Poltnlna platana v gotovini Stev. 145 V Lfublfaiii, torek 27. fimf|a M89. Leto IV Pogajanja za in Sovjetsko Moskva, 27. jun. o. Sovjetski tisk je zadnje dni prenehal z običajnimi napadi na Nemčijo. Ker Je tudi nemško časopisje opustilo svoj običajni boj proti Sovjetski Rusiji, sklepajo, da teko med Rusijo in Nemčijo važna pogajanja. V sovjetskih krogih kravijo uradno, da boljševiški tisk ne piše nič o sedanjem mednarodnem položaju zaradi važnih posvetovanj v MoskvL Da pri tem ne gre samo za angleško-sovjetska pogajanja, Je jasna Razširile so se vesti, da Je po nalogu nemške vlade dopotoval v Moskvo general Sirovy, bivši vrhovni poveljnik češkoslovaške vojske, da bi se v imenu Nemčije pogajal za politični in gospo- * zvezo med Nemčijo Rusijo 'danki sporazum med Nemč^o ter Sovjeti, in »cer na podlagi ponudb, ki jih Je pretekli teden nemška vlada poslala v Moskva Te ponudbe pomenijo izredne gospodarske in politične ugodnosti za Sovjetsko Rusijo, s katero bi bfla Nemčija pripravljena skleniti nenapadalno pogodbo in gospodarski sporazum. Sovjetski krogi novic o jjeneralu Sirovem ne potrjujejo, pa tudi ne zavračajo. Posvetovanja med Nemčijo in Rusijo naj bi po nemških načrtih preprečila obrambno zvezo med Rusija Anglijo in Francija Če bi se Nemčiji posrečilo, da Rusijo odvrne od te zveza bi s tem ona ter Italija ogromno pridobili. Še večja prido- bitev pa bi bila, če bi se Sovjeti navzlic vaemu načelnemu nasprotju do iašizma z Nemčijo in Italijo v tej ati oni obliki celo zvezah. S tem bi bili angleški ter francoski napori za ustvaritev sklenjene fronte proti Nemčiji in Italiji v glavnem spodneienL Čeprav pravo stališče sovjetske vlade glede smisla pogajanj z Nemčijo ni znano, se zdi, da hočejo Sovjeti s temi posvetovanji prisiliti Anglija da bi sprejela vse sovjetske zahteve glede obrambne zveze, tud zahtevo po tem, da bi Anglija pomagala Rusiji na Daljnem vzhodu, če bi jo tam napadli Japonci. 550 letnica bitke na Kosovem polju Belgrad, 27. jun. m. Jutri 6e bodo na Kosovem polju pričele velike slovesnosti ob 550 letnici kosovske bitke. Danes bo odpeljalo iz Belgrada in ostalih krajev na Kosovo več posebnih vlakov, s katerimi bodo odpotovali v Prištino zastopniki civilnih in vojaških oblasti. Jutrišnjih slovesnosti 6e bo udeležil tudi patrijarh 6rbske pravoslavne cerkve dr. Gavrilo, več članov vlade ter vojaštvo. Hkrati s slovesnostmi na Kosovem polju bo proslava 550 letnice kosovske bitke tudi v pravoslavnem samostanu Ra variira. v zaobljubljeni cerkvi kneza Lazarja. Mariborskim meščanom! Na čast prireditvam naše mladine ob taboru od 29. junija do 2. julija in na čast članom kr. vlade ter drugim odličnim gostom bo mestna občina v sredo, 29. t. m. zjutraj razobesila na svojih poslopjih državne zastave. Vljudno vabim meščane, naj store prav tako na svojih hišah. Zastave naj ostanejo razobešene do nedelje 2. julija zvečer. Maribor, 27. junija 1934= Podžupan Žebot, I. r. ■■MHMHMmaHHHUHraMMMM ! Zaradi narodnega praznika jutri »Slovenski dom« ne bo izšel. Nova slovaška ustava Bratislava, 27. junija. Slovaški tisk prinaša obsežna poročila o tem, kakšna bo nova elovaška ustava, ki je bila te dni potrjena pred ministrskim svetom. Načrt za novo ustavo vsebuje 87 členov. Pa ustavi je Slovaška republika, ki ji na-čeljuje predsednik. Predsednika volijo na 7 let. Ustava mu daje izredno obsežno oblast. Namesto senata ali visoke zbornice daje nova ustava Slovaški vrhovni državni 6vet, katerega bo sestavljalo predsedništvo Hlin-kqve ljudske 6tranke, voditelji tujih narodnostnih skupin, predsedništvo parlamenta, vlada ter zastopniki posameznih stanov. Državni svet predstavlja disciplinarno sodišče za predsednike in podpredsednike najvišjih sodnih ustanov, Tačunskega nadzorstvenega urada in za člane vlade. Državni svet ima pravico vzeti poslancem mandate, razen tega pa je tudi posvetovalni organ ministrskega predsednika in predsednika poslanske zbornica Poslanska zbornica bo štela 80 poslancev, Volili jih bodo na pet let po splošni neposredni in tajni volivni pravici. Parlament *« bo sestajal po dvakrat na leto: k jesen-sfkemu_ in spomladanskemu zasedanju. Parlament ima zakonodajno oblast. Kadar bi ko-države zahtevale naglih odločitev, lahko vlada sama' brez parlamenta izdaja uredbe s postavno močjo. Predsednik poslanske zbornica ki ga volijo poslanci izmed sebe, ima pravico zavrniti vsak sklep parlamenta. Vprašanje političnih strank bo po ustavi rešeno tako, da bo za Slovake dovoljena samo Hlinkova slovaška ljudska stranka, drugim narodnostnim skupinam pa bo dovoljeno Politično organiziranje v stranki, ki izraža voljo iste narodnosti. Po novi ustavi bo prebivalstvo slovaške republike razdeljeno na pet stan a v: poljedelstvo, industrija in obrt, denarništvo in zavarovalstvo, svobodni poklici in javni nameščenci. Vsi slovaški državljani morajo biti sta-novsko organizirani. Členi o socialni politiki vsebujejo določita, da predstavlja lastništvo socialno funk-Ciio, po kateri je lastnik dobrin obvezan, da te dobrine uporablja v splošni blagor. Zakon, družina in materinstvo uživajo posebno pravno varstvo. Izkoriščanje socialno šibkih slojev je prepovedano. Delavske plače je treba Prilagoditi družinskim razmeram. Glede narodnostne pripadnosti slovaških državljanov določa ustava posebno nadzorstvo. Ys»ko delo za raznarodovanje slov«, škega ljudstva je strogo kaznivo. Druge narodnostne skupine v slovaški državi imajo pravico do politične in kulturne organizacije. Hudi boji med Rusi in Japonci ob mandiurski meji Važno ia železniške potnike Tfeti, ki se vozijo z železnico in bodo potovali tudi Jutri, morejo vedeti, da bodo vlaki obratovali Jutri po prazničnem raznoredut London, 27. junija, m. Dogodki na sovjet-sko-mandžurski meji postajajo iz dneva v dan resnejši. Snoči so v London prispele iz Moskvo podrobne vesti o letalskih spopadih na Daljnem vzhodu. Iz uradnih poročil, ki jih dajejo v Moskvi, se vidi, da se na meji med Rusijo in Mandžurijo odigravajo krvavi in srditi boji. Do zdaj so so-vzeti molčali o bojih na svojih vzhodnih mejah in niso prinašali nobenih poročil. Pač pa je japonska vlada vsak dan poročala o tem spopadu. Poročila, ki jih je zdaj izdala sovjetska vlada, se v marsičem razlikujejo od japonskih poročil. Obe strani pa trdita, da je nasprotnik izgubil veliko število letal. Z mandžurske meje poročajo, da so pri teh spopadih na obeh straneh sodelovala letala s tanki, topovi, metalci ognja in vse ostalo moderno orožje. V Londonu se boje, da se sedanji krajevni boji na mandžurski meji ne bi širili ter povzročili splošnega pokolja na Daljnem vzhodu. Po zadnjih poročilih so pri včerajšnjih bojih na mandžursko-mongolski meji sovjetski letalci sestrelili 25 japonskih letal, dočim so bila težje poškodovana le tri sovjetska letala. Po novih vesteh se je včerajšnjih zračnih borb nad jezerom Buir-Nor na mongolskem ozemlju udeležilo 60 japonskih ter 50 mongolsko-sovjetskih letal. Borba je trajala dve uri ter se je končala, ko se je ostanek japonskih letal umaknil. Varšava, 27. jun. m. V Moskvi je bilo Izdano poročilo o hudih spopadih na meji Zunanje Mongolije in Mandžurije. Po tem poročilu se je na sovjetsko-mandžurski meji zadnje dni odigralo več bojev, v katerih so sodelovali tanki, topništvo, težki bombniki in lovska letala. Dalje pravi poročilo, da so sovjetsko-mongolske Čete premagale japonsko-mandžurske nasprotnike. Do bojev je prišlo zaradi tega, ker so mandiiprske čete prekoračile meja Vojaška zveza Romunije s Tupčffo Po nedavnem sporazumu med Romunko In Turčijo francoskemu in aavlaiinmv-bfadBvla dbualjia pmsft prehod skozi Dardanele — za pomoč Romuniji Bukarešta, 27. jun. o. Dasi je romanska vlada zadnje dni zavrnila glasove o tem, da bi bil znnanji minister Gafenco ob obisku v Turčiji in Grčiji podpisal kak nov sporazum, vendar spet prihajajo iz najzanesljivejših romunskih virov, da sta Turčija in Romunija pri tej priliki sklenili vojaško zvezo. Z njo sta se obvezali, da bosta ob nevarnosti druga drugi pomagali z vso vojno močjo. Se važnejše kot ta obveznost pa je v pogodbi določilo, da bo Turčija dovolila angleškemu in francoskemu vojnemu brodovju prost prehod skozi Dardanele, če bi bilo to potrebno za obrambo Romunije. Ta sporazum je šele dal pravo veljavo francoskemu in angleškemu poroštva za Romunijo ter vojaški zvezi med Turčijo, Francijo in Anglijo. Bukarešta, 27. jun. m. Romunski tisk se obširno bavi z bivanjem egiptovskega zunanjega ministra Jahia paša v Bukarešti ter mu pripisujejo velik pomen. Včeraj je Jahia pašo sprejel tudi kralj Karol in ga pridržal na kosliu. Egi^tski zu- nanji minister je imel za svojega bivanja v Bukarešti več sestankov s predsednikom vlade Cali-neseom in zunanjim ministrom Gafeneom. Obisku Jahia paše pripisujejoi zlasti gospodarsko važnost, kajti Jahia paša je imel v Bukarešti več gospodarskih posvetov. Romunsko časopisje poudarja Pomen mleli o miroljubnem sodelovanju obeh držav. »Universul«, ki predstavlja nacionalistično romunsko stališče, pravi, da je gospodarski pomen egiptovskega obiska v raznih balkanskih prestolnicah, zlasti pa v Romuniji, važnejši kot pa politični. Prijateljske zveze med obema državama lahko dovedejo do večje zamenjave blaga. Gospodarsko sodelovanje je pa temeljni cilj vsake politike. Egiptovski zunanji minister Jahia paša se bo nazaj grede ustavil tudi v Sofiji, kjer bo imel tudi nekaj političnih sestankov z bolgarskimi političnimi in gospodarskimi krogi. Sestal se bo mod drugim tudi s predsednikom vlade Kjuseivatio-vim. Bolgarski uradni obisk v Berlinu ter Rimu Sofija, 27. junija, m. Iz zanesljivega vira poročajo, da bo predsednik bolgarske vlade Kjoseiva-nov v kratkem odpotoval na večdnevni uradni obisk v Nemčijo. Pri posvetovanjih, ki jih bo imel v Berlinu, bo šlo predvsem za to, da ostane Bolgarija pri svoji sedanji politiki, to je izven Balkanske zveze ter v političnem in gospodarskem območju Nemčije in Italije. Prav tako poročajo, da bosta predsednik vlade Kjoseivanov in kralj Boris v začetku julija šla na uradni obisk v Italija