Monolitnost kolektiva » a 8 4 M e 3 B I 151Z Leto v. — Številka 3 IZDAJA SINDIKAT RUDNIKA VELENJE CENA POSAMEZNI ŠTEVILKI 10 DIN VELENJE, 1. MARCA 1956 j UREJA UREDNIŠKI ODBOR. ODGOVORNI UREDNIK KOČAR FRANJO - UREDNIŠTVO: RUDNIK VELENJE. ČEKOVNI RAC. STEV. 622-T-4 PRI N. R. ŠOŠTANJ. TISK CELJSKE TISKARNI- V CELJU Izvolitev delegatov v samoupravne organe socialnega zavarovanja Naš gospodarski sistem sloni na gospodarski in pravni individualnosti podjetij. Zato pravimo, da je podjetje osnovna organizacijska enota naše druž-b eno-ekonomske ureditve. Ta enota mora biti po svoji notranji in zunanji organizaciji tako oblikovana in upravljana, da dosega trajno pozitivne rezultate, ki so družbi potrebni, da načrtno krepi svoj gospodarski položaj doma in v svetu. Le takšno podjetje je zdravo in koristno, vse drugo je breme, ki 01 ira naš gospodarski razvoj. To mora biti vsakomur jasno in napačno je, če poskušamo najti in utemeljevati kakršenkoli izgovor, razne »objektivne ali subjektivne težave,s s katerimi bi hoteli opravičevati lastno nezdravo stanje. Treba je enkrat za vselej vedeti, spoznati in ugotoviti: Orientacija v gospodarstvu mora biti jasna, perspektiva otipljiva, krepitev in ustaljenost trga pa naš nepreklicni kažipot, čigar vmesne postaje so: organizacijski sestav podjetja, le najpotrebnejša in strokovno dobra delovna sila, struktura in vrednost delovnih mest, organizacija in metoda dela, metode in merila storilnosti skupnega dela v enoti proizvoda, sredstva nagrajevanja, faktor rentabilnosti, kupni in blagovni fondi, delitev in usmeritev narodnega dohodka. Osrednja točka v vsaki proizvodnji pa je človek, nosilec telesne ali umske delovne sile. Zato je izredno važno, da je ta najvažnejši proizvodni činitelj vedno pravi lik ustvarjalca in nosilca socialistične družbe. To je izredno važen problem. Spada prav gotovo med osnovne probleme slehernega podjetja. Posvetiti mu moramo vso pozornost, ki pa ne sme biti kampanjska, temveč načrtna, trajna in dosledna, če hočemo, da bodo rezultati dobri in nas privedli — do enotnosti našega kolektiva, kar je predpogoj za uspešno, koristno in napredno delo, usmerjeno v naš lastni procvit in procvit naše domovine. Le kolektivi, ki so po svojem notranjem sestavu enotni, predstavljajo silo, ki jih lahko povede iz njihove sedanje proizvodne okorelosti in zaostalosti na raven proizvodnosti in storilnosti, ki jo vidimo ponekod v svetu. Še tako visoko razvita delavska samouprava zgubi na svojem učinku, če moramo na drugi strani žal priznati, da so naše metode dela in naši organizacijski prijemi v proizvodnji in gospodarstvu še zelo pri-mitvni in za današnje čase že zastareli. Zato je več kot nujno, da krenejo naši kolektivi odločno na novo pot: postati morajo družina z jasnimi in enotnimi pogledi na probleme naše gospodarske politike, družbenega upravljanja in političnih ciljev nove Jugoslavije doma in po svetu. Pot do takšne stopnje enotnosti je osnovna naloga uprave podjetja. Čeprav je ta pot trda in naporna, je nujna, ker le monoliten kolektiv more imeti uspehe. Nasprotno vodi neenotnost nujno v negativne in za skupnost škodljive rezultate, skratka v anarhijo. Uprava podjetja se mora lotiti te naloge načrtno iti z vso resnostjo. Začeti je treba od zgoraj navzdol, to se pravi, od vodilnega preko srednjega kadra do slehernega delavca in uslužbenca. Za dosego monolitnosti kolektiva je namreč nujno, da ima sleherni njegov član vse tiste lastnosti in sposobnosti, ki jih mora imeti vodilni kader v podjetju, z izjemo sposobnosti vodenja in poučevanja. Vodilni in srednji strokovni kader mora brezpogojno poznati delo, ki mu je zaupano, to se pravi, njegovo strokovno znanje, ki ga predpostavlja in zahteva njegovo delovno mesto, mora biti utrjeno, solidno in sproti izpopolnjevano z vsemi najnovejšimi izsledki znanosti iz dotične stroke. Če tega nima, potem ne more proučevati