. Z vsemi silami si moramo prizadevati, da bi zagotovili odločilni vpliv delovnih ljudi pri določanju smotrov kulturnega razvoja in pri delitvi sredstev za razvijanje kulturne dejavnosti. Da bi kultura postala organski del samoupravno združenega dela, je treba doseči, da bodo subjekti politike kulturnega razvoja delovni ljudje v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, v krajevnih skupnostih. Kulturna skupnost sestavljena po delegatskem sistemu mora biti resnično mesto razprav in odločanja o programski usmeritvi kulturnega razvoja m določanja meril o družbenem vrednotenju dela na kulturnem področju. Ustvarjati moramo možnosti za aktivno kulturno ž'vljenje, da bi delovni ljudje bolj vsebinsko preživljali prosti čas. Med najpomebnejše cilje razvoja kulturne dejavnosti sodi prav gotovo naloga približati kulturo delovnemu človeku. Že ■"^0 '°76 naj bi pn nas pomenilo prelomnico v kulturnem •'ljenju. Ko bomo prihodnje leto praznovali 100 letnico Cankarjevega rojstva, moramo za kulturo zainteresirati prav vsakega občana. To zanimanje pa naj bi se v prihodnjih letih še razvijalo. Občanom v krajevnih skupnostih moramo nuditi več rriožnosti za sprejemanje kulturnih dobrin. Amaterskim dramskim skupinam je treba omogočiti redno delo, vzpodbujati delovanje pevskih zborov, godbe. Čim več neposrednih Proizvajalcev mora biti deležnih kvalitetnih kulturnih prireditev 'gledaliških, opernih, baletnih, koncertov), zato se bomo še naprej posluževali gostovanj poklicnih ansamblov ter organizirali prevoz na predstave. Ena od najlažje dosegljivih kulturnih obrin je prav gotovo knjiga. Da bo dosegljiva vsakemu občanu, je treba okrepiti obstoječi knjižnici in organizirati izposoje-vahšča v vaseh. Poseben poudarek moramo dati delu z mladino, 'udi spomenike moramo ohraniti poznejšim rodovom, zato o treba več pozornosti posvetiti tudi njihovemu vzdrževanju, rhivski službi moramo omogočiti nemoteno delo. Likovna ^ejavnost je zaradi pomanjkanja primernih prostorov nerazvita, animanje zanjo pa je, zato bo tudi to kulturno panogo treba skZhJati Tudi muzeJski dejavnosti bo treba posvetiti potrebno r . vzdrževanju Cankarjeve hiše ni lokacij ter sodelovanju z muzejema v Bistri in Ložu e hočemo, da bo zaživela amaterska kulturna dejavnost v ajevnih skupnostih, bo treba načrtno skrbeti za pridobivanje ^ostorov, kjer se bo dejavnost lahko gojila. Obstoječi prostori Potrebni adaptacije in nove opreme. BODOČA USMERITEV Kultura bo postajala vse bolj nepogrešljiva sestavina združenega dela. S samoupravnim uveljavljanjem delovnih ljudi v kulturi, se bo postopoma dograjevala podoba delovnega človeka — samoupravljalca. V prihodnjih letih se bodo izoblikovala taka delegatska razmerja, ki bodo v polni meri odsevala voljo in kulturne potrebne delovnih ljudi. V okviru interesne skupnosti se bomo dogovarjali za tako kulturno politiko, ki bo težila k doslednemu uveljavljanju pobud in hotenj delovnih ljudi, izraženih v temeljnih organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih in drugih družbenih organizacijah. Gledališka dejavnost Da bi bilo čim več občanov deležnih kvalitetnih gledaliških predstav, bomo tudi v prihodnje organizirali obiske poklicnih gledališč. Program naj bi bil sestavljen tako, da bi bile v okviru abonmaja zajete dramske, glasbene in baletne predstave. Poseben poudarek bomo dali predstavam za mladino; le-te naj bi postale nepogrešljiva sestavina kulturne vzgoje. Prizadevali si bomo, da bo tudi občanom iz vasi omogočen obisk predstav (organiziran prevoz). Za zahtevnejše predstave (opero) bomo organizirali obisk v Ljubljano. Letno naj bi bilo 8 predstav poklicnih hiš. Poleg gostovanj bomo morali dati vso podporo domačim dramskim skupinam. Trenutno delujejo v občini štiri. Poleg najnujnejših potreb za posamezno predstavo, jim bo treba omogočiti tudi ugodnejše delovne pogoje. Aktivno udejstvo vanje človeka v kulturi ustvarjalno deluje nanj, kar ugodno vpliva tudi na njegovo delo na delovnem mestu. Kulturne dobrine zna tak človek bolje ceniti in globlje dojame njihov smisel, kar pripomore k oblikovanju celovite osebnosti. Vsaka skupina naj bi letno naštudirala eno gledališko delo. Srečanje vseh pa bo „Naša beseda". Do leta 1980 bi potrebovali za gledališko dejavnost 1.260.000 din. Glasbena dejavnost. Večjo skrb bomo v prihodnje odmerili tudi ljubiteljskim glasbenim prizadevanjem, zato