Bodoča Izpopolnitev angleškega letalstva London, 27. junija, m. V Londonu se je včeraj začelo četrto zasedanje imperialnega časnikarskega združenja. Pri tej priliki je imel minister za zra-koplovstvo Kingslez Wood govor, v katerem je razložil načrte za izpopolnitev angleškega zrakoplov-stva v prihodnjih dveh letih. Izpopolnitev bo šla v dveh smereh: Poveča naj sc Mevilo zrakoplovnih oddelkov v čezmorskih oporoščih in ustanove naj se letalske Me v Egiptu, Keniji, Rodeziji, Hongkongu ter Singaporu. Zrakoplovni minister je dalje poudaril, da je izdelava letal že dosegla »zlati razmahe. Velika Britanija do zdaj ni delala propagande za svojo politiko in svoje delo ter tudi ni odgovrjala na trditve tujih propagatorjev, ki so skušali Veliko Britanijo kazati kot slaboten, razpadajoč narod, sem pa tja pa tudi kot napadalno državo. Parlament, svobodni tisk, svoboda sestankov in posvetovanj, pomenijo najdragocenejšo dediščino Velike Britanije in njenega cesarstva. Šport v zadnji minuti Do majhne senzacije je prišlo, kakor se zdaj izve, tik pred pričetkom wimbledonskega turnirja. Nemec Gottfried von Crnmm je premagal na turnirju londonskega Quoen Ciuha Američana Riggsa v dveh setih gladko s 6:0 in 6:1, Angleška, nogometna reprezentanca, ki ie zdaj na veliki južnoafriški turneji, jo odigrala v nedeljo novo tekmo z nogometno reprezentanco1 Južne Afrike. Angleži so zmagali tudi fnVrflt in v rnVnrHnttn Na prav čuden način trenira za svoj veliki match z Joejem Louisom Tony Galento. Vse do zadnjega je jedel in pil, kar je le mo-gel, zdaj J>a se je kar na lepem pokazalo, da je v odlični telesni kondiciji. Odličen je njegov crochet, za katerega pravi Me. Avoy, da ga nima nihče drugi na svetu tako močnega in da bo Louis izgubil borbo z Galentom, če ga bo Galento le enkrat samkat ž njim zadel. Za ta boksarski match vlada v vsej Ameriki ogromno zanimanje. Van Klaveren je premagal Assana Dioufa v desetih rundah po točkah. Nogometni prvak Holandije je za letošnje leto postal amsterdamski klub Ajax. V zadnji tekmi je premagal v Amsterdamu klub Eind-hoven s 3:0. Del japonskega brodovja je včeraj priplul pred pristanišča Kučev, Fučev in Venčov ter tam izkrcal številne oddelke. Tujim ladjam so Japonci poslali opozorilo, naj ne plovijo v ta pristanišča. Nocoj ob 24. je umrl na svojem posestvu pri Lucci grof Castanzo Ciano, admiral v pokoju ter predsednik fašistovske poslanske zbornice. Pokojnik je bil oče italijanskega zunanjega ministra in se je odlikoval v pomorskih bojih na Jadranu med svetovno vojno. Bil je eden prvih fašistov in se je udeležil Mussolinijevega pohoda na Rim. Poljska vlada zanikuje vesti angleškega tiska, 'da bo zunanji minister polkovnik Beck v kratkem obiskal Moskvo in posredoval za čimprejšnjo sklenitev pogodbe med Rusijo in Anglija Sedanji francoski poslanski zbornici bodo podaljšali trajanje za dve leti, ker vlada meni, da zaradi nevarnega zunanjepolitičnega položaja ne bi bilo umestno razburjati državo z novimi volitvami. Predsednik vlade bo na današnji seji imel govor, v katerem bo povedal sklep o podaljšanju mandata. V Tokiu so včeraj podpisali novo trgovinsko pogodbo med Francijo in Japonsko. Po njej se bo francoski izvoz za Japonsko zvišal na kake pol milijarde dinarjev. Japonska je sklenila, da tm iz Francije namesto luksuznih predmetov in vina uvažala samo stroje, umetna eno- in VnrinoLrt Vidov dan -praznik trpljenja, pa tudi praznik zmage in svobode Jntri spet praznujemo Vidov dan, naš veliki praznik. 550. letnico silovite bitke praznujemo, ko so na Kosovem polju v boju za svobodo padli najboljši sinovi srbskega naroda. Za dolga stoletja se je skrilo sonce svobode za temno pregrinjalo, narod je ječal v sovražnh sponah, nihče ni mogel izmeriti njihovega trpljenja. Toda v srcih vseh nhs južnih Slovanov je ves čas tlela nepogasljiva Iskra, da bomo nekoč v vsej slavi in sijaju doživeli lepši, srečnejši, zmagoslavni dan, ki bo združil nas vse, Slovence, Hrvate m Srbe v eno skupno, veliko in ponosno državo. Učakali smo ta znameniti dan: junaški borci so premagali sovražnika, visoko so zavihteli plamenico triumfa, njih zmagoslavni spev je predramil vse, ki so pričakovali vstajenja. Večstoletni težki, lepi sen se je ostvaril: dobili smo svobodo, dobili smo samostojno mlado državo, ki jo modro vodi dinastija Kara-djordjevičev. Ob prazniku Vidovega dne čutimo v misli in v srcu, da bomo svobodo, ki so nam jo tako drago odkupili predniki-junaki, branili vsak čas, kadar bo treba, tHdi za ceno lastnih življenj! Vesti 27. junija Sovjetski poslanik' iz Varšave je bil poklican v Moskvo ter imel dolgo posvetovanje s Stalinom. Pogajanja med Anglijo in Rusijo so se zavlekla zaradi tega, ker Sovjeti zahtevajo naj bi jim S j Anglija im Francija po sklepu Zveze pošiljali vse svoje vojaške načnte, ti dve se pa bojita, Sta jih boljševfki me bi — po svoji stari navadi — izročili Nemcem. Nemško sodišče v F raj ri je včeraj obsodilo policijska stražnika Bufloja im Stehra vsakega ma v! 15 let ječe, ker sta 11. junija v Nachodu ustrelila češkega policista. Oliki kralj Jurij, prestolonaslednik Pavel in njegova fena so včeraj odpotovali v Italijo k po-robi grške knegin je Irene z vojvodo Spoletskini. I tub ja se ni podredila Nemčiji im ni sprejela nemškega vodstva in nadzorstva v vseh panogah 'državnega in vojaškega življenja, pravi glavni j!j rimski dnevnik »Giornale d’tlalia«, ko zavra-’*! ča poročila tujih listov o terni kočljivem vprašanju. »Teden poljskega morja« praznujejo z velikimi prireditvami po vsej Poljski. Angleška vlada za zdaj še ne bo uradno odgovarjala na napade italijanskega tiska, ki 60 se Al navzlic sporazumu med Ttalijo in Anglijo za-čeli oglašati po raznih italijanskih listih, je y, dejal predsednik angleške vlade Chamberlain I' včeraj v poslanski zbornici, ko so ga nekateri i poslanci spraševali zaradi italijansekga pisanja. Poveljstvo angleške vojne mornarice je preložilo j vse dopuste moštva in častnikov na poznejši 'J! čas. Odlok utemeljuje z razlogom, da je treba izvesti nujna popravila na ladjah. 900.000 dolarjev vseučiliškega denarja je poneveril Tektor univerze v Luisiam in pobegnil. Vrhovni poveljnik italijanskega in nemškega letalstva ob morebitni vojni bi bil maršal Goe- fi ring, na morju pa bi poveljstvo imeli Italijani, i Tak je uspeh posvetov, ki sta jih pretekli 4e-j 'den imela v Berlinu maršal Goering in italijanski general Vatle. Japonska naj napove vojno Kitajski in tistim evropskim velesilam, ki Kitajce podpirajo — } i tako zahtevo je poslala japonskemu eeaarfu ! skrivna nasilniška organizacija »Črni zmaj«, ki v glavnem vodi vso japonsko politiko. Svetovni pridelek žita bo letos za 200 milijonov hi manjši kakor je bil lani, poroča ameriški urad za žitno trgovino. General Franco je zadnje dni obiskal več krajev v severni Španiji ter se vrnil v Burgoe, kjer je 1 j danes sprejel angleškega guvernerja v Gibral-’ tarju generala Ironeidea, ki potuje na novo Blužbeno mesto v Anglijo. Potopljeno angleško podmornice »Thetisc bodo začeli dvigati jutri. Da bo morje mirno, ne bo smela nobena ladja pluti blizu kraja, kjer je prišlo do nesreče. Včeraj je v druženih državah umri James Riebard-son, ameriški žitni kralj. V enem letu je Anglija sprejela naslednje Število beguncev iz Nemčije, Avstrije in Češke: 7177 1 moških, 6482 žensk in 2197 otrok pod 18 leti. VJ V vsem angleškem cesarstvu je zdaj 15.548 J moških, 12.760 žensk in 6601 otrok iz Nemčije, ” I Avstrije in Češke. Argentinsko vrhovno sodišče v Buenos Airesu rje obsodilo voditelja brazilskih narodnih sociali-|j etov Millerija, češ da je pripravljal zasedbo , južnega deta Argentine, Patagonije, po Nem-T| ciji.. Millerja so zaprli, ker je predsedniku republike nekdo poslal prepis raznih Millerjevih poročil in načrtov. Če bi prišlo do vojne med Japonsko in Anglijo na Daljnem vzhodu,_ bt si med tem opomgla Kitajska, s čemer bi bila konec koncev premagana vendarle Japonska, je predaval včeraj admiral Ashborne v Londonu, ko je predaval o obrambi na Tihem morju. Pristavil |>e še, da je za Japonsko najbolje, če se mirno sporazume z Anglijo. Zarota v francoskem Grenoblu. Policija Je odkrila anarhistično zarotniško družbo, ki jo sestavlja nekaj Spancev iz Južne Amerike, en Italijan in en Nemec. Družba je pripravljala celo vrsto atentatov proti vojno-mornariškfm delavnicam v Toulonu in proti bojnim ladjam ki so zasidrane v tem pristanišču. Zarotniki Izredna seja banskega sveta o viničarskem redu Ljubljana, 27. junija. Dolga jc bila borba viničarjev za ureditev njihovega razmerja da lastnikov vinogradov. Za vi-ničarje «e je odločno zavzel zlasti predsednik senata, voditelj dr. Anton Korošec. Banska uprava je izdelala po dolgem preučevanju gradiva osnutek talcozvanega viničarskega reda, ki naj točno in jasno tireja eivilnor, socijalno-, materijalno- in deloma — kazenskopravno razmerje viničarjev do vinogradnikov. Osnutek vsebuje 45 članov. G. ban dr. Marko Natlačen je smatral za nujno, da je prav zaradi te viničarske uredbe sklical banovinski svet na izredno zasedanje. Včeraj ob 9.30 dopoldne se )e banovinski 6vet sestal, da je podal k uredbi svoje protipredloge in nasvete, G. ban je otvoril sejo in podal o viničarskem redu kratek ekspoze, združen uvodoma z nekaterimi pravnozgodovinskimi podatki. Viničarski red, ki ima v pravnem pogledu nekatere pomanjkljivost, je plod sporazuma med viničarji in vinogradniki, O osnutku uredbe se je razvila dve uri trajajoča debata, v katero je poseglo deset članov banskega tve-ta. Iv. Šerbinek je za okraj Maribor 1. breg podal kratke pripombe glede na položaj viničarjev v tem okraju. Dr. Ferdo Miiller za Maribor je zlasti poudaril pomen viničarskega sklada, ki naj bi bil prava in socijalna viničarska institucija. Ferdinand Hartner za Mursko Soboto je podal pomisleke glede nadur. Vinogradnik je drugače konservativen. Fran Slavič za Ljutomer je predlagal k posameznim členom uredbe svoje pripombe in pomisleke. Josip Klekl za Lendavo je naglasil: »Z uredbo bodo popravljene velike krivice, storjene viničarjem. Zato pozdravljam to uredbo!