in uvajati sodobnih metod dela v proizvodnjo ali v poslovanje podjetja, prav tako ne more tega prenašati na srednji kader in le-ta zopet ne na svoje podrejene skupine. Občutek do odgovornosti mora biti brezpogojen in zavesten. Ta občutek je treba nenehno gojiti, stopnjevati in utrjevati. Predpogoj je seveda zavestna delovna disciplina, ki ni v svojem bistvu nič drugega kot načrtna pot in kazalo za delovnega človeka, da izpolni svojo dolžnost tako v delovnem procesu samem kot tudi v vseh ostalih dogajanjih, ki morejo neposredno ali posredno vplivati na rezultate iz skupnih obveznosti podjetja do družbe. Le tako mora sleherni pojmovati delovno disciplino. Šele potem bomo mogli reči, da je zavestna in kot takšna pozitiven doprinos k enotnosti kolektiva. To velja za vodilni kot za srednji strokovni kader, sploh za slehernega člana kolektiva. Rezultati čuta odgovornosti, če je zavestna in na pravi višini, so in morajo biti najboljša osnova za delo in ustvarjanje vsakega člana kolektiva. To pa pomeni, da so potem tudi končni rezultati podjetja lahko le pozitivni. In prav to pričakuje družba od slehernega kolektiva! Sposobnost vodenja je lastnost vodilnega in srednjega strokovnega ter drugega kadra in temelji na popolnem poznavanju dela samega, razen tega pa še na politični razgledanosti in zrelosti, na socialističnih medsebojnih odnosih, poznavanju našega gospodarskega, političnega in kulturnega razvoja, na iskrenosti, poštenosti in medsebojnem razumevanju. Če hočemo biti enotni in močni, moramo spoznavati svoje slabosti. Ravno v poznavanju našega razvoja, sebe samega in svojih delovnih Delavski svet našega rudnika je izvolil na volitvah, ki so bile v okviru zasedanja delavskega sveta dne 13. t. m., pet delegatov v okrajno skupščino zavarovancev Zavoda za socialno zavarovanje. Izvoljeni so bili tovariši: Krump Ernest, Hajsinger Martin, Vrabič Jože, Koren Martin in Gruber Kristl. Predsednik delavskega sveta tovariš jamnikar Ivo je neposredno pred volitvami nakazal pomen in namen družbenega upravljania v socialnem zavaro-vanju. Iz njegovih izvajanj povzemamo: Pravica do socialne zaščite delovnega človeka za primer bolezni, nesreč pri delu, onemoglosti, zmanjšane sposobnosti pri delu, starosti in smrti je pravica, ki si jo je priboril delovni človek v dolgotrajni in ostri borbi za svoje pravice. Zato zasluži ta priborjena pravica našo pozornost. V bivši Jugo-slaviji je bila naša socialna zakonoda-ja dokaj revna. V rudniških revirjih smo imeli bratovske skladnicc, uslužbenci so bili zavarovani po raznih državnih m zasebnih ustanovah. To je bilo pravzaprav vse. Dalje nismo prišli. Šele v novi Jugoslaviji je prišel naš delovni človek do svojih pravic glede socialnega zavarovanja, ki morejo biti za vzgled ostalim državam. Zakon o socialnem zavarovanju iz leta 1946 je uzakonil načela, ki so zagotovila delovnemu človeku v polnem obsegu in dostojni višini socialno zaščito za primer bolezni, nezgode ali nesreče pri delu, onemoglosti, invalidnosti, starosti in smrti. V zadnjih letih smo dobili vrsto posebnih predpisov, ki urejujejo soci-alno-zaščitne pravice porodnic in doječih mater, vaiencev in nedoletnih otrok ter začasno nezaposlenih delavcev in uslužbencev. Takšen razvoj socialne zaščite pri nas dokazuje, kolikšen pomen in skrb pripisuje naša ljudska oblast socialno-zaščitnim problemom. Naše socialno zavarovanje ima krepko in dosledno socialistično zasnovo. Zato je razumljivo, da se je močno raz-rastlo. Močan porast naše industrije v zadnjih desetih letih je večal iz leta v leto število delavcev in uslužbencev, to se pravi, da je hkrati rastlo tudi število socialnih zavarovancev. To število so povečali še zavarovanci, ki jih je zajelo prostovoljno zavarovanje nekaterih svobodnih poklicev. Danes je v Jugoslaviji socialno zavarovanih že nad 6 milijonov zarovancev. Za socialno zaščito naših delovnih ljudi smo