bo nujno treba okrepiti gmotne in strokovne možnosti za glasbeno delovanje. Kajti le tako bo zagotovljena uspešnejša rast glasbene kulture. Zelo uspešno deluje pihalna godba, ki pa ji bo treba v prihodnje zagotoviti boljše materialne pogoje. Skrbeti bo treba tudi za perspektivne učence v glasbeni šoli. Pevski zbori so poživili svojo dejavnost. Pogrešamo pa dekliški pevski zbor. Iz osnovne šole izstopi vsako leto dokajšnje število dobrih pevcev, ki nimajo možnosti dalje razvijati pevskih sposobnosti. Če bo dovolj odziva, bomo dekliški zbor organizirali že v septembru. Da bomo deležni tudi vrhunskih pevskih dosežkov, bomo povabili v goste tudi vokalne in instrumentalne ansamble in soliste. Za to dejavnost bi do leta 1980 rabili 58.000.- din. Knjižnična dejavnost. Število splošnoizobraževalnih knjižnic se do leta 1980 ne bo povečalo. Okrepiti moramo knjižni sklad v sedanjih knjižnicah. Z novostmi naj bi bilo oskrbljeno tudi izposojevaližče na Logu, če bo na voljo prostor, bomo uredili še eno v Dragomerju. Odročne vasi bomo oskrbovali s potujočimi knjižnicami. Knjižni sklad naj bi do leta 1980 dosegel normativ 2 knjigi na prebivalca, pri nakupu moramo leta 1976 doseči normativ I nova knjiga na 5 prebivalcev, do leta 1980 pa na dva prebivalca 1 knjiga. Glede odprtosti knjižnice že dosegamo normativ (10 sek. na preb.). V izposoji bomo dosegli 3 knjige na prebivalca. V Borovnici bo nujno pridobiti še en prostor za mladinski oddelke. V matični knjižnici bi bilo nujno pridobiti prostore za mladinski oddelek, čitalnico, prostor za obdelavo gradiva, skladišče in upravni prostor. Tako organizirana knjižnica bi lahko opravljala številne dejavnosti za odrasle in mladino, še posebej pa bi se lahko vključevala v celodnevno šolo. Za navedeno organizacijo knjižnice bi bilo treba zaposliti dva manipulanta, eno snažilko, polovico računovodje ter do leta 1980 še dva knjižničarja. Poleg osnovne naloge: izposoje in informacije, bo knjižnica prirejala razstave, literarne. večere, pogovore z bralci, ure pravljic, literarne uganke in kvize. Kulturna skupnost je dolžna prioritetno pospeševati knjižnično dejavnost. Za redno dejavnost v sedanjem obsegu bi do leta 1980 rabili 3.660.000.- din za razširjeno pa 1.640.000.- din. Spomeniško varstvo. Spomeniško-varstveno službo opravlja za naše območje Ljubljanski regionalni zavod za spomeniško varstvo, ki jo bo opravljal tudi v prihodnjih letih. Pomembnim spomeniškim objektom bo nujno posvetiti več pozornosti, zlasti tistim, ki so ogroženi. Posebno obravnavo zaslužijo prvorazredni spomeniki, ki po pomenu in kvaliteti presegajo lokalni značaj; stroški za ustrezna spomeniško-varstvena dela pa presegajo zmogljivosti občine. Takih spomenikov je pri nas sedem; uvrstiti jih bo treba v skupne naloge in jih sofinancirati z združenimi sredstvi. Letos bo KSS sodelovala pri financiranju arheoloških izkopavanj na Turnovšah. Dela se bodo nadaljevala tudi v prihodnjih letih. Najpomembnejši spomenik je Cankarjeva hiša. Vsako leto bodo opravljena vzdrževalna dela, enako tudi na ostalih lokacijah. Od etnografskih spomenikov naj bi obnovili baročno kaščo na Verdu št. 41. Do leta 1980 bi sanirali še rojstno hišo slikarja Petkovška (Verd 38) in furmansko hišo Log 781.1859. Število zaposlenih naj bi se do leta 1980 povečalo za 7. Naš prispevek za redno dejavnost je 3,19 % od skupnih izdatkov. Po sklepu 3. skupščine KS naj bi sredstva za spomeniško varstvo ne presegala 17 % od vseh sredstev namenjenih za kulturo. Spomeniška služba naj bi do leta 1980 imela na voljo 1.413.000.- din. Arhivska dejavnost. Arhivskemu gradivu je kot kulturni dediščini posebnega družbenega pomena treba zagotoviti posebno varstvo. Pomemben namen varstva arhiva je, da se omogoči njegova uporaba. V območju zavoda niso predvidene spremembe. Arhiv naj bi še dalje opravljal naloge za našo občino. Tudi organizacija arhiva bo ostala v planiranem obdobju nespremenjena. V delovni enoti za zunanjo ljubljansko regijo, ki obsega tudi občino Vrhnika, bo zaradi nenehnega povečevanja dela povečati število delavcev: leta 1977 - 1 arhivski referent, 1979 - 1 arhivist. V letu 1976 bo arhiv dobil prosto« za naše območje v Logatcu. S pridobitvijo prostora bo naše gradivo bolje urejeno in laže dostopno. Arhiv bo občasno prirejal razstave arhivskega gradiva, ki naj prikažejo bogatstvo in pomen zbranega gradiva, obenem pa opozorijo tudi širše kroge na varstvo arhivskega gradiva. V planiranem obdobju bo objavljen tudi vodnik po gradivu, ki ga je zbral Arhiv. Poseben poudarek bo tudi na raziskovanju krajevne zgodovine. Za arhivsko dejavnost bi bilo potrebno 204.375 din. Likovna dejavnost. Ta dejavnost pri nas doslej ni bila organizirana, čeprav imamo poklicne slikarje in amaterje. Ker ni stalnega razstavnega prostora, so možnosti za likovne razstave zelo majhne. V prihodnje naj bi imelo občinsko središče možnost organiziranja stalnih razstav. Osnovali bi tudi sklikarsko šolo. Za likovno dejavnost naj bi namenili 75.000.