« Alojzij Zorenč za Šmarje pri Jelšah je omenil, da je uredba sad sporazuma med interesiranima skupinama. Treba bo pa odpraviti gotove trdote. Dr. Marjan Marolt za ljubljansko okolico je podal svoje civilnopravne pomisleke k uredbi. Nekateri členi uredbe niso v skladu s civilnimi zakonitimi določili. Mirko Novak za Slovenj gradeč je podal splošne prpombe k uredbi. Ban. svetnik Rozman kot zastopnik vrhovne Zveze viničarjev v Ljutomeru je prav stvarno in mirno podal 6voje spreminjevalne predloge k uredbi. Premotril je vsako točko posebej. Zlasti je med drugim poudaril, da morajo biti med viničarji in vinogradniki sklenjene pogodbe pisane v državnem jeziku, ne pa v kakem drugem. S tem bo viničarju omogočeno, da pogodbo razume in prouči. Sedanja praksa je pokazala, da so bile prav pogodbe, pisane v drugem jeziku, velika Skoda za viničarje. Končno je govoril še ban. svetnik Sadravec. G. ban je nato. ker je bil vrstni red govornikov izčrpan, zaključil izredno zasedanje, dal je zagotovilo, da bo banska uprava vpoštevala v6e podane predloge in nasvete. Seja je končala opoldne. Ljubljana od včeraj do danes Kar ne moremo še priti do povsem jasnih poletnih dni. Vročino smo že dobili in to še prav občutno. Čez dan je človek še ne prenaša tako težko, ponoči pa se kar dolgo ne da zaspati zaradi vročine. Podnevi je soparno, okrog poldneva se navadno pripravi vsak dan k dežju, takrat pa se vselej od kod vzame veter, ki dežju ne da do besede. Včeraj zjutraj je sicer nekoliko poskušal, pa se je kmalu naveličal, dobili smo čeden sončni dan. Nocoj je bilo lepo jasno, davi pa se je vreme spet poslabšalo, oblaki so se zgrnili od vseh strani in prekrili nebo. Kljub temu, da sonca ni bilo na spregled, pa je že ob osm>v' *iutrai termometer kazal 17° Celzija. Dane« je bil zaključen šolski pouk Danes je bil končno zaključen šolski pouk na vseh šolah. Jutri bo učeča se mladina še pohitela v šolo, da bo dobila spričevala in slišala primeren nagovor za počitnice. Davi je bilo v mestu na ulicah prav živahno. Veselo razpoloženi so hiteli otroci proti šolam, marsikdo je imel v gumbnici nageljček. Danes jih je šlo precej že brez knjig, ker so jih bili oddali v šolske podporne zaloge, odkoder so si jih bili jeseni izposodili. V šoli je bilo danes mrzlično nemirno, kako počasi so tekle ure! Zdaj bo nastopil veseli čas velikih počitnic za učenca in za učitelje. Tujci obiskujejo naše mesto Letos je naše mesto obiskalo toliko tujcev kakor že zlepa kakšno leto ne. Zanimivo je, da so še lani prihajali predvsem v večjih skupinah z avtobusi,- letos pa teh skupin skoraj ni več, obiskujejo nas le majhne družbe, po-največ s svojimi osebnimi avtomobili. Kdor je imel priliko stopiti z enim ali drugim od njih v razgovor, je lahko videl, da so navdušeni nad lepoto in vzorno urejenostjo naših krajev in razmer, prepričal pa se je tudi, da kar ne morejo prehvaliti dobre postrežbe in cenenih ter zelo okusno pripravljenih jedil po naših gostilnah in restavracijah. Iz Ljubljane se večina odpravlja naprej k našemu sinjemu morju. Žalosten prizor pred vinskim hramom Ljudje, ki so včeraj popoldne takole okrog štirih približno, hiteli po neki znani ljubljanski ulici, so bili priče prizora, nad katerim niso vedeli, ali bi se zgražali, ali pa bi se smejali. Bil je to res precej nenavaden prizor, vsaj na ulicah, ki so obiskane, zlepa ne pride do njega. V tej tragikomediji so sodelovali štirje vidni in en neviden akter, kralj Alkohol. Iz neke točilnice so krepke roke potisnile na cesto dva bolj slabo oblečena možaka, ki ju je bilo žganje in vino do kraja zdelalo. Pred časom sta v tej točilnici še pela, potom pa jinia je zmanjkalo besed, polotil se ju je >nevzdramni« spanec. Seveda gostilničar ne gleda v svojem lokalu rad spečih gostov, saj od njih nima koristi, pa tudi druge pivce mu taki »spečic odvračajo. Krepke roke so potisnile oba »sita« možaka na cesto ter zaprle za njima vrata. Prvi se je naslonil na zid, drugi pa se je zasukal okrog svoje osi in treščil počez na asfalt. Tam je, kakor bi trenil, zaspal. Kaj čudno je bilo videti tega spečega; če bi bilo to kje drugje, kjer divja vojna vihra, bi človek menil, da ga je pokončala sovražna bomba, tako pa je ležal pred vinskim hramom, da je vsak, ki je šel mimo, vedel, da ga je pokosila alkoholna vihra. Njegov tovariš se je naslanjal na zid, v rokah pa je držal nahrbtnik, s katerim je poskusil predramiti »vojščaka«, ki je ležal na tleh. Udarjal je po njem in sam lovil ravnotežje. Oni pa je spal. Končno se je naveličal ter odšel za Ljubljanico, kjer se je naslonil za ograjo in se zamislil. Njegovega na tleh ležečega sotrpina pa so končno le dvignile krepke pesti iz točilnice in ga spravile na noge. Huda je šla, preden je pobral kapo, še hujša, preden je nehote poiskal sedež na pragu nekega povsem brezalkoholnega lokala, kjer je poskusil zadremati, pa mu seveda niso pustili. Zdaj je šlo malo na cesto, pa spet malo po tleh, malo ob zidu, malo po sredi tja gor skozi nekam. Trojno delo so morale opraviti noge in trojno pot prehoditi. Končno je le izginil opazovalcem izpred oči. Žalosten je bil ta prizor; gotovo je grdo. če se človek tako napije, da nikamor ne more. Ni pa tudi lepo, če gostilničar, pri katerem se je »ponesrečenec« napil na žive in mrtve, tako pijanega gosta postavlja pred lokal, saj so pred vinskim hramom ležeči »vojščaki« prav žalostna reklama. Pa tudi do gostov, ki so zapravili morda pri njem celo čeden denar, to ni niti najmanj obzirno. Prav bi bilo, da bi takih prizorov na ljubljanskih ulicah ne gledali več; kaj neki si morajo misliti tujci, ki jih je zlasti zdaj, poleti, v našem mestu’ oo-sebno mnogo I Nezgode, nesreče m poškodbe Usodno pomoto je napravil tesarski pomočnik V. V. iz Ljubljane. Bil je nekoliko v »rožicah«, pa je vzel s police steklenico, za katero je mislil, da je v njej vino, v resnici pa je bil — petrolej. Napravil je močan požirek, pa mu je postalo slabo in se je moral zateči po pomoč v bolnišnico. Iz Litije se je včeraj pripeljala užitkarica z Gradišča, Marija Lamberger, ki je padla po stopnicah ter dobila notranje poškodbe. Tam pri Zeleni jami je delal na neki stavbi delavec Miro Završnik, ki je uslužben pri Direkciji državnih železnic. Završnik je padel z odra ter dobil notranje poškodbe. Pes je ugriznil 26 letno uradnico Završnik Mileno iz Ljubljane. Na Šentjakobskem trgu je podrl avtomobil triletno hčerko ključavničarskega pomočnika iz Ljubljane, Jožico Smrekarjevo. Neki malo ljubeznivi stanovski tovariš je oklal 7. nožem 28 letnega hlapca Jožeta Sadarja. S kolesa je padel 25 letni rudar iz Zagorja ob Savi, Urankar Marko, ki se je potolkel po glavi. Dolenca Toneta, sina poljske dninarice iz Vrbe, je pri igranju pahnil neki tovariš tako nerodno, da si je dvakrat zlomil desno roko. Z lipe je padel Hafner Maks, 17 letni tovarniški delavec, iz Zgornjih Bitenj. Hafner se je pri padcu precej hudo potolkel. Velepec Lojze, 39 letni delavec iz Domžal, se jc nekaj sporekel s Francetom Rodetom, ki ga je v jezi močno udaril z vilami. Prebivalstvu Ljubljane! Dne 28. junija praznujemo Vidov dan kot spominski dan padlih borcev za vero in domovino. Na poslopjih državnih, banovinskih in mestnih uradov, zavodov in podjetij bodo ta dan raz-obežene državne zastave. Pozivam meščanstvo, da v slavo za vero in domovino padlim junakom na Vidov dan okrase svoje domove z državnimi zastavami. Obrtna in trgovska podjetja morajo biti med slovesnim opravilom v stolnici od 10 do 11 zaprta. Župan mesta Ljubljane: dr. Juro Adlešič, 1. 1. Ropar qa je napadel v gozdu Perovo pri Grosupljem, 26. junija. V teh težkih časih, ko ©e tudi pri premožnih gruntarjih pripeti, da ni niti za sol v hiši. se vse le še bol1] peha za denarjem. Neštetokrat pogleda žena s hišnega praga, če se že vrača z bližnjega semnja mož, in na tihem ugibije, če je prodal živinče, ki ga je peljal v zakup, da bi plačal davek in nakupil najpotrebnejšega za družino. Tako 6e je ozirala 22. t. m. Kadunčeva mamica s Perovega in čakala moža, ki je peljal vola v Višnjo goro na semenj. Mož je imel res srečo in prodal svoje živinče za cele tri ijurje in še dva »šemačac povrhu. Vesel, da je napravil tako dobro kupčijo, je nekoliko posedel v Višnji gori pri znancih. 2e proti večeru pa se je vračal domov skozi gozd. Tu pa mu je kar na lepem zavpil neznanec: »Denar, če ne te pa zakoljem!« Ta nepoklicani gost je prijel Kadunca za vrat, ga podrl na tla in mu segel v žep po denarnico. Preden ee je Kadunc zavedel, kaj se prav za prav z njim godi, ni bilo več ne tujca in ne denarja. Kadunčevo ženo pa so oblile solze, ko je z grozo zvedelo, da je mož oriše' ob vol? in ob denar. Ali res primanjkuje modre galice? Širijo ee vesti, da v naši državi primanjkuje modre galice, zato je razumljivo, da se vinogradniki vznemirjajo, posebno še, ker naj bi bile po nekih glasovih cene zvišane kar za 3 din pri kilogramu. Pogubnost takega ukrepa je prav lahko oceniti, saj je vsakomur jasno, s kakšnimi težavami se borijo vinogradniki. Srečno dejstvo pa je, da so vse te vesti izmišljene. Razširjajo jih v 6voje namene razni špekulanti. Nemajhen razlog za širjenje takih tendenčnih vesti jim dajejo na žalost naši gospodarstveniki sami, ki še vedno zahtevajo mnogo dražjo inozemsko galico, ki prav v ničemer ni boljša od domače. Prav ti tuji prekupčevalci in špekulanti zaradi tega niso niti najmanj interesirani na urejenih razmerah na našem trgu in segajo po vseh možnih sredstvih, da bi zbegali neinformiranega kupca. 