potrošili lani nad 118 milijard dinarjev. Iz leta v telo raste seveda tudi število invalidskih in starostnih upokojencev, katerih socialna zaščita pade v breme aktivnih delavcev in uslužbencev. Zato je naša dolžnost, da vsako zlorabo ugodnosti in pravic, ki jih nudi zavarovancem naša socialna zakonodaja, odločno pobijamo in odpravljamo. Vemo namreč, da se take zlorabe še dogajajo. Posebno pogoste so pri otroških dodatkih, pa tudi pri bolezenski zaščiti. Vzroki so sicer različni, vendar tovarišev, v svoji možatosti in v iskrenem in objektivnem odnosu imamo največ priložnosti, da brez oklevanja ugotavljamo takšne slabosti in jih odpravljamo. Za ugotavljanje in odpravljanje slabosti pa mora biti objektiven razlog, to se pravi razlog, ki je ugotovljen na osnovi preverjenih dejstev. Sumni-čenja, neinformiranost, podtikanja in natolcevanja še zdaleka ne smejo in ne morejo biti zadostna in zanesljiva osnova za ugotavljanje in odpravljanje naših slabosti. Zrela in premišljena presoja je odlika vodilnega in nadzornega kadra! Voditi pomeni: znati delati, krepiti, napredovati, družiti in učiti! To doumeti in tudi posedovati je poroštvo, da more vodilni in srednji kader preiti na študij izboljšavanja delovnih metod, ki naj izpopolnijo organizacijo dela, dvignejo storilnost dela, zajamčijo ustrezno nagrajevanje, pravilen odnos denarnih in blagovnih fondov in utrdijo naše tržišče. S tem pa je seveda odprta pot k postopnemu dvigu življenjske ravni delovnega človeka, to se pravi, pot na katero nas naj privedejo smernice naše sedanje gospodarske politike. Zato je razveseljiva in pravilna pot, ki jo je ubrala uprava našega rudnika na sestanku našega tehnično-nadzor-nega kadra dne 29. I. 1956, na katerem so bili sprejeti naslednji sklepi: 1. Delovna disciplina mora biti zavestna; i 2. službeni raporti morajo temeljiti na objektivnosti, iskrenosti in medsebojnem razumevanju; moremo ugotovili, da pa izvirajo iz nezadostne socialistične zavesti delavcev in uslužbencev. Tudi malomarnost okrajnih zavodov za socialno zavarovanje ima pri tem svoj nemajhen delež. Kakor vidimo, znašuio sredstva za socialno zaščito letno milijardne zneske, ki bremenijo naše narodno gospodarstvo. Zato ie tudi uvedba družbenega upravljanja na tem področju več Kot razumljiva. Tako zavarovanci sami kot tudi gospodarske organizacije, državne in javne ustanove imajo neposredni interes, da sodelujejo in odločajo pri reševanju problemov, ki se pojavljajo na tem področju. Zato spadajo v skupščine zavarovancev okrajnih zavodov za socialno zavarovanje ljudje s polno socialistično zavestjo, ker le takšni ljudje bodo znali pomagati upravljati sredstva, ki jih plačujejo za socialno zaščito naši aktivni delavci in uslužbenci. Cela vrsta konkretnih vprašanj je, ki čakajo na ustrezno rešitev. Naj navedem le nekatera: zmanjšati število obolenj in raznih nezgod pomeni povečati število delovniti dni in s lem proizvodnjo samo; dokončna in primerna ureditev vprašanja kritja razlike v prejem- kih obratnih invalidov; pospešitev postopka, da pridejo zavarovanci čim hitreje do pravic in pomoči i/, socialnega zavoravanja; zdravstveno zaščito je treba delavcem in uslužbencem nuditi neposredno, to se pravi, skrbeti za čim sodobnejšo opremo in zasedbo ambulant in zdravstvenih domo\ v večjih industrijskih krajih; problem cen posameznih zdravstvenih storitev itd. Nove upravne organe socialnega zavarovanju čuka obilo dela. Danes izvoljeni delegati se nai tega živo zavedalo in krepko zastavijo svoje sile pri reševanju leh problemov. K. V. INŽ. AHCAN RUDOLF Organizacija proizvodnje, storilnosti in plačni sistem na Rudniku lignita Velenje Osnovno načelo vsega udejstvova-niu na Rudniku lignita Velenje je povečati produktivnost dela, da se s tem poveča življenjski standard naših ljudi. Za dosego tega cilja je postavljena organizacija dela tako, da se doseže pri čim manjši mogoči