- din. Muzejska dejavnost. Na našem območju je TMS v Bistri, kjer naša skupnost sodeluje pri izvedbi akcij. Sofinancira tudi Muzej revolucije v Ložu. Sodelovanje z muzejema se bo v prihodnjih letih še nadaljevalo. Muzeja naj bi v vse večji meri postala sestavni del izobraževalnega procesa. Z občasnimi razstavami in izpolnitvijo stalnih muzejskih zbirk pa se bo večal obisk. Muzejska dejavnost bi potrebovala 300.000.- din Literarna in založniška dejavnost. Da bi Vrhniko in njene zanimivosti lahko bolje predstavili gostom, ki v velikem številu obiskujejo Cankarjevo hišo, naj bi v prihodnjem letu izšel vodnik po občini. V njem naj bi bile zaznamovane vse zanimivosti našega območja. Pri izdaji vodnika naj bi sodelovalo Turistično društvo in temeljne ter druge organizacije združenega dela. KS bo sofinancirala tudi Na" časopis. Potrebna finančna sredstva 150.000.- din K i n o a m a t e r s k a dejavnost. V prihodnjih letih moramo več pozornosti posve programski politiki v kinu. KS naj bi sofinancirala filme, imajo večjo umetniško vrednost. Zlasti bo treba omogočiti gledanje filmov občanom na vasi. Že letos sodeluje KS z domom JLA, ki je organiziral potujoči kino. Omenjeno sodelovanje naj bi v prihodnje še okrepili. Vpeljali naj bi tudi filmsko gledališče in tako razvijali filmsko kulturo. Dejavnost naj bi imela na voljo do leta 1980 55.000.- din. Dejavnost ZKPO. Nujno je, da se občinska ZKPO na novo organizira in dobi kulturnega animatorja, ki bo kordiniral in usmerjal delo v društvih. Zanimanje za amatersko dejavnost se v zadnjem času veča, zato je nujno usmeriti kulturno umetniško ustvarjalnost ljubiteljev, da aktivno sodelujejo v kulturnem življenju. Ker je težko zagotoviti strokovno vodstvo ljubiteljskim skupinam, bo treba potrebne kadre vzgajati, oziroma zagotoviti finačna sredstva za njihovo vzgojo. Pri ZKPO naj bi tako delovale dramske, glasbene, folklorne, likovne, filmske in druge sekcije. Zaživela naj bi tudi organizirana klubska dejavnost. Za vse to pa so potreb"* ustrezni kadri in prostori. Za ZKPO naj bi bilo 1.007.500.- din. Plesna dejavnost. V prihodnjem planskem obdobju naj bi imeli občani možnos spoznavati tudi plese naših narodov. Letno naj bi bila vsaj ena folklorna prireditev, po možnosti tudi izven občinskega središča. Plesna dejavnost bi potrebovala 30.000.— din. Študijske štipendije. Da bomo zagotovili kadre, ki bodo vodili ljubiteljske kulturne skupine, bomo morali skrbeti za njihovo štipendiranje Za vzgojo kadrov 60.000 - din. Strokovna služba. Za sofinanciranje skupnih služb za izplačilo nadomestil in potnih stroškov ter za materialne izdatke naj bi imela KS do leta 1980 na voljo 765.000.- din. Prostori za kulturno dejavnost. Enako pomembni kot kadri, so prostori za kulturn" dejavnost. Celo vrsto let so bili prostori, ki so bili namenjeni tej dejavnosti, zanemarjeni. Marsikje ni bilo poskrbljeno niti najmanjša vzdrževalna dela. V republiški usmeritvi kulturni dejavnosti je rečeno, naj bi si v prihodnjem obdobju zadi nalogo, da bi bil v vsaki občini zgrajen en objekt večnamensko uporabo. Domove, ki jih že imamo, naj bi opremili z najnujnejšo opremo in tako omogočili, da bi sc kulturna dejavnost odvijala v krajevnih skupnostih. V prihodnjem planskem obdobju naj bi v pridobivanju prostorov imeli prednost prostori za knjižnice in kulturni domovi. Za urejanje prostorov 3.300.000.