0 kakšnem pomanjkanju modre galice v naši državi ni govora, ker imajo vse tovarne modre galice še mnogo v zalogi. S strani proizvajalcev modre galice dozna-vamo, da tudi ne bodo cene galici niti najmanj zvišane. Kolesar a trčila drug ob drugega z glavama Moravče, 26. junija. Banovinska cesta na Zagorje je znana posebno v peški kotlini po ostrih ovinkih in strmih klancih. V nedeljo zvečer okrog devetih je privozil s kolesom iz Handerš posestnikov sin Maks Urankar z Limbarske gore, zaposlen v Zagorju. Iz Peč navzdol proti Kržatom pa se je pripeljal mladneič Avbelj Ciril, namenjen v Koiovrat. Luči najbrž nista imela, ker je svetila luna. V dolini med Pečami in Pretržem sta ob srečanju zadela z vso silo drug ob drugega in obležala nezavestna. Nekdo, ki je videl nesrečo od daleč, pripoveduje, da je bil sunek tako močan, da se ja kar zabliskalo. Obe kolesi sta popolnoma zdrobljeni. Urankar ima hude poškodbe na glavi; iz ust, ušes, nosu in iz oči mu je udarila kri, levo oko mu je skoraj izstopilo. Sodijo, da sta zadela skupaj z glavo. Nezavestnega so odpeljali v bolnišnico in je baje malo upanja, da bi okreval. Avbelj, ki se je kmalu nato zavedel, pa se zdravi v domači oskrbi. Kako se je zgodila nesreča, ne more ničesar povedati. Otroku, katerega je imel pri sebi na kolesu, pa se ni nič žalega zgodilo. Na gostiji so se stepli Kranj, 24. junija. Danes je prijavil policiji Polde C. iz Prim-skovega telesno poškodbo, ki jo je dobil 18. maja na gostiji svoje sestre. Na vprašanje, zakaj ni bil poškodbe prijavil že prej, je odgovoril, da se je 7. napadalcem hotel spraviti, pa »nista skup prišla«, zato pa hoče zdaj dobiti zadoščenja pri oblastvih. Omenjenega dne je prišlo pod okno, kjer je bila gostija, večje število fantov iz Primskovega in okolice. Po starem običaju so tem fantom, ki so prišli na prežo, postreglj na podu s kruhom in pijačo, položeno z nožem in kozarci na »rehtoc. Na podu se je razvila živahna zabava, pri kateri je bilo navzočih tudi nekaj deklet. Pozno v noč [e trajala zabava s plesom, končala pa se je z žalostnim incidentom. Fantje so se zaradi deklet sprli med seboj, eden je udrihal z ročico od voza, neki brezposelni delavec pa je v razburjenosti pograbil za nož, ki so ga imeli za rezance kruha in ga zasadil Poldetu C. v bedro. Ranjeni Polde je šel po pomoč k zdravniku; zdaj je že skoraj popolnoma zdrav. Ogenj v Hrastniku Hrastnik, 26. junija. Danes okrog polnoči je v Hrastniku pod st. Gotardom izbruhnil požar v kozolcu dvojniku posestnika Ivana Hribarja iz Hrastnika. Ogenj, ki je bil gotovo podtaknjen, je v kratkem času upepelil dvoje gospodarskih poslopij, ki sta bili deloma napolnjeni s senom. Gasilci, ki so bili poklicani iz Trojan, so skušali samo omejiti požar, kajti noč je bila vetrovna in obstojala je nevarnost, da se požar prenese v sredino vasi, kjer stoje lesena in deloma zidana poslopja, ki bi jih bilo gotovo težko obraniti pred ognjem, ker v vasi primarikuje vode za uspešno gašenje. Maribor se pripravlja na slavnostne mladinske dneve - Maribor. 26. junija. Le še nekaj dni nas loči od mladinskih dni, ki bodo veličastna manifestacija slovenske mladine. Maribor se nahaja sedaj sredi priprav za te dni, tako da bo tudi zunanja slika mesta dostojen okvir velikih dogodkov. Povsod, na vsakem koraku so te priprave sedaj vidne. Na ulicah so postavili na stotine drogov, na katerih bodo vihrale zastave. Posebno lepo bo okrašen kolodvor, prostor pred kolodvorom, Aleksandrova cesta. Glavni trg, most. Kralja Petra trg ter Masarykova in Tržaška cesta do Železničarjevega stadiona. Kolodvor bo ves v zelenju in zastavah. Pred kolodvorom stoje na obeh straneh dovozne rampe drogovi, ki bodo med seboj povezani s slavoloki iz zelenja in zastav ter vencev. Na obeh straneh Aleksandrove ceste stoje drogovi z zastavami, ki prenehajo šele ob Slovenski ulici. Na Glavnem trgu bodo obešene zastave na vseh kan-delabrih, srednji prometni otok pa je obdan z vencem zastavnih drogov. Preko mesta bo več slavolokov, na Kralja Petra trgu bodo obrobljali prometni otok drogovi z zastavami, prav tako tudi Masarykovo in Tržaško cesto na obeh straneh. Na vseh asfaltiranih ulicah so bile že lansko leto na- S stopnic na vlaku je padla 17 letna krojaška vajenka Darinka črnjač ter se potolkla po nogi. Nerodno nesrečo je doživel Vincenc Kar-man, 45 letni poljski dninar iz Hinj. Peljal se je s kolesom, pa so se mu na lepem zlomile vilice na vozilu. Karman je padel in se hudo potolkel po glavi. pravljene za te drogove posebne jame, tako da je bilo treba samo odstraniti asfaltno prevleko na teh točkah. Velika dela so bila izvršena na Železničarjevem stadionu. Tribuna, ki je določena za častne goste in člane vlade, bo vsa v vencih, zelenju in trobojnicah. Razširili so vhode na stadion, postavljajo se barake za okrepčevalnice, napeljuje se vodovod okrog telovadišča, tako da bodo imeli gledalci vedno dovolj vode za okrepčilo. Napravljena so tudi številna zasilna stranišča. Ni treba poudarjati, da se mariborski prebivalci zavedajo pomena teh mladinskih prireditev. Saj bo to veličastna narodna slovenska manifestacija, kakor je naše mesto do sedaj še ni videlo. Samo članov Fantovskih odsekov in članic Dekliških krožkov je prijavljenih nad 10.000, število občinstva pa bo še nekajkrat večje. Silne množice bodo poplavile mesto, pa se za njihov sprejem pripravljajo vsi sloji prebivalstva, zlasti pa gostinski obrati in trgovine. Vse mesto bo v zastavah, trgovci bodo okrasili svoje izložbe ter jih napravili kar se da mikavne za velike množice kupovalcev. Tudi stanovanjski najemniki bodo okrasili okna svojih stanovanj. Mestna občina pripravlja veličastno razsvetljavo svojih glavnih poslopij. Z žarometi bodo razsvetlili pročelje frančiškanske bazilike, mestni grad s Trga Svobode, iz Grajske ulice in Grajskega trga, mestni magistrat in spomenik na Glavnem trgu. Na mestnem magistratu pa bodo napravljeni krasni venci z žarečih električnih svetilk. Na stotine rok je na delu pri okraševanju mesta. Veliko pomagajo pri tem tudi požrtvovalni zunanji odseki, ki pošiljajo v Maribor kilometre dolge vence iz zelenja, cvetja in visoke mlaje. Skrivnost smrtne megle Tako previdno, kakor še nikoli, se je sedaj lotil predpriprav. Vse je zaviselo od tega, če se mu bo posrečilo priti v tovarno Lammerley, ne da bi ga kdo spoznal ali pa, da bi vzbudil sumnjo. Lotil se je tega poizkusa takole: eden njegovih prijateljev se je moral s ponarejenimi listinami in z odličnimi priporočili prijaviti kot nženri pri ravnateljstvu tovarne in prositi za službo. Bil je prijazno, toda odločno odklonjen. Dejstvo, da sta bila dan nato v tovarno sprejeta dva druga inženirja, ki sta pokazala sicer prave, vendar pa skoz in skoz neugodne ocene, je potrdilo detektiva v mnenju, da nima v običajnih okoliščinah nobenega upa, da bi se vrinil kot inženir v to tovarno. Potreben sklep se je rodil sam po sebi: poskušati bo moral nastopiti delo kot navaden delavec. Pri več tisoč delavcih vendar ne bodo mogli biti prav tako izbirčni, kakor pri trideset ali štirideset inženirjih. Zamisel se je zdela sicer zelo enostavna, toda dejansko so se pokazale veliko težave. Njegovo poznavanje življenja in gibanja delavcev in posebej vedenje detektiva, ki mora za daljši čas igrati navadnega delavca, je izviralo poglavitno iz dveh filmov, ki si ju je pred kratkim ogledal in katera na noben način nista pri njem naletela na neomejeno odobravanje. Prebil se je do prepričanja, da ne bo nikoli in nikdar mogel za daljši čas uspešno igrati preprostega človeka. Na majhni malenkosti se bo skrhal njegov načrt, na eni sami napačni kretnji, ki delavcem sicer ne bo padla v oči, vendar pa bo opazna za zločince med njimi. In prav te je nameraval on iskati In prav pred temi se jp juoral tudi zavarovati »Plačat!« je velel Devorny plačilnemu, položil novec na mzio in se z lahnim vzdihom dvignil. Ne, tako ne bo šlo. Tudi ta nevarnost je obstajala, da se utegnejo zanimati za njegovo prejšnje življenje. Kaj pomaga napačno ime, kaj pomagajo skoro pristne listine in vsi zares pristni žigi na njih, če pa njihov lastnik ne bi mogel pokazati na svoje prejšnje življenje Ne, ne! Mora si izmisliti že kaj drugega. Najmanj pa mora ta načrt doživeti bistvene izpremembe. Na primer tako... Hm ... če tedaj... ali še boljše... Oh! Dobra misel! »Kaj ni v redu, sir?« je vprašal natakar vznemirjen, ko ga je Devorny raztresen gledal, kot da ga je prijela želja, da bi se z nji msprl. »Nasprotno, vse v najlepšem redu!« je zaklical Devorny razigrano. Dve minuti kasneje se je že pogajal s šoferjem avto-taksija. »Peljite mo v drugo za drugo v tajne krčme, ki jih poznate, v okolici 63. avenije«, je ukazal. »Plačam dvojno pristojbino«. »Te vrste krčme so poznane le izbrancem«, je dejal šofer obotavljajoče. >Deset dolarjev povrh, če mi poiščete katerega teh izbrancev, a petdeset dolarjev, če ste vi sami eden tistih!« je zaklical detektiv živahno. Zdelo se Je, da jc bil šofer dejansko eden izmed tistih, ki so bili posvečeni v to skrivnost, ker Je odpeljal ne da bi povprašal koga za svet. Po komaj četrturni vožnji je zaustavil vozilo pred nekimi temnimi vrati, pojasnil svojemu gostu skrivno znamenje, ki je bilo potrebno za vstop v la košček prepovedanega nočnega življeuja, in zadovoljno spravil t žep zasluženi denar. >Je morda sin Kenntlbury tu?« je poizvedoval Devorny pri vratarju potem, ko si je z določenimi znaki, gesli in z obilno napitnino pridobil njegovo zaupanje. »Zalibog ne, sir,« je odvrnil vratar odmerjeno. Potem, ko se je s škiljajem končno prepričal o višini napitnine, pa je mnog oprijaznejše pristavil: »sir Kenntlbury je bil tukaj zadnjikrat pred kakim tednom. Morda pa ga boste našli...« Nagnil se je naprej in zašepetal detektivu imena nekaterih konkurenčnih tvrdk. »Hvala hvala!« Devorn yjc kratko pozdravil in odšel. Nekaj kratkih navodil šoferju in vožnja se je nadaljevala. Po petih minuta liso je ponovila ista igra pri dratjih vratih. S prav tako majhnim uspehom, gele pri p-' ’ •• ■» «" j“ vratarjev odgovor glasil drugače: »Da, sir. Grof je tu že dve uri « De\ornyju je odleglo. Zadihal je prosUv*. —lovil je šo. ferja in stopil v kremo, ki je bila nameščena v kletnih prostorih. 1 Zunanjost Kenntlburyja ni bila ravno preveč vzgleda. Se- k i-i6 vslran 0(1 ostalih gostov v svojem kotu in buljil godrnjajo v prazno čašo whiskyja. Njegove poteze so m anave in brezizrazno, lasje razmršeni, na strajci salonske obleke pa so bili vinski madeži. Na njegovi rami je poči-vaia glava nekega dekleta, ki je bilo zelo borno oblečeno. »Dobro julro, grof!