zaposlitvi delov- ne sile in pri čim nižji porabi materialnih sredstev čim večja količina proizvodnje. Skladno s tem principom se skuša s pravilnim nagrajevanjem stimulirati zaposleno osebje, da se z izboljšanjem organizacije dela doseže čim večjo storilnost. Opis tehnološkega procesa Za pravilno razumevanje postavljene organizacije dela v podjetju je treba prikazati tehnološki proces proizvodnje, kateri je v kratkih obrisih naslednji: Premog se odkopava v jami na dveh etažah z višino 7,5 m s širokočelnimi odkopi dolžine 30 m. Delo na odkopu se odvija v dveh finali in sicer v pridobivanju premoga iz nadkopnega dela in izdelavi podkopnega dela. Premog se pripravlja z. odstreljevanjem. Nakladanje v enoverižni strugalni transporter je ročno. Odvoz premoga je popolnoma mehaniziran in sicer s strugalnimi transporterji v smernih odkopnih progah in gumijastimi transportnimi trakovi po prečnikih, glavnih progah in vpadnikih do jaškov. Po jašku se dviga premog s skipi in kletkami in prihaja v separacijo, kjer se klasira. Pripomniti je pa treba, da je bil na prehodu iz. 1. 1953 v leto 1954 zamenjan tehnološki proces proizvodnje. Dotedanji način odkopavanja po metodi stebrov z. zarušavanjem je zamenjala širokočelna odkopna metoda. S tem se je bistveno izpremenila organizacija dela. Z uvedbo popolnoma mehaniziranega transporta je bila dana možnost znatne koncentracije dela in znatno boljše izkoristitve odkopne fronte. Sta- ri način dela na odkopavanju v majhnih skupinah je nadomestilo organizirano delo v eni sami skupini. Z zmanjšanjem količine potrebne priprave se ie znatno zmanjšala potreba po delovni sili na pripravi sami in s tem v zvezi tudi na vzdrževanju. Za pravilno ocenitev sedanjega tehnološkega procesa je potrebno izvršiti paralelo med obema procesoma. V tem cilju je izdelana naslednja primerjalna tabela v kateri so prikazani za oba tehnološka procesa normativi potrebne delovne sile za proizvodnjo 1000 ton z ozirom na posamezna stroškovna mesta. Zaradi možnosti uvida v napredek sedanjega tehnološkega procesa je prikazana v isti tabeli šc paralela normativov novega proizvodnega procesa ločeno za 1. 1954 in 1. 1955. Normativi so naslednji: Stari lehn. proces Novi tehn. proces Delovno mesto m !f> dnin 10C0 t K dnin 10C0 i S dnin 1000 t K 2 S priprava 49,5 9,2 32,9 7,0 21,2 5,4 odkop 134,3 24,8 148,0 31,6 140,5 35,6 prevoz 75,2 14,0 67,5 14,3 50,5 12,8 vzdrževanje 92,0 17,1 57,0 12,0 45,8 11,7 ostala mesta v jami 17,1 3,2 13,6 2,9 10,4 2,6 skupna jama 368,1 68,3 319,0 67,8 268,4 68,1 separacija 44,7 8,3 46,6 9,7 38,17 9,7 pomož. obrati 72,3 13,3 69,5 14,5 57,5 14,6 obratna režija 27,8 52 21,9 4,5 15,0 3,8 upr. prod. režija 26,2 4,9 17,0 3,5 15,3 3,8 skupno rudnik PLC 539,1 100 474,0 1000,0 394,3 100,0 odkupni dobiček t/d 7,15 100 6,45 90 60 93 jam. učin. v t/d 2,72 100 3,15 116 3,72 137 PLC učin. v t/d 1,85 1000 2,12 116 2,52 137 3. vrednotenje delovnih mest mora biti strogo objektivno in zajeto v merilu celotnega rudnika; 4. izdelati se mora takoj tečajni program za tehnično-nadzorno osebje; 5. odnos do novincev se mora odločno spremeniti in vskladiti z vidiki, postavljenimi na današnji konferenci; 6. vključitev tehnična - nadzornega osebja v delo družbenih in političnih organizacij je nujno; 7. konference tehnično-nad/zOrnega osebja naj bodo stalne, in sicer enkrat mesečno z analizo dela, izvršenega v preteklem mesecu in določitvijo dela za prihodnji mesec; 8. predloge za odpust zaradi neupravičenih izostankov in drugih razlogov stavlja v bodoče tehnično-nadzorno osebje v obrazloženi obliki; 9. pristopiti moramo k sistematični prevzgoji članov kolektiva. Nadzorniški tečaj se že vrši in bomo o rezultatih tečaja poročali. To so pravi koraki, katerim morajo slediti še nadaljnji, in to vse dotlej, dokler ne bomo mogli s prepričanjem ugotoviti, da je naš vodilni in strokovni kader zavestno discipliniran, strokovno