- din. Sodelovanje Kulturna skupnost naj bi posvetila del pozornosti tudi medobčinskemu sodelovanju, zlasti pri akcijah, ki zahtevajo večja sredstva, Določena skrb naj bi bila naklonjena dvigu kulturnega življenja delavcev i/, drugih republik. Tu bo še zlasti koristno sodelovanje z JLA in organizacijami združenega dela, ki zaposlujejo večje število delavcev iz drugih republik. Z zamejskimi Slovenci so že vzpostavljeni kulturni stiki (Tržaški partizanski pevski zbor), ki bi jih v prihodnje še poglobili in morda celo razširili na druga področja. SAMOUPRAVNO SPORAZUMEVANJE Kulturna skupnost je nosilec samoupravnega sporazumevanja in družbenega dogovarjanja o vsebini srednjeročnega programa. Do septembra naj bi bil osnutek v javni razpravi, tedaj pa bi o njem razpravljala skupščina. Plan kulturne skupnosti bo dokončno sprejet, ko bo vsklajen s sprejetimi družbenimi normami in samoupravnim sporazumom. S tem postane obvezujoč za vse udeležence sporazumevanja, tako glede nalog, ki so vsebovane v njem, kot glede okvira potrebnih sredstev za njegovo realizacijo t.j. 14.504.875.— din. Minimum kazalcev I. POKAZATELJI STANJA IN RAZVOJA Število nastopov na dom odru (matičnih in drug. ansamb. — gledališča ; - gledališke skupine — glasbene ustanove — glasbene skupine — folklorne skupine Število obiskovalcev (pri nastopih - predstavah matičnih in drugih ansamblov) — gledališča — gledališke skupine glasbene ustanove — glasbene skupine — folklorne skupine Število obiskovalcev na 1 Predstavo (pri nastopih predstavah matičnih in drugih ansamblov) "" gledališča ~ gledališke skupine — glasbene ustanove ~ glasbene skupine folklorne skupine GLEDALIŠČA (poklicna, deloma poklicna) Gledališče skupine: - število gostovanj okviru matične obč. - Število gostovanj zunaj matične občine - število obiskovalcev - število obiskovalcev na 1 gostovanje - število srečanj ~ število skup. na sreč. ~ število obiskovalcev ni 1974 8 24 3 37 2 1472 2784 246 11926 759 184 116 82 325 379 Indeks 1975 1980 1976-1980 1980 1975 8 14 70 175 35 62 310 177 5 9 45 180 45 80 400 177 4 7 35 175 2500 4900 24500 196 7000 21700 108500 131 400 2700 13500 675 15750 29600 148000 187 1200 2450 12250 204 300 350 350 116 200 350 350 175 80 300 300 375 350 370 370 105 300 350 350 116 3 4 5 5 125 7 15 20 80 133 1200 5 2700 9 4800 15 20000 180 177 171 1 2 600 135 1 6 900 240 2 6 1200 250 10 6 1500 177 200 100 Indeks 1974 1975 1980 1976-1980 1980 1975 Glasbene ustanove — število gostovanj v okviru mat. občine 2 2 4 15 — število gostovanj zunaj matične občine — 1 2 5 — število obiskovalcev 140 145 320 1275 — število obiskovalcev na 1 gostovanje 70 72 80 85 — število srečanj 1 2 — število umetniških skupin na srečanjih - - 3 4 — število obiskovalcev 270 360 — število organiziranih obiskov v glas. ust. 5 — število obiskovalcev 100 Glasbene skupine — število gostovanj v okviru matične občine 25 30 53 265 — število gostovanj zunaj »attčne občine - 2 4 20 — število obiskovalcev 3750 4800 9010 47700 — število obiskovalcev na 1 gostovanje 150 160 170 180 — število srečanj 1 2 3 10 — število umetniških skupin na srečanjih 4 8 8 20 — število obiskovalcev 400 1500 2670 10000 FOLKLORNE SKUPINE ni Poklicne knjižnice (samo splošnoizob.) — število knjižnic 2 2 2 2 — število knjig (knj. skl.) 18475 20927 48000 48000 — število prebivalcev na 1 knjižnico 7356 7400 12000 12000 — število knjig na 1 preb. 1.2 1,4 2 2 — število izposojenih knjig na 1 prebivalca 1,7 2.4 4 3,4 Poklicni kinematografi — štev.: 2 2 2 2 — število sedežev 673 673 673 673 — število predstav 412 420 425 2200 — število obiskovalcev 49193 49000 50000 250000 — 'število prebivalcev na 1 kinematograf 7356 7400 12000 12000 Društeveno predvajanje filmov — število kinematografov 2 2 2 2 — število sedežev 440 440 440 440 — število predstav 133 160 284 1420 — število obiskovalcev 7055 10000 17800 80000 GALERIJE: ni Muzeji in spominske sobe — število muzejev: ni — število spominskih sob: 4 4 4 4 — število obiskovalcev spominskih sob 7922 9000 16020 80000 — število eksponatov v spom. sobah 182 182 182 182 Razstavišča in likovni saloni — število 1 1 - število razstav 4 5 8 25 — število obiskovalcev razstav 800 1000 1800 6250 10 17 II. DOHODKI: Prispevek iz OD družbenega sektorja Prispevek iz OD zas. sekt. in zapos. pri zaseb. delodajalcih Ostali dohodki DOHODKI SKUPAJ 1974 1975 1980 1976-1980 1.577.504 33.084 75.203 1.685.791 1.328.00 2.240975 14.504.875 1.328.000 2.240.975 14.504.875 Indeks 1980 1975 166 166 III. IZDATKI: 1974 1975 1980 1976-1980 Indeks 1980 1975 Skupni izdatki kult. skup. na 1 prebivalca p^Sofinanciranje gledališke dejavnosti - redna dejavnost gledališč - redna dejavnost gledaliških skupin - akcije (gostovanja) Sofinanciranje glasbene dejavnosti: - redna dejavnost