« je radosten zaklical Devorny in se brez vprašanja vsedel njemu nasproti. 'Dobro jutro, Dovorny«, jo dejal Kenntlbury s svojim utrujenim glasom. Na mah se je poživilo njegovo telo in njegovo poteze so postale živahne. »Imaš denar? Kaj mi moreš posoditi do jutri deset dolarjev?« Napeto je gledal v Devoruyja. Detektiv se ie smeii*’ Od tu in tam „Vešala, rešite me tega hudega življenja!" Morilec čevljarja Ribiča Mirnik obsojen na dosmrtno ječo Izdajanje turističnih dinarjev za potovanja in obiskovanje jugoslovanskih letovišč je ukinila madžarska narodna banka. Kakor vsako leto, so se tudi leto« Madžari zanimali za naša letovišča, zlasti za Rogaško Slatino in obmorske kraje. Narodna banka je izdajala letoviščarjem turistične dinarje in sicer po 5000 dinarjev za vsak mesec. Pred nekaj dnevi pa je madžarska narodna banka obvestila javnost, da so rezerve turističnih dinarjev skoro izčrpane in da je treba računati z dejstvom, da bo izdajanje 6ploh ukinjena. S tem odlokom bodo naša letovišča občutno prizadeta prav sredi sezone. Kajti skoro ni verjetno, da bi se rezerve turističnih dinarjev v poletnih mesecih zadosti povečale. Svoj »Dan morja« so praznovali v Belgradu tamkajšnji Poljaki. K akademiji v prostorih jugoslo-vansko-poljske lige 6o se zbrali člani poljske kolonije ter uradništvo poljskega poslaništva, dalje zastopniki raznih belgrajskih kulturnih društev in zastopniki zveze Čehov in Slovakov. Jadranska straža pa je poslala za ta dan v Varšava posebno odposlanstvo, ki se je udeležilo uradnih proslav. V naši državi se že nekaj tednov mudi znani ameriški senator in eden izmed voditeljev demokratske stranke Viljem Bojd (Bajdič), ki je rodom iz Žumberka na Hrvaškem. Bojdič se je pred tridesetimi leti izselil v Ameriko. Podnevi je dejal v tovarnah, zvečer pa je obiskoval šolo. Po takem trdem delu 6e je prebil do višjih položajev, dakler ni bil nazadnje izvoljen na listi demokratske stranke v senat. Bojdič navdušeno pripoveduje o velikem obnovitvenem delu ameriškega predsednika Roosevelta in pravi, da 6a bili tudi naši izseljenci deležni dobrot zlasti socijalnih reform, k jih je z vso odločnostjo izpeljal Roosevelt, Obširno spomenico so izglasovali na svojem kongresu v Skoplju člani združenja železničarjev in brodarjev. V njej prosijo merodajne činilce, da bi pospešili rešitev najbolj nujnih železničarskih potreb, zlasti vprašanje povišanja prejemkov in spremembe pravilnikov, ki urejujejo služba železniškega osebja. Končno je bila izvoljena uprava, v kateri so večinoma ostali stari odborniki. Dve žrtvi med kopalci je zahtevala v nedeljo Sava pri Belgradu. Skupina akademikov je poskušala preplavati rečni rokav. Med njimi je bil tudi Bolgar Grozov. Nihče od njegovih tovarišev m mislil, da Grozov ne zna dobro plavati. Ko so astah že priplavali na drugo stran, sq zapazili, da je tovariša zmanjkalo. Začeli so ga iskati in šele po polurnem iskanju 6a potegnili truplo iz vode. Prav v času, ko je sodna komisija prišla na mesto nesreče, je ob nasprotnem bregu utonil nek drug kopalec. Njegovega trupla niso našli niti niso mogli ugotoviti njegovega imena. Da bi tvrdko prisilil na izpolnitev pogodbe, se je z družino vred vlegel na železniško proga vec Matko Kreševljak iz Zenice. Kreševljak je bil tovarni prepustil del svojega zemljišča, za kar mu je tovarna v pogodbi obljubila, da ga bo^ vzela v službo kot vratarja. Toda že po nekaj letih službe mu je tovarna odpovedala službo in ga ^spodila tudi iz stanovanja. V obupu je delavec šel in se skupai s svojo ženo in otrokom vlegel na železniški tir. Strojevodja vlaka pa je nesrečnike pravočasno opazil in vlak ustavil. Toda ves napor vlakospremnega osebja, da bi nesrečnike spravili s tirav, je bil zaman. Šele orožniki so Kreševljaka spravili do-mpv. Ves čas je delavec v r8ki 'vifiTeTpogodbo, katero je bil sklenil s tovarno. Pri zaslišanju je izjavil, da je hotel z obupnim korakom prisiliti tovarno k izpolnitvi pogodbe. Zaradi pobegle žene »o se krvavo potolkli cigani t okolici Korenice v Liki. Ko je cigan Peter Arnič odšel v Francijo na delo, je njegova žena pobegnila k moževemu sorodniku Martinu Arniču in ni hotela več živeti skupaj z Petrom, ko se je spet vrnil. Po več letih pa 6ta 6e Martin in Peter srečala. Peter je pograbil sekiro, a Martinu so priskočili v pomoč njegovi sorodniki. Vnel se je pretep, v katerem pa je Martin dobil več ran, zaradi katerih je med prevozom v bolnišnico umrl. Ko ga je njegova žena videla umirajočega, je od strahu zblaznela. Ostali cigani pa so jadrno sedli na svoje vozove in pobegnili v neznano smer. V mestnih občinah v Šibeniku in v Dubrovniku še vedno ni reda. V Dubrovniku 6e že okrog leto in pol prepirata dve struji za županski stolec. Prepiri so se začeli že ob lanski proslavi mestnega patrona 6V. Vlaha, ponovili pa 60 se spet letos pri isti proslavi. Prva struja vleče bolj na srbsko stran, druga pa na hrvaško. V Šibeniku pa je »por nastal med županom in podžupanom. Okrajni glavar sicer skuša posredovati, pa vselej brez vidnega uspeha. Slednjič so se pojavile govorice, da bo postavljen komisarijat. Hrvaški listi pa pravijo, da bi postavitev komisarijata ne bila po godu prebivalstvu, ker je edina pravilna rešitev v tem, da pride na čelo občine človek iz vret Hrvatov, katerim meščani zaupajo. Smrt ga j«* zadela, ker Je stopil na potrgane električne žice. V Novih Karlovcih pri Indjiji je prišlo do žalostne nesreče. Pri nekem gospodarju je bil za pastirja 15-letni Radislav Živanovič, sirota brez očeta in matere. Ko so se zvečer od vseh strani zgrnili posti črni oblaki, je Radislav PORnal ovce s pašnika proti vasi. Ko pa je bil ie cisto blizu vasi, je viharen veter potrgal električne iice z droga; fant je šel nič hudega sluteč, ko pa je prišel do njih, je brezskrbno stopil, ker jih ni videl. V hipu ga je zadel električni tok 'in za poškodbami, ki jih je dobil, je kmalu izdihnil v največjih mukah. Na cesti Belgrad-Zagreb je snoči v bližini Sremske Mitroviče prišlo do avtomobilske nesreče. Avtomobil, s katerim se je peljal princ Albert Bavarski, se je zaletel v motorno kolo. Pri nesreči je motociklist dobil težje poškodbe. Kongres poštno-brzojavnih uradnikov se je bil začel ▼ nedeljo v Splitu. Govorniki so v strokovnih poročilih obravnavali težko razmere, v katerih uradniki delajo in žive. Najbolj se pritožujejo nad težkim gmotnim stanjem, nad slabo porazdelitvijo dela v službi, nad nehigienskimi razmerami v uradnih prostorih in nad načinom, kako se naslavlja novo osebje. V spomenici, ki je bila včeraj sprejeta, pa so se soglasno zavzeli za svobodo Kv°je strokovne organizacije, češ da le svoboda omogoča plodno delo organizacije in složno so-“•lovanje z državno upravo. **li*ni&ki župan Peter Sunara je bil skupaj s poslancem dr. Slavkom Grubišičem izključen iz stranke JR7, Krajevna organizacija se je bavila na svojem občnem zboru z delom obeh, pa je ugotovila, da 8tn so prPgrešila proti strankinim pravilom. Dr. Grubešič je namreč podpisal Stoja-dlnovičevo interpelacijo proti sporazumu * Hrvati, župan Sunara pu ae je s tpm postopkom dr. Gru-bešifa strinjal. Verjetno je, da bo ta dogodek imel svoj vpliv tudi na ureditev spora na Sibe- niškl občini, kjer se j evefina odbornikov uprla •amovoljnemu žunanu. Ljubljana, 27. junija. Veliki kazenski senat je začel tik pred sodnimi počitnicami obravnavati hude zločine, za katere so določene večletne, dosmrtne in smrtne kazni. Pred petimi sodniki se je včeraj razgrinjala žalostna slika življenja od zgodnje mladosti zapuščenega človeka, ki sedaj zahteva za svoj zločin edino kazen — smrt na vešalih. Že v preiskavi je opisal na dolgo in široko svoje težko in kruto življenje, kako je postal zločinec. France Mirnik, star 24 let, po poklicu delavec, je stal skrušen pred velikim senatom in prav mirno pripovedoval svoja kazniva dejanja, svoje posle in pustolovščine. Kmalu ni bilo v veliki dvorani št. 79 tako mirnega, v svojo usodo vdanega obtoženca, ki je sodnikom še več pripovedoval, kot je bilo v resnici. Državni tožilec je Mirnika obtožil zločinstva umora, izvršenega po zrelem preudarku, in dalje mnogih zločinstev obrtne prevare, ponarejanja listin in poneverb. Ta nesrečnik se je zadovoljil s prav malenkostnimi vsotami, ki jih je najraje izvabljal od služkinj, kuharic in gospodinj, opeharil pa je tudi nekatere odličnejše gospode. Bil je knjižni akviziter, najraje je ponujal okrog »Slovensko kuharico«. Preromal je mnoge kraje Slovenije in je navezal poznanstva zlasti v Tržiču. Tam se je seznanil že pred letom dni s čevljarjem Sikstom Ribičem, družinskim očetom, ki je zanemarjal družino in gojil razuzdano življenje. Ponoči okrog 21 ure lani 29. novembra je bil Mirnik pri Ribiču. Pila sta čaj, v katerega je pomešal obtoženec celo dva uspavalna praška in nekaj čokolade. Ribič se mu je pohvalil: »Caj je prav dober!« Ker je Mirnik uvidel, da praška ne delujeta in da Ribič ne more trdno zaspati, je v kuhinji pobral debei kos lesa in z njim močno udaril Ribiča po levem sencu. Boječ se, da še ni mrtev, je odšel v kuhinjo po vrv, da bi ga z njo zvezal in vzel je še sekiro. Ni bilo več treba mahati/ Ribič je bil mrtev. Po groznem dejanju je obtoženec mirno pobral Ribičevo gotovino 1500 dinarjev, nekaj obleke, perila in čevlje ter pobegnil. Ta umor je v Tržiču in po Gorenjskem vzbudil novembra splošno senzacijo. Pred velikim senatom je Mirnik hladnokrvno opisoval svoj zločin. Ponavljal je: »V Tržič sem prišel najprej z namenom goljufat, da bi dobil od kuharic denar in knjige prodajal. Začel sem kmalu misliti na to, da bi Ribiča oropal.« Ponovil je zopet nato: >Usodni večer mi je padlo v glavo, da bi ga oropal. Bil sem trezen. V sobi sva bila sama. Računal sem, da, če ga udarim, me tudi on lahko. Zato sem prej kupil dva uspavalna praška. Nista delovala. Močno sem ga udaril.« Sodnik: »Ali ste imeli namen ga ubiti?« »Imel sem res namen ga končati!« »Zakaj?« »Da bi ga oropal.« Pozneje je sodnikom zatrjeval: ».Jaz sem vsega zmožen. On je mrtev. Jaz sem zaslužil smrtno kazen!« Sodba se je kratko glasila: Mirnik Franc, je kriv, da je umoril Siksta Ribiča ne po zrelem preudarku, marveč iz koristoljubja. Obsojen je zaradi zločina umora, zločina obrtnih prevar, ponarejanja listin in prestopka poneverbe na dosmrtno ječo in v trajno izgubo častnih državljanskih pravic. Mirnik je sodbo izredno mirno sprejel. Predsednik: »Ste razumeli sodbo? Sprejmete kazen?« Obtoženec: »Sem slišal. Pritožim se proti prenizki kazni. Zahtevam smrtno obsodbo.« Ko mu je predsednik še pojasnil, da se glede smrtne kazni ne more pritožiti, da je to stvar edinole državnega tožilca, je obtoženec ponovno zahteval smrtno kazen. Gredoč iz dvorane v zapore, je med seboj mrmral: »Vešala! Vešala! Rešite me tega hudega življenja!' Lovski nož, eden v grob drugi v ječo Filip Bogataj, fant star 21 let, šibke in nizke postave, je bil obtožen pred velikim senatom zločina umora, da je 21. maja zvečer na neki veselici v Račevem pri Zireh z lovskim nožem zabodel namenoma svojega bratranca Vinkota Jereba, lastnika male domačije. Slab fantič je kot junak noža spravil v grob 42 letnega moža, ko ga je zabodel v levo stran vratu in mu prerezal žilo odvodnico, da je takoj izkrvavel. Senat ga ni obsodil zaradi zločina umora, marveč milejše, zaradi uboja na 4 leta ječe. Vremensko poročile »Slovenskega doma« Kra Barometer-sko stanje Tempe- ratnra v C‘ c t> = 8 35 Tl C c C — !<* Veter Pada- vine , c '»■s , MS «5 ° 8 (smer, j nkoRt) ui/m vrsta Ljubljana /64-. 27-U 150 81 9 NE, dež Mariboi 7039 27'0 14'. 00 8 O — — Zagreb 761-4 29-0 16-0 8> 10 SE, — — Belgrad 755*8 (3-0 190 8 0 SSW, — — Sarajevo 738\ m /0 0 0 — — Vis 761-9 21- 17-0 90 5 SE« — — Split 762-5 30-0 211 50 4 SE. — — Kumboi 761-7 3l\ 20 t 40 * NE, — — Rab 762t 25-0 18K 7 E, — — Oabrovim 761-5 27-0 161 SO 0 SE, — — Vremenska napoved: Deloma oblačno, precei stanovitno toplo vreme. Koledar Danes, torek, 27. junija: Ema. Sreda, 28. junija: Vidov dan. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva c. 20; mr. Murmayer, Sv. Petra e. 78. Sprejem v I. razred drž. učiteljske šole v Ljubljani. V prihodnjem šolskem letu 1939-40 bo v I. razred drž. učiteljske šole v Ljubljani sprejetih lahko 80 učencev in 40 učenk. Sprejemali se bodo gimnazijci z nižjim tečajnim izpitom in oni meičan-skošolski učenci, ki so opravili završni iupit s prav dobrim ali odličnim uspehom. Predpisana starost: do 17 let, t. j. oni, ki so rojeni še 1. 1922. Oni pa, ki so rojeni 1 1921, morajo takoj prositi prosvetni oddelek kr. banske uprave za spregled srtarosti. Prošnje (10 din kolek) za sprejem v I. razred je treba vložiti po pošti ali osebno pri ravnateljstvu do 15. avgusta. Na prošnjo naj vsi prosilci napišejo tudi poklic in točen naslov (blvalijie) staršev z navedbo okraja. Prošnji priložite: 1. izpričevalo o nižjem tečajnem, oziroma završnem izpitu in 2. krstni list. Oni učenci, ki so rojeni 1. 1921, tudi dovoljenje kr. banske uprave o spregledu starosti. Vsi učenci, ki se bodo prijavili, naj se 28. avgusta ob pol 8 zglasijo na učiteljski šoli, nakar bodo na Šolski polikliniki (Aškerčeva ulica nasproti Srednje tehnične šole) zdravniško pregledam. Po zdravniškem pregledu pride vsak učenec naza« v šolo, kjer bo izpit iz petja. Meičanskoiolski učenci delajo nato še izpit iz slovenščine (pismeno in ustno) in matematike (ustno). Razpored zdravniškega pregleda in izpitov bo 28. avgusta zjutraj objavljen na oglasni deski v veži drž. učiteljske šole v Ljubljani — Ravnateljstvo. Umetnostno zgodovinsko društvo v Ljubljani priredi v sredo 28. junija izlet v Podbrezje, Kropo in Kamno gorico. Odhod iz Ljubljane s Kongresnega trga ob 2 popoldne. Avtobus 30 din Zglasiti se je do srede ob 11 v trgovini Podkraj šek na Jurčičevem trgu. »Kmečka zveza« je preselila svojo glamo pisarno v Ljubljani na Tyrševo (Dunajsko) cesto 38, to je v pritličje zgradbe Zadružne zveze, blizu kolodvora. Telefo.i dosedanji: 49-76. Rezervne častnike vabimo, da se udeleže v počastitev padlih borcev za našo svobodo na Vidov dan slovesnega rekvijema v stolnici, oziroma svečanega parastosa v pravoslavni cerkvi. Zlasti pa tudi pietetne svečanosti polaganja venca pred spomenik kralja Petra I. Velikega Osvoboditelja v znak hvaležnosti vsem žrtvam za naše osvobojenje. Svečanost pred spomenikom bo po končanem cerkvenem obredu v stolnici v navzočnosti zastopnikov vojaške in civilne oblasti ter častne čete r zastavo in godbo. — Uprava pododbora rezerv’’-1 častnikov — Ljubljana. L|ubl|ansko gledališče Opara: Začetek ob 20. Torek. 27. junija; »Traviata«. Gostujeta Cri-sti Solari in Zlata Gjungjenac. Dobrodelna predstava v korist Mestnega prehodnega otroškega doma Izven. Sreda, 28. junija: Prodana nevesta. Slavnostna predstava v proslavo Vidovega dne. Izven. Znižane cene. Četrtek. 29. junija: Zaprta Petek, 30. junija: Falstaff. Red Četrte'-- Športne vesti Dober začetek v Wimbedonu. Včeraj se i začel v Wimbedonu teniški turnir, katerega sc udeležujejo vsi naši najboljši tenilki igralri. Ta turnir je mednarodno teniško prvenstvo Anglije. Prvi dan je bil za naše igralce nad vse ugoden. Vsi štirje naši mušketirji so premagali svoje nasprotnike. Kukuljevič : Kighen (Holandska) 6:1. 4:6, 6:1, 6:1. Palaria : Worblv (Anglija) 6:0, 6:0, 6:0, Punfee : Kduards 6:3, 6:2, 6:3. Mitič : Cumbe (Nova Zelandija) 6:4, 11:13. 6:3, 6:1. Kvalifikacijske tekme za vstop v ligo. Vojvodina : Žak 3:2; Bata : Bašlič (Podgorica) 2:1: Skopljanski SK : Borac (Petrovgrad) 6:0. V prvih dveh tekmah sta Vojvodina in Bata zmagala šele v podaljšku igre dvakrat po 15 minut. V pol- finale kvalifikacijskih tekem, ki bodo že v nedeljo, pridejo: Bata : Krajišnik (Banjaluka) SSK : Vojvodina. Nov državni rekord v skoku r daljavo. Na velikem atletskem mitingu v Subotici za pokal »Vremena« je bilo postavljenih nekaj prav do brih rezultatov. Najboljši rezultat pa je bil nov jugoslovanski rekord v skoku v daljavo, ki ga jo postavil Lenert. Lenert je preskočil 7.14.5 m in * tem popravil svoj lastni rekord za 14 cm. Isti atlet je skočil s palico 370 cm, kar je 5cm mani kot znaša jugoslovanski rekord. V skoku v višinn je prišel Mikič na 185 cm, v troskoku pa Isti 14.50 m. Pokal »Vremena« si je priborila belgrajsk;i Jugoslavija s 65 točkami. Sledijo: Vojvodina (Novi Sad) 39 točk, BSK 34 točk, Pančevački športni klub 20 in subotlškl športni klub fi točk. Braziljanci so povabili Italijansko nogometno reprezentanco na gostovanje v San Paulo. Brazi-ljancl so z ozirom na to gostovanje popravili svoj stadion v San Paulu; prenovljen stadion ima prostora za 100.000 gledalcev. Italijanska reprezentanca že od leta 1935. ni izgubila nobene mednarodne nogometne tekme. Zadnji, ki so premagali Italijane, so bili Čehi. Premagali so Jih v Pragi z rezultatom 2:1. Od tedai Da so bili Italijani 29 krat zmagoviti V težkih razmerah žive naši železničarji in brodarji Ljubljana, 27. junija. Na XVI. rednem letnem občnem zboru oblastne organizacije Udruženja jugoslovanskih narodnih železničarjev in brodarjev je bila sprejeta spomenica, iz katere posnemamo glavne misli: Železniško osebje, ki opravlja eno najvažnejših in najnapornejših pa tudi najnevarnejših 6lužb, ni zadovoljno z današnjimi službenimi odnosi, ker navzlic močni preobremenitvi v službi in navzlic vestnosti, točnosti in požrtvovalnosti nima niti fiziološkega eksistenčnega minimuma. Oblastna organizacija Udruženja jugoslovanskih narodnih železničarjev in brodarjev se je ,ye.duo ia.ppsebno v zadnjih letih močno prizadevala, doseči boljše in pravičnejše službene odnose. Že večkrat je bilo poudarjeno, da je današnje stanje za osebje ljubljanskega ravnateljstva še posebno težko, ker živi in 6iužbuje v gospodarsko najbolj razgibani in zato n a j d r a ž j i pokrajini ter ima zaradi tega relativno nižje prejemke kot osebje v drugih cenejših pokrajinah. To je tem krivičnejle, ker je koristna storilnost osebja ljubljanskega ravnateljstva tako glede potniškega kot robnega prometa na prvem mestu, kakor izpričujejo že večkrat objavljeni statistični podatki o jakosti prometa na naših progah. Železničarji so s težkimi žrtvami zadostno pokazali svojo moralno višino, ko so v dobi minule splošne gospodarske 6tieke pravilno razumeli nanje naslovljen apel, naj do skrajnosti skrčijo svoje zahteve in da naj podrede lastne potrebe potrebam in blagru skupnosti, s čimer so v veliki meri pripomogli, da jo je naša država prebredla brez težjih pretresov. Tudi danes jim je jasno, kaj terjajo »viije driavne potrebe*, a so obenem mnenja, da naj doprinašajo zanje žrtve vsi stanovi v državi in t)sak svoji gospodarski moii primerno. Zboljšanje splošnega gospodarskega stanja je prineslo korist vsem drugim stanovom v državi. Za. veliko večino prebivalstva ima dvig cen kmetijskih pridelkov in splošni gospodarski razmah blagodejen vpliv, le za državne nameščence in posebno za železničarje ima to učinek redukcije njihovih prejemkov. Težke so posledice: _ . 1. Osebje je prezadolženo in po veliki večini tudi že insolventno. Poskusi poedincev, da bi 6i uredili svoje gospodarstvo s posojilom, se izjalove, ker jim odplačevanje posojila za daljšo dobo obremeni že itak prenizke prejemke z mesečnimi obroki, ki povzročajo drugod nove zadolžitve za vsakdanji kruhl 2. Železniški uslužbenec je že davno moral izločiti vse izdatke za 6voje kulturno izživljanje. 3. Zadovoljiti se mora z neprimernim, nehi-gijenskim stanovanjem, slabo obutvijo in obleko in z nezadostno hrano. . . 