glasbenih ustanov - redna dejavnost glasbenih skupin (vokal., insturmentalnih) - akcije Sofinanciranje knjižnične dejavnosti: Od tega: - redna dejavnost poklicnih knjižnic - razširjena dejavnost - akcije (literarni večeri, razstave knj. gradiva, pogovor z bralci) Sofinanciranje dejavnosti spom. varstva: Od tega: —r redna dejavnost zavoda za spom. varstvo - akcije Sofinanciranje arhivske dejavnosti: Od tega: - redna dejavnost Sofinanciranje likovne in galerijske dejavnosti Od tega: ~ akcije Sofinanciranje muzejske dejavnosti: Od tega: redna dejavnost muzejev ~ akcije Sovinanciranje literarne in založniške dejavnosti: Sofinanciranje kinematogr. dejavnosti ~ akcije Sofinanciranje dejavnosti KUlturno-prosvetnih društ. in ZKPO: organizacijska dejavnost (vodenje) ~ kulturno vzgojna dejavnost: 101 88 93 120 137.357 160.000 280.000 1.260.000 175 68.678 68.678 80.000 80.000 140.000 140.000 630.000 630.000 175 175 64.000 100.000 117.000 585.000 117 64.000 80.000 20.000 97.000 20.000 485.000 100.000 395.287 469.700 732.000 5.300.000 155 395.287 464.700 712.000 1.640.000 3.560.000 1.640.000 153 5.000 20.000 100.000 400 81.213 202.000 262.600 1.413.000 130 81.213 50.000 152.000 65.000 197.600 425.000 988.000 17.380 17.380 28.700 28.700 40.875 40.875 204.375 204.375 142 12.000 15.000 75.000 12.000 15.000 75.000 98.000 43.000 60.000 300.000 98.000 43.000 60.000 300.000 204.430 30.000 150.000 10.000 10.000 11.000 11.000 55.000 55.000 110 198.299 198.299 41.000 21.000 20.000 51.500 31.000 20.500 1.007.500 155.000 852.500 125 STRAN 8 NAŠ ČASOPIS - PRILOGA 1974 1975 1980 1976-1980 Indeks 1980 1975 Sofinanciranje plesne dejavnosti: Od tega — akcije 6.000 6.000 30.000 6.000 30.000 30.000 100 12.000 12.000 60.000 100 Financiranje strokovne službe in organov KS 22.489 110.000 153.000 765.000 139 Investicije: — investic. vzdrž. — novogradnje — nakup opreme 267.713 143.998 123.715 56.000 100.000 200.000 3.000.000 300.000 Skupni izdatki za redno dejavnost: — osebni dohodki — materialni izdatki — drugi izdatki 1.500.203 298.359 142.067 1.059.777 1.328.300 403.400 171.300 753.600 2.240.975 784.475 246.500 1.210.000 14.504.875 5.077.375 1.595.500 7.832.000 166. IZDATKI SKUPAJ 1.500.203 1.328.300 2.240.975 14.504.875 166 KULTURNA SKUPNOST IZHODIŠČA ZA RAZVOJNI PLAN SOCIALNEGA SKRBSTVA OBČINE VRHNIKA V RAZDOBJU 1975-1980 Socialno skrbstvo je dejavnost posebnega družbenega pomena s katero skušamo ogroženim posameznikom in skupinam ljudi zagotoviti materialne in druge pogoje za življenje, ki si jih sami niso sposobni ustvariti z delom ali na osnovi z delom pjOridobljenih pravic. Gre za reševanje osebnih, družinskih in rugih problemov, ki takim ljudem onemogočajo normalno vključevanje v delo in življenje družbene skupnosti. Da bi te naloge in ukrepe lahko uspešno izvajali potrebujemo: l zadostna finančna sredstva, da zagotovimo denarno pomoč vsem tistim, ki jo potrebujejo v taki višini, da jim omogoči vsaj minimum normalnega življenja. 2. Mrežo ustanov, ki bo prostorsko in kadrovsko sposobna zagotoviti varstvo tistim, ki ne morejo živeti samostojno ali v družinski skupnosti. 3. Dovolj strokovnih kadrov, ki bodo sposobni strokovno pomagati ljudem pri reševanju njihovih osebnih, družinskih in drugih materialnih problemov, ki ovirajo njihovo normalno življenje in delo. Osnovni podatki: Do leta 1975 se je vsa dejavnost socialnega skrbstva financirala iz sredstev proračuna, strokovno delo pa so opravljali socialni delavci upravnega organa. Samo socialno delo je bilo odvisno od materialnih sredstev zagotovljenih v ta namen __v_proračunu in od trenutne zasedenosti delovnih mest socialnih -lavcev. Kot vemo je v proračunu bilo zagotovljeno le toliko sredstev, da so bili pokriti najnujnejši primeri, tako pri varstvu otrok in družine kot tudi pri varstvu odraslih. Prikaz trenutnega stanja Zaradi visokega odstotka zaposlenosti v občini Vrhnika, zlasti še zarati dejstva, da se 43 % zaposlenih občanov vozi na e'o v druge občine in dejstva, da zaradi pomanjkanja prostora ni mogoče vključiti v varstvo vseh otrok, se pojavlja mladoletno Prestopništvo. Mnogi mladoletniki začnejo zaradi vzgojne zanemarjenosti izstopati s svojim vedenjem ali celo postanejo storilci kaznivih dejanj. V teh primerih je služba sodelovala s starši, šolo in drugimi dejavniki ter, če ni bilo druge ustreznejše rešitve oddala mladoletnika v ustrezen