4. Med železničarji in njihovimi družinskimi člani 6e širijo razne bolezni: želodčne, živčne, revmatizem in tuberkuloza. Zaskrbljenosti osebja in moralni depresiji, izvirajoči iz nezadostnih plač, 6e pridružuje še breme prezaposlenosti v službi. Osebje ljubljanskega ravnateljstva ječi pod pezo časovno in fizično prenapetih turnusov. V območju ljubljanskega ravnateljstva manjka še vedno okrog 2000 uslužbencev do povprečja, medtem ko jih je v nekaterih drugih ravnateljstvih toliko in še več nad povprečjem. — Zaradi nezadostnega števila uslužbencev so dovoljeni odmori le v manjših obrokih in še to na ta način, da 6e delo odsotnega v mnogih primerih naloži ostalim, že tako in tako preobremenjenim uslužbencem. Glede odmorov so prikrajšani zlasti prometniki ter kretniško, premikalno, vozno in strojno osebje, torej predvsem oni, ki so odmorov najbolj potrebni. Vse te krivice so tem občutnejše, ker je velik del osebja v območju ljubljanskega ravnateljstva že doslužil in Čaka s polnimi službenimi leti na upokojitev. V nasprotju s preobremenitvijo uslužbencev na eni je na drugi strani pogosto pavziranje železniških delavcev, ki ga uprava od časa do časa odreja pod pretvezo štednje, ki se seveda vselej izprevrže v mnogokratno škodo zaradi propadanja nezadostno vzdrževanih prog, vozil in objektov. Višina današnjega zaslužka železniškega delavca nikakor ne ustreza odškodnini za niesovo produktivno delo. Oblastna organizacija UJNŽB upravičeno pričakuje, da bodo poklicani faktorji razumeli njen klic in da bodo pereča vprašanja končno le resno vzeli v pretres in jih dovedli k taki rešitvi, kakršno neodložljivo terjajo razmere, v katerih dandanašnji živimo. Čudna ženitev s sodnimi posledicami Maribor, 26. junija. Pred okrožnim sodiščem v Mariboru .je bila danes zanimiva^ razprava. Na zatožni klopi so sedeli štirje obtoženci ter so se zagovarjali zaradi čudne ženitve, s katero so nameravali spraviti 25 letno posestnico Otilijo Obran ob njeno posestvo ter ob celo njeno premoženje. Obtoženi so bili 35 letni mesarski mo>ter Josip Skrbinšek iz Ptuja, njegova žena 33 letna Marija Skrbinšek, 30 letna natakarica Kristina Žuran iz Ptuja ter 27 letni mesarski pomočnik Alojz Koletnik iz Sp. Leskovca. Zadeva, zaradi katere so prišli pred sodnike, se je dogajala leta 1937. v Ptuju na zanimiv način, ki ga 'je opisal državni pravdnik v svoji obtožnici sledeče: Skrbin&ek Josip je imel v Ptuju mesarijo, ki mu je pa tako slabo uspevala, da ee je čez glavo zadolžil. Mislil je, kako bi prišel do denarja, pa mu je padla v glavo .misel, ki jo je takoj izvedel. Skrbinšek in njegova žena sta poznala 25 letno posestnico Otilijo Obran v Zabovcih. Vedela sta, da ima kakih 20.000 din vredno vinogradno posestvo in nekaj denarja v hranilnici, da pa je zelo lahkoverna in nekoliko duševno omejena. O tem se je Skrbinšek večkrat prepričal, ko je od nje kupoval živino. Vsakokrat je namreč napravil z njo dobro kupčijo. Sklenil je, da bo Obranovo ujel v mreže z ženinom, pa se je v ta namen poalužil svojega prijatelja 27 letnega mesarskega pomočnika Alojza Koletnika, ki je bil tedaj brez službe ter mu je bil takšen posel takoj po godu. Skrbinšek je stopil v stike tudi z natakarico Zuranovo, ki je bila pripravljeia, da podpira njegov načrt, tem bolj, ker je mislila, da bo na ta način prišla do svojih 3000 din, katere ji je Skrbinšek dolgoval. Začeli so Obranovo vabiti v Ptu‘j, obiskovali so jo na njenem domu ter ji ponujali Koletnika za ženina. Ker so jo ob takih prilikah gostili tudi z vinom, je bila reva čisto zmešana ter jim je šla na limanice. Najprej so jo pregovorili, da je na svoje posestvo najela 7500 din posojila pri Žura-novi. Ta si ]e od posojila že vnaprej odtrgala 3000 din za obresti — tako da si je povrnila dolg od Skrbinška. Ostali denar pa je vzel Skrbinšek, čei da je to kupnina za mesnico, katero bo prevzel Koletnik, ko 6e bo z Obranovo poročil. Pa tudi Koletnik je hotel priti na svoj račun. Začel je Obranov: groziti, da bo ustrelil njo in sebe, če mu ne izroči hranilnih knjižic. Preplašena reva mu je vsa trda od strahu dala njižice ter si je izposodila pri sosedu še 500 din, da jih je dala »ženinu«. Potem so ji začeli groziti z odvetnikom in tožbami ter so jo hoteli na vsak način spraviti ob posestvo in se ga polastiti. Vsi osumljenci so se zagovarjali, da niso ničesar zakrivili, da so bili njihovi zgoraj navedeni posli popolnoma pravilna kupčija. Skrbinšek Josip je bil obsojen na 2 meseca in 10 dni strogega za poda in 1500 din denarne kazni, izgubo častnih pravic za dve leti; Koletnik je dobil 4 mesece »trogega zapora ter 2 leti izgube častnih pravic. Sodbi obeh sta nepogojni, obe ženski pa sta bili oproščeni. Obranova pa se s svojimi zahtevki zavrne na civilno pravno pot. Usoden padec z lestve Maribor, 27. junija. Včeraj popoldne je divjal v Mariboru hud vihar. V parku pred protestantsko cerkvijo ob Trubarjevi ulici so tri dekleta obirala lipovo cvetje. Stale so na dolgi lestvi, prislonjeni k vejam. Naenkrat je vihar lestvo prevrnil in so vsa tri dekleta padla z nje na tla. Najgloblje je padla Ema Grobin iz Strossmayerjeve ulice. Pri deset metrov globokem padcu si Je prebila lobanjo in obležala na tleh nezavestna. Njeni dve tovarišici sta dobili le lažje poškodbeč Grobinovo so takoj prepeljali v mariborsko bolnišnico Nemške tehniške šole le za sposobne Glavni pogoji za spre cm; nemška kr , narodni soc alist tn starost pod 21 let be. Pred njimi so hodile straže. Ob polnem dnevu bi jih letalec iz višine ne bil opazil ne stavb, ne straž, tako spretno «o bile zakrinkane, *daj pa jim ni pomagala nobena umetnija. Sonce, ki je stalo čisto nizko, je metalo za stavbami dolge in široke sence, ki so bile čisto črne, če je čldvek gledal na svetle ploskve streh. Celo 6ence vojakov na straži so se stegale daleč čez polj* in se sumljivo premikale. Tudi tu je Courtney « tremi posrečenimi bombami opravil svoje. Velika skladišča streliva so se v nekaj trenutkih spremenila v tresketajoč kres, vse je bilo uničeno. Ogenj je prožil eksplozijo za eksplozijo. Drobci »o leteli prav do letala, saj je Courtney z njim krožil, kar se je dalo nizko, ter opazoval svoje delo. Nenadno ga je nekaj streslo. Ozrl »e je bil po bleščečem krilu letala in zagledal, kako je na svetlo ploskev padel rdeč madež. Pogledal je natančneje in videl, da je vrglo prav sem gori kos raztrganega mesa, kos, ki j« pred nekaj trenutki bil še vroča, upajoča sestavina živega telesa, kdove, čigavega, tam doli, Kri iz njega je počasi curela čez krilo letala in risala nanj krvava, obtožujoča znamenja. Pogled na krvavi madež, iz katerega je lezla kaplja za kapljo, i® bit za Court-neva strašnejši kakor vse razdejanje tam doli. Bil je vajen vsega, toda strahoto je ponavadi opazoval samo oddaleč, kakor1 gledalec v kinematografu ali gledališču. Nikdar se še ni bilo primerilo, da bi bila j do njega predrla tako pretresljiva po- drobnost rabeljskega dela, ki mu ga je velevala trda, neizprosna zapoved. Za trenutek mu je začelo slabiti, gosta slina se mu je nabrala vgrlu. Vse se je vzdignilo v njem. Čutil je strašen stud nad vojno, nad svetom, nad ljudmi, nad samim seboj. A nehote se je spet oziral na krvavi madež, ki se je širil čez krilo, kakor da hoče prekriti vse letalo. Nič ni več premišljal in gledal. Sou-let je bil uničen, rušenja je bilo za danes dovolj. Dovolj za vselej... Prijela se ga je obupana trudnost, da bi bil najrajši spustil krmilo in se pogreznil globoko, globoko. V pozabljenje, v smrt, v večni spanec, kamorkoli od tu, kjer je brizgala pod nebo kri in so oblaki goreli v plamenih sonca in ognja z z emuje. Stisnil je z6be in se skušal zbrati. Obrnil je letalo tja, kamor se mu je zdelo, da mora kreniti, če hoče, da se bo vrnil. Z zemlje j« še vedno grmelo, skladišča streliva so gorela z divjim plamenom, kakor da hočejo bruhati svojo jezo prav do njega, ki je bežal iz tega pekla. Poslednja zapoved jc bila izpolnjena. Vrniti se je treba, tu ni več kaj iskati. Ni bil prav vesel, da je zapovedi zadostil. Včasih bi mu bilo zaigralo srce, če bi mu bilo šlo vse tako uspešno od rok, kakor mu je šlo danes. To pot ni bil ne vesel, ne ponosen. Bil je podoben stroju, ki samo odgovarja na pritiske in j zapovedi, ki vsako delo opravi, a pri no-jbenem ničesar ne čuti. Ena sama misel ,se mu je medla po glavi: vrniti ie, čim-prej se vrniti.,. Komaj se je bil dobro začet dvigati, da bi krenil proti fronti in domov, j« že videl, kako drve proti njemu tri velika nemška letala Hitela so tesno skupaj, v ravni črti. Če so se za trenutek kako zaokrenila, je zagledal na krilih ali na trapih pošastne črne križe, znamenje mo-rilmh Pjic. Naj «e jc okrenil, kakor te je hotel vedno je ime| pred sabo tri Nemce. Vsaj zdelo se mu je tako. Pomislil ie malo sem in tja, ali bi e« jim morda le ne dalo kakor uiti, pa ni ' , Jiftbene, če se dvigne, se bodo dvignili tudi oni, če se spusti nižje, bodo oni ostali nad njim, toda oglasili se bodo topovi izza fronte. Če bi se vrnil in skušal uiti po ovinkih, tvega prisilen pristanek na nemškem ozemlju in s tem ujetništvo. Goriva je imel komaj še za vrnitev. Ni se bilo moči izogniti boju. Trebe je bilo udariti se z Nemci in zaupati v srečo. Toda Courtney je čutil, da danes ni tak kakoT je bil pri drugih poletih. Druge čase bi sc treh Nemcev ne bil prav nič ustrašil. Planil bi bil nanje kakor po-gumen pes na potepuhe in najbrž uspel. Danes mu je nečesa manjkala Morda je bil truden, morda zmeden, morda naveličan. Tisti nemški črni križi so ga me. šali, ko sc drugače zanje še menil ni. Kar naprej se mu je zdelo, jo absolventi takšnih tehniških strokovnih šol gradbene in strojniške stroke, če eo dovršili najmanj pet semestrov, pravico do vstopa na Visoke tehniške šole in na Rudarsko akademijo brez posebnega sprejemnega izpita, če do velike noči 1940 prestanejo skušnjo z najmanj dobrim uspehom. Pogoji za to pa so predvsem trije: takšni slušatelji morajo biti nemške ali nemški sorodne krvi. biti morajo narodni socialisti in končno ne smejo biti stari nad 21 let. Ta uredba bo začela vejati z veliko nočjo 1940. Absolventom višjih tečajev gradbene in strojniške stroke na državnih obrtnih šolah v bivši Avstriji in v Sudetski pokrajini, ter gradbenih šol za gospodarstvo in tehniko, ki so najmanj z dobrim usipehom položili končne izpite ter sicer izpolnjujejo vse tri zgoraj omenjene predpogoje, je dovoljen takoj brez posebnih sprejemnih izpitov vstop na Visoke tehniške šole in Rudarske akademije. Isto velja tudi za tiste, ki so končali Tehniško akademijo v Chemnitzu. Na Visoke tehniške šole pa pripuščajo — to ( se razume — samo tiste, ki nudijo zanesljivo iamstvo. da bo izpopolnjeni študij, katerega podpira iz