zavod. . v občini so tudi primeri telesno in duševno prizadetih otrok ln to do take mere, da niti starši ne moremo skrbeti zanje. Teh Primerov je 6. Vemo, da so zavodi za take bolnike krajevno Precej odmaknjeni, zato so starši zelo prizadeti, ker jim je Pogostejše obiskovanje otrok oteženo. Socialna služba seje in se dru-h^110 ukvarJa z otroci nepopolnih družin in družin z naU'eno Neprilagojenimi pojavi. V takih družinah so gotovo ^ajiolj prizadeti otroci, saj je moten njihov normalen telesni in pred^Vn' razvoJ- V ten primerih poizkuša služba posredovati s ko ' t°80m "a kaznovanJe staršev, običajno pa ta ukrep ne p0 Is '' /ato se poslužuje bodisi oddaje otroka v ustrezen zavod, gosteje pa rejništva. Ker v naši občini ni rejniških družin, oddajamo otroke v rejo v druge občine, zlasti še v Domžale. Zaradi oddaljenosti in pomanjkanja kadra socalna služba ni opravljala pogostejših obiskov rejniških družin, temveč je to skrb prepuščala socialni službi, občine v kateri so otroci v reji. Kazalo bi razviti rejništvo tudi pri nas, saj imamo v reji trenutno 16 otrok. Poleg socialnih problemov s področja varstva otrok in družine, je socialna služba dolžna reševati tudi probleme ostarelih oseb, ki sami niso sposobni skrbeti zase in nimajo sorodnikov, ki bi bili dolžni zanje skrbeti. Občina Vrhnika se lahko prišteva med stare občine, saj je kar dobra desetina prebivalcev starejša od 65 let in jih lahko štejemo med starostnike. Pomoč starim se je dosedaj odražala v naslednjem: 1. družbene denarne pomoči 2. vključitev v tujo družino 3. vključitev v domsko varstvo. Stalno družbeno denarno pomoč prejema ca 50 občanov, ki nimajo dovolj lastnih sredstev za preživljanje ali pa jih sploh nimajo, niso pa več pridobitno sposobni bodisi zaradi starosti ali bolezni. Poleg stalnih denarnih pomoči so nekateri občani prejemali tudi enkratno pomoč (zimsko pomoč) bodisi v denarju ali materialu, odvisno od primera. Ker je vse več starih ljudi, ki tudi fizično niso sposobni sami skrbeti zase in ker-je Dom počitka na Vrhniki posloval v nemogočih razmerah, so prizadevanja rodila novo pridobitev, namreč novi Dom upokojencev s kapaciteto 120 postelj. Res je, da sta sofinancirali gradnjo doma tudi občini Logatec in Cerknica, vendar je po deležeu financiranja, zagotovljenih za občino Vrhnika 80 postelj. Trenutno je v raznih zavodih za stare širom Slovenij 45 naših občanov, za katere del oskrbnega dne prispeva družba, je pa med njimi tudi nekaj takih, ki si oskrbnino lahko krijejo sami. Pri obravnavanju socialnih problemov ne moremo mimo problema alkoholizma, ki je v veliko primerih povzročitelj še drugih negativnih pojavov (razdora družine, mladoletno prestopništvo, postopaštvo). Socialna služba skuša alkoholike napotiti na zdravljenje. Po zdravljenju se ti občani vključijo v klub zdravljenih alkoholikov, ki ima svoje redne tedenske sestanke. Zdravljene alkoholike skuša strokovno usposobljena ekipa vključiti v normalno družbeno življenje. Nakazani široki spekter socialnih pojavov še ni v celoti nakazal vseh problemov s katerimi se srečuje socialna služba. Poudariti je treba, da celoten problem socialnega skrbstva temelji na večnem pomanjkanju materialnih sredstev in ustreznega kadra - socialnih delavcev. iii. Cilji bodočega razvoja Temeljni premik na področju socialnega skrbstva je bil urejen z ustanovitvijo samoupravne interesne skupnosti, kjer delovni ljudje in občani zavestno združujejo delo in materialna sredstva za preprečevanje negativnih pojavov in za reševanje že nastalih socialnih problemov. Na načelih vzajemnosti in solidarnosti delovni ljudje prispevajo del ustvarjenih sredstev, delavci socialnega skrbstva pa strokovno znanje, za pomoč ogroženim posameznikom in družinam ter skupinam ljudi. Skupnost socialnega skrbstva mora v bodoče posvetiti več pozornosti reševanju problemov v začetku nastajanja, saj bo s tem lahko marsikaterega posameznika in tudi skupino ljudi vrnila na pot normalnega vključevanja v družbeno dejavnost. IV. Bodoča usmeritev Zaradi intenzivnega razvoja gospodarstva in močnega naraščanja prebivalstva zaradi vse intenzivnejše gradnje, je pričakovati tudi naraščanje socialnih problemov. Dolžnost samoupravne interesne skupnosti socialnega skrbstva Vrhnika bo v bodočem petletnem obdobju, da s samoupravnim sporazumevanjem in dmžbenim dogovarjanjem zagotovi take materialne pogoje in tako strokovnost kadrov, da bo sposobna v optimalni meri rešiti čimvečje število socialnih problemov. To sporazumevanje bo potekalo v dveh osnovnih smereh. Namreč interesna skupnost kot nosilec in delovni ljudje v TOZD, ki zagotavljajo sredstva za njeno delovanje, ter interesna skupnost ter krajevne skupnosti kot tisti osnovni organizem, ki so mu problemi lastnega teritorija najbolj poznani. 1. Problematika mladoletnikov in mladinskega prestopništva je odvisna od dobre organiziranosti mladinske organizacije, kajti mladi ljudje, ki aktivno sodelujejo v družbeno političnih organizacijah in društvih imajo sposobnosti, da tudi že lažje prestopnike vrnejo na pravo pot. Kazalo bi, da mladinska organizacija in skupnost socialnega skrbstva izdelata enoten program medsebojnega sodelovanja na tem področju. 2. Probleme ostarelih občanov ni mogoče reševati samo z družbenimi denarnimi pomočmi in oddajo v zavode za ostarele. Krajevne skupnosti oz. njihove komisije za socialno vprašanje, ki so jih nekatere krajevne skupnosti že ustanovile, bodo tisti vir informacij, ki se ga bo skupnost posluževala v največji meri. Krajevne skupnosti bodo s svojimi predlogi in mnenji pomagale pri odločanju na kakšen način naj se reši problem ostarelega občana. Krajevne skupnosti so tudi najbolj seznanjene z materialnim in ostalim položajem ostarelih. Lahko bodo predlagale družine, ki bi bile pripravljene in sposobne sprejeti v varstvo ostarelega občana.'Tako naj bi v petletnem obdobju v naši občini usposobili 9 takih družin. Glede domskega varstva je bilo že v uvodu rečeno, da občina Vrhnika razpolaga do leta 1980 z 80 posteljami v Domu upokojencev. V ta dom bomo nastanjevali le tiste ostarele, ki sami ne morejo fizično več skrbeti zase. Sredstva, potrebna za plačilo oskrbnih dni, pa bo zagotavljala skupnost le za tiste, ki lastnih nimajo ali so premajhna in pa tistih, ki nimajo sorodnikov in drugih, ki bi bili dolžni skrbeti zanje. Vendar delovanje novega Doma počitka ne bo usmerjeno samo v nego stacioniranih oskrbovancev. Program doma bo obširnejši in bo vključeval tudi ostale upokojence, zlasti še z organizacijo prehranjevanja in morda še kaj drugega kot predvideva program dela. 3. Družbene denarne pomoči so glede na sedanjo stopnjo razvoja in življenjskega standarda vsekakor prenizke. Ustava zagotavlja osebam, ki so brez lastnih sredstev družbeno denarno pomoč, ki zagotavlja socialno varnost. S samoupravnim sporazumevanjem si bo skupnost v petletnem obdobju prizadevala, da bo dosegla tako prispevno stopnjo, ki bo zagotavljala materialna sredstva v zadostni višini, da bo lahko izplačevala družbene denarne pomoči vsaj v višini 75 % varstvene pokojnine. O osebah potrebnih družbene denarne pomoči bo skupnost iskala mnenje pri ustreznih organih Krajevne skupnosti. 4. Rejništvo je del dejavnosti socialnega skrbstva, ki v naši občini žal ni razvit. Imamo precejšnje število rejencev in le tri rejniške družine. Skupnost se zaveda, da je rejništvo ena najprimernejših oblik vključevanja otrok in tudi odraslih oseb v normalno družinsko življenje. Skupnost bo s pomočjo KS skušala do leta 1980 poiskati vsaj 20 rejniških družin. Obenem si bo v skupni akciji na*širšem območju SRS prizdevala urediti status rejnic in jim ustrezno nagraditi trud, saj sedaj prejemajo le rejnino, ki ne zadošča niti za stroške oskrbe in vzgoje otroka. Strokovne službe bodo redno obiskovale rejence in rejniške družine in z nasveti skušale ustvarjati čimboljše pogoje za razvoj otroka oz. čimboljše pogoje za življenje odraslih v drugih družinah. 5. Skrbništvo nad premoženjem se trenutno odvija le na ta način, da je skrbnik skrbstveni organ. To pa predvsem zato, ker se občani branijo prevzeti dolžnosti skrbnika, strokovna služba pa premalo pozna teren, da bi lahko ukrepala kot ji zakon dovoljuje. Z uvedbo evidence oseb po KS, ki bi lahko bil*-skrbniki bodisi osebam ali nad premoženjem, bo storjen bistveni preokret na tem področju. 6. Borba proti alkoholizmu je nujna zarati preprečevanja samega alkoholizma kot tudi preprečevanja ostalih socialnih problemov, ki so nujni spremeljevalci kot na pr. razveze, brezposelnost, nevzgojenostotrok, mladoletno prestopništvo itd. V tem pogledu je nujno sodelovanje socialnih služb v TOZD, kjer jih imajo organizirane oz. služb, ki se ukvarjajo z alkoholiki. Tako bo služba skupnosti dovolj zgodaj opozorjena v začetnem stadiju in bo s prepričevanjem skušala doseči odločitev alkoholika, da se je pripravljen zdraviti. Vendar po končanem zdravljenju ne moremo zdravljenca prepustiti samemu sebi. Vključujemo ga v KZA. Te je treba čimbolj približati in popularizirati, zato je že v začetnih letih planskega razdobja predvidena ustanovitev še enega kluba zdravljenih alkoholikov za področje KS Borovnica. 