svojih sredstev narodna skupnost, v resnici tudi zagotovil večje in uspešnejše delo v korist te narodne skupnosti. Dosedanji predpisi pa 60 sem pa tja še dokaj nepopolni in jih bo treba čimprej izpopolniti s primernimi novimi dodatki. Tako bo pri tem »naboru« absolventov sodelovala tudi nemška vseučiliška mladina Pot k izpopolnitvi tehniškega znanja na visokih šolah bo odprta vsem onim, ki to šolo žele obiskovati, čeprav morda za tak študij niso ravno najbolj sposobni. V šolskem letu 1938-39 se jih je od 36.000 maturantov odločilo za študiranje tehnike 21.5 odstotkov, kar kaže, da je med nemško mladino za tehniko mnogo zanimanja, morda zato. ker se jim na tem polju obeta najbrž še kolikor toliko dober zaslužek, vsaj boljši kot drugod. Za vojsko se je odločilo razmeroma tudi precej maturantov, kar 13.6 odstotka, za zdravilstvo pa le 10%. Če te številke primerjamo s tistimi, ki veljajo za leto prej. vidimo, da je število tistih, ki so se odločili za študiranje tehnike, naraslo približno za eno petino. Nemci so na to čedalje večje zanimanje svoje mladine za tehniški študij zelo ponosni in pravijo, da se nemška tehnika v bodoče nima ničesar bati, ker bo imela povsod dovolj strokovnjakov. V Parizu ie zadnjič vzbudilo mnogo radovednosti tole »avto-kolo«. Udoben je kot avtomobil, poceni pa kot kolol Nikdar še ni imela Nemčija toliko ljudi Švicarski nemški časopis.: „Mrtogo pridnega in nemško zavednega naraščaja ie boljše iamstvo bodočnosti kot zaloge Narodne banke .. Državni statistični urad v Nemčiji je pred nedavnim zbral vse one podatke, ki se panašajO na število prebivalstva v Nemčiji. Ti podatki povedo, da ima danes Nemčija 79.6 milij. ljudi. V tem pa m zapopadeno število prebivalstva iz Memela (Klajpede). ki šteje 153.0CK) duš. Če obe številki seštejemo, dobimo že skoraj 79.8 milijona ljudi. Če pa prištejemo še 400.000 prebivalcev, kolikor jih ima Gdansk, kajti tudi te računa nemški statistični urad k nemškemu prebivalstvu, pridemo že čez 80 milijonov. Pa tudi ta številka še ni končna, kajti pri tem smo vendar pozabili tudi na prebivalstvo na češko-moravskem protektoratu, ki ga je 6.8 milijonov. Veliko nemško gospodarsko področje šteje po nemški statistiki v sedanji dobi torej skupno 87 milijonov duš. Nimamo še enotnih podatkov o tem. kako je število prebivalstva v zadnjih letih naraščalo, kajti ljudsko štetje je bilo prej izvršeno na področju stare Nemčije brez Posaarja, nato pa v samem saarskem področju zase, v Avstriji in v sudetskih pokrajinah spet zase, in 6icer ne isto- ■v Angleški kralj in kraljica ob svoji vrnitvi v domovino. časno. Spričo tega dejstva se je dalo le približno oceniti, za koliko je število ljudi v zadnjih petih do šestih letih naraslo na področju, ki ga ima danes Velika Nemčija. Računajo, da se je število ljudi v sedanjem nemškem prostoru v zadnjih petih do šestih letih pomnožilo za 3.2 milijona ali za 4%. Najbolj 6e je ljudstvo množilo v starem okviru nemškega rajha. V prvih letih po svetovni vojni je bilo v Nemčiji mnogo več žensk kot moških Na vsakih tisoč ljudi je bila tedaj 101 ženska več, danes pa je število žensk zelo padlo, na vsakih tisoč približno za 50. To razlagajo na ta način, da je bilo v povojnih letih rojenih mnogo več moških otrok in da je otrok tudi dosti manj umrlo. V zadnjih 70 letih se v Nemčiji ni nikdar zgodilo, da bi bilo moških več kot žensk. Leta 1914, ko se je začela svetovna vojna, je imela Nemčija 67.8 milijonov prebivalcev. Med vojno pa se je to število znižalo na 62.4 milijona. Nikdar prej pa ni imela Nemčija toliko ljudi kot O množitvi nemškega prebivalstva je pred nedavnim pisal nek nemški švicarski časopis ter med drugim poudaril, da je Nemčija v resnici lahko ponosna na svoj naravni prirastek ljudi. Primerjajoč v tem oziru razmere v Nemčiji in v drugih državah, posebno tistih,, ki sovražno gledajo na Nemčijo, pravi, da je veliko število otrok, vzgojenih m pridno delo ob primavanju državnega reda daleč boi ji e jamstvo za bodočnost nemškega naroda kot pa največje zaloge zlata in deviz Narodne banke ali ljudskih prihrankov. Programi P.adio Ljubljana Torek. 27. junija: 12 Mojstri plesne glasbe tplo-S6e) — 12.45 Poročila — 18 Napovedi — 13.30 Opoldanski koncert Radijskega orkestra — H Napovedi — 16 Samospevi in dvospevi ob spremi Jeran ju klavirja ga. Dragica Sokova, gdč. Štefka Korenčanova, g. prof. M. Lipovšek — 18.40 Pomen narodne svobode in blagostanja (g. prof. E. Boje) — 19 Napovedi, poročila — 10.30 Deset minut zabave — 19.40 Nac. ura: Književni pregled (Živko Miličevič) Belgrad — 20 Vesela dijaška zabava (nloSče) — 30.20 Pr. Bevk: Partija Šaha. komedija (člami Nar. gledališča — 22 Napovedi, porodila — 22.15 Zdaj pa veselo (Radijski orkester). Drugi programi Torek, 27. jun.: Belgrad: 20 Gotovčeve skladbe, 21.10 Klavir — Zagreb: 20 Plošče, 20.30 Prenos iz VOsijeka — Praga: 20 Igra, 21 Ork. koncert, 23 Češka glasba — Sofija: 19.30 Nar. glasba, 20 Komorni koncert, 21 Vok. koncert — Varšava: 21 Moniuszkova kantata, 21.55 Klavir, 22.15 Kom. koncert — Budimpešta: 19.25 Norveške pesmi, 20.30 Larmonika, 21.05 Klavir, 22 Cig. orkester — Trst-Milan: 17.15 Pianino, 21 Verdijeva opera >Rigoletto< — Rim-Bari: 21.30 Sim!, koncert — Berlin: 19 Čajkovskega koncert, 20.15 Pleena glasba — Hamburg: 20.15 Mozart-Verdi — Lipsko: 19 Voj. koncert — 10.15 Operni koncert — Koln: 20.10 Nova filmska glasba - Orobne vesti V Rimu je umrl za srčno kapjo princ Jožef Aldobrandini, poveljnik vatikanske plemiške garde. Pokojnik je bil vitez najvišjega Kristusovega reda. Ameriški vojni list piše, da proučujejo novo vrsto topov proti tankom. Novi topovi so kalibra 37 mm. Krogle prebijejo oklepe, debele 38 mm na daljavo 800 m. Topovi so zelo lahki ter zaradi tega uporabni za obrambo proti tankom. * Westminsterski nadškof kardinal Hinsly je v svoji včerajšnji pridigi v cerkvi sv. Trojice v Ham-mersmithu poudarjal, da so bombni atentati surovi in nečloveški. Vsi katoličani, ki kujejo zarote proti cerkvi ali državi, bodo kaznovani z izključitvijo iz Cerkve. • Najnovejša raziskovanja so ugotovila, da ima petrolejski bazen v Albaniji pri Delojnonu kapaciteto 10 do 12 milijonov ton nerafiniranega petroleja. Predsednik Lebrun se odpelje v zacutku julija v Liege, da obišče francoski paviljon na mednarodni razstavi. Pri avtomobilski tekmi za prvenstvo Belgije se je ponesrečil Anglež Rihard Seeman, ki je bil z avtomobilom Mercedes Benz v vodstvu. Ko je izgledalo, da je njegova zmaga definitivna, se je z "avtomobilom prevrnil ter zadobil tetke rane in opekline. Nav/lic takojšnji zdravniški pomoči je Seeman v bolfilšniči umrl. Lani so odprli grob lorda Byrona v Nottinghamu. Osebe, ki so prisostvovale odpiranju groba, so izjavile, da je bilo balzamirano pesnikovo truplo popolnoma ohranjeno. Tako je postavljena na laž legenda, češ da je pesnikov grob prazen, njegovo truplo pa pokopano na Grškem. Ko so grob odprli, so ugotovili tudi to, da je bila pesnikova krajša noga desna. * Madžarski listi poročajo, da nameravajo uvesti »numerus claususc za Žide na vseh srednjih šolah. Na štirih gimnazijskih zavodih v Budimpešti bodo ustanovljeni posebni oddelki za Zide. Oddelki bodo šteli po 40 učencev. Zidovske občine bodo smele vzdrževati zasebne šole z lastnimi sredstvi. Mednarodna delovna konferenca v Ženevi je včeraj dopoldne sprejela načrt dogovora o nabiranju sezonskih delavcev. Razen tega je sprejela predlog o strokovnih vajenskih šolah. ........................ Darujte za VI. mednarodni kongres Kristusa Kralja, ki bo v Ljubljani od 25. do 30. julija 1939 Zaokrožil je dvakrat, trikrat in iskal pravega, uspešnega cilja. Dimniki so se vrteli oikoli njega, se mu zdelo, kakor da mu groze a svojimi žreli. Ugotovil je, I kje mora bit osrednje tovarniško poslopje ter ivigni.1 proti njemu. Potem je spustil bombo... Ko je letel spet navzgor, je s tal za-slilal strašen pok, grmenje, zamoklo podiranje. Ni utegnih gledati, kaj je zadel. Maral je naglo delati, da bi nalogo izpolnil, preden pridrve nadenj Nemci. Spet j« zaokrožil nad tovarne, ki so bile zavite v gost, prašen dim ter vrgel novo bombo. Odgovoril mu je nov grom, novo hrumenje podirajočega se zidu, prasketanje lomečih se streh. Courtney se je spustil ie v tretje nad goreča poslopja tam doli in spustil ie en smrtni pozdrav v kadeče se razvaline. Prijela ga je besnost po uničevanju. Ni nič mislil, nič spraševal. Čutil je v sebi divji gon, da mora bombardirati, da mora razbijati, da metra sejati tja doli ogenj in »trah in grozo. Bil je te trenutke poosebljena strahota vojne, velikega klavca, velikega morilca človeških rodov, ki j* te trenutke slavil svojo straino zmago. Posledice Courtneyevih bomb so bile grozne. Druga za drugo so tovarniške stavbe padale in izginjale v oblakih težkega prahu, vstajajočega iz podrtin. Ko se je prah malo razkadil, 60 začeli iz njega udarjati plameni in spreminjati porušene ostanke v žareče ognjišče. Zrak nad razbitimi poslopji se je od ognja brž razžarel, tako da je Curtney ie v višavo čutil razbeljeno puhanje in je moral bežati iz razgretega območja. Ko je letel drugam, je gledal na 6voje delo tam doli in videl, kako so od razvalin in od ognja bežali drobni, zmedeni ljudje, krilili z rokami, kazali pod nebo ter se ob vsakem močnejiemu zagonu Courtneyevega motorja prijemali v blaznem strahu za glave, kakor da se hočejo obraniti smrti, ki bo zdaj pa zdaj treščila od tam gori nanje. Kamor so se obrnili, so naili samo uničenje in smrt — Courtneyeva setev je bila v nekaj trenutkih dozorela v grozotno klasje. Njegovo letalo je grmelo svojo blazna pesem nad pogoriiči, kakor da poveličuje svoje goreče zmagoslavje . .. Od tod je Courtney letel na rob mesta kjer so stale nizk«, potegnjene, pisano z zemljino barvo zakrinkane stav- »Slovenskl dom« iibaja vtak delavnik «b 11 Mesečna naročnina 12 din. n Inoiematve 25 din. (IrednlBivo: Kopitarjeva nllra 6/TI1 Telefon «001 do 4006. Oprat«: Kopitarjeva nlir. & lla Jugoslovansko tiskarno % Ljubljani .lote Kramarič Iadajateli ini Joie Sodja Urednik: Mirko Javornik