7. Posebni problem celotne SR Slovenije na področju socialnega skrbstva je prav gotovo pomanjkanje posebnih socialnih zavodov za telesno in duševno prizadete osebe. I zavodi so napolnjeni do maksimuma in mora skupnost čakati tudi po več let, da lahko odda najnujneše primere. Stvar gradnkj novih posebnih zavodov oz. adaptacija že obstoječih je širšeg? pomena, vsekakor pa ho morala tudi naša skupnost prispevati del sredstev za razširitev teh zavodov. V vsem pogledu se bo morala zaradi združevanja sredstev povezovati v vertikalni smeri z republiško skupnostjo, saj je to problem širše skupnosti. 8. Ne nazadnje bo morala skupnost posvetiti precej pozornosti tudi organizaciji in delovanju strokovnih služb. Socialni delavci bodo morali biti razbremenjeni vseh materialnih problemov, da bodo lahko svoje znanje in moč uporabili za svetovanje in reševanje problemov oseb, ki tega same niso sposobne. Socialni delavci skupnosti naj bi bili tisti, ki bodo s pomočjo socialnih služb v TOZD in ustreznih komisij v KS odkrivali in reševali probleme ob nastajanju, saj bi s tem reševanje problema močno skrajšali zlasti pa še omejili primere. Služba bo morala biti dovolj številčna, da bo probleme reševala sproti. Za zagotovitev vseh teh nalog bo porebovala skupnost socialnega skrbstva do leta 1980 znatna sredstva, ki si jih bo, zagotovila s prispevki delovnih ljudi. Za nemoteno delo strokovne službe skupnosti bo nujno z lastnimi prizadevanji in prizadevanji vseh zainteresiranih za njeno uspešno delo, zagotoviti ustrezne delovne prostore. Pregled minimalnih kazalcev I. Pokazatelji stanja in razvoja Število oskrobancev v: - vzgojnih zavodih - vzgojno poboljševalnih zavodih ~ v posebnih šolah število rejencev Število otrok, katerim skupnost regresira prehrano ~ delno ~ v celoti PR»vil o otrok na letovanju Oskrbovanci v socialnih zavodih za odrasle Odrasli oskrbovanci v drugih družinah Število družbenih denarnih pomoči število klubov zdravljenih alkoholikov Število zdravljenih alkoholikov v KZA II. Dohodki Prispevki iz OD zaposlenih JJ družbenem sektorju spevki iz OD od samostojnih poklicev Dohodki od družbeno Polit, skupnosti Dohodki skupaj III. Izdatki Oskrbnine v vzgojnih zavodih, vzgojnopoboljševalnih zav. in zavodih za otroke v posebnih šolah Rejnine za otroke Prehrana šolskih otrok Oskrbnine v soc. zav. za odrasle Oskrbnine za odrasle v drugih družinah Družbene denarne pomoči Kadrovske pomoči Pogrebni stroški Kategorizacija otrok Letovanje otrok Dnevno varstvo otrok v VVZ 1974 1.268.266 1.268.266 1974 444.657 78.400 249.961 25.200 233.440 1.200 2.000 3.416 22.934 1974 1975 1980 6 4 6 17 35 35 2 90 1 22 1975 8 6 7 19 20 10 1- 52 5 120 2 30 12 11 11 28 20 10 10 60 80 9 170 2 40 1980 1976-1980 2.068.000 40.600 263.521 2.372.121 1975 4.062.836 19.442.911 250.153 1.197.121 4.312.989 20.640.320 1980 1975 1980 Indeks 1980 1975 200 % 275 183 165 100 100 100 171 229 200 190 100 133 Indeks 1980 1975 1963 2948 1818 Indeks 75:80 450.000 146.500 700.000 420.000 3.630.00 1.886.500 642 349 804.213 24.000 339.279 1.460.000 129.600 514.250 7.136.963 327.800 2.608.029 551 1851 658 9.200 8.000 33.800 22.110 41.400 123.600 87.730 165.600 272 362 1974 1975 1980 1975 1980 Izvajanje disciplinskih ukrepov Varstvo begavcev Razne posvetovalnice Letovanje odraslih Financiranje KZA Denarne pombči socialno šibkim kmečkim otrokom Investicije iz sredstev za soc. skrbstvo Odplačilo anuitet Izdatki za delo strokovnih služb in organov skupnosti Izdvajanje sredstev za obvezno rezervo Prispevek za zdrav, zavarovanje social. podpir. Združevanje sredstev za skupne naloge socialnega skrbstva v republiki Sredstva za zvezo skupnosti socialnega skrbstva Ostali izdatki Obvezna rezerva 3.393 25.900 6.300 2.200 10.000 441.600 80.000 1.108 26.000 23.721 23.370 7.550 34.320 121.160 2.500 38.300 43.129 80.310 26.660 121.280 721.500 3.454.790 579.410 11.998 192.960 206.402 26! 29 Izdatki skupaj 1.268.266 2.372.121 4.312.989 20.640.032 Ing. JUSTIN VALENTIN