dobro podkovan, sposoben in voljan pravilno prenašati svoje znanje na svoje podrejene, politično zrel in pravilno usmerjen, dober poznavalec naše gospodarske politike in v pravem pomenu besede voditelj in vaditelj svoje delovne skupine. Takrat bo dosežena ona monolitnost našega kolektiva, ki bo dala podjetju najsolidnejši temelj — za brezhibno in uspešno delo. K. V. Gornja tabela nam kaže, da sta z izmenjavo odkopne metode ob uvedbi širokočelnega odkopavanja porasla jamski učinek in PLC učinek v paraleli s prejšnjim tehnološkim procesom v prvem letu za 16% v letu T955 pa za 37%. To povečanje učinka je v glavnem posledica zmanjšane potrebe po pripravi in po vzdrževanju. Zmanjšalo se je tudi število potrebnih dnin na prevozu, kar je posledica uvedbe transportne mehanizacije. Razmerje zunanjih delavcev napram jamskim je ostalo zaradi obratovanja na dveh separaci-jah še neizpremenjeno. Pač pa se pri novi odkopni metodi še ni moglo doseči odkopnega učinka prejšnjih odkopnih metod zaradi racionalnejše iz- koristitve premogove substance. Z zmanjšanjem odkopne višine so se zmanjšale odkopne izgube od prejšnjih 40-50% na sedanjih 17%, kar zahteva več delovne sile. Gornja tabela nam nadalje tudi pokaže, da se je z uvedbo popolnoma mehaniziranega odvoza bistveno spremenil stari način dela. Na odkopavanju se je prišlo od prvotnega dela v malih skupinah po 6—9 delavcev na delo v eni sami skupini s 500—530 delavci. Tak princip dela pa bazira v prvi vrsti na brezhibni organizaciji dela in obrata. Pri tem pa je treba psihološkim učinkom pri delu v tako veliki skupini zaposlenih delavcev posvetiti največjo pozornost. Organizacija dela Pri uvedbi novega tehnološkega procesa je bil glavni problem pravilna organizacija dela, da se na ta način poveča rentabilnost podjetja. V tem cilju je bila izvršena sistematska raziskava posameznih obratov. Pri tem se je razčlenilo celoten delovni proces na sestavne operacije in se je ugotovilo specifičnost le-teh in njihov odnos do proizvodnih stroškov. Tako so bila določena vsa nujno potrebna delovna mesta. Dalje so bile odstranjene v danih možnostih obratne motnje kakor tudi slabosti organizacije dela in obrata. Na podlagi študija dogajanj v proizvodnem procesu je bilo mogoče odstraniti pomanjkljivosti in izboljšati sam delovni proces ter poenostaviti organizacijo Vse te mere so direktno vplivale na znižanje proizvodnih stroškov. Dalje se je izvršilo niz časovnih opazovanj in študij vseh posameznih ope- racij, ki sestavljajo tehnološki proces proizvodnja premoga. Za vsako operacijo se je določilo njene sestavne elemente in za te potrebne časovne enote. Tako se je ugotovilo na bazi izsledkov časovnih študijev za vsako operacijo ob upoštevanju faktorja istočasnosti posameznih sestavnih elementov odgovarjajoče norme. Prav posebna pozornost je bila posvečena pravilni ocenitvi delovnih mest. Za te ocenitve je služil sistem, prirejen za naše prilike, ki ga je izdala uprava za plan FLRJ ob sodelovanju domačih strokovnjakov. Tega je upravi rudnika priporočila plačna komisija za OLO Celje. Glavni kriteriji, po katerih se je ocenilo na podlagi točkovanja važnost vsakega delovnega mesta so bili: (Nadaljevanje na 2. strani! (Nadaljevanje s 1. strani) Organizacija proizvodnje, storilnosti in plačni sistem __> ^ ^ a » ■ A 4 A [na Rudnika lignita Velenje strokovnost, način dela, točnost pri delu, napornost pri delu, nezdravo delo, nevarnost dela, odgovornost pri delu. Na osnovi točkovanja z ozirom na •gornje kriterije je bilo za vsako delovno mesto določeno, kateri delavec more z določeno kvalifikacijo in sposobnostjo opravljati zahtevano delo. Odnosi med posameznimi delovnimi mesti so bili napram prejšnjim v mnogočem izpremenjeni. Tako so bila delovna mesta pravilno karakterizirana. Samo pri vodilnem osebju podjetja ta ocenitev ni dala pravilne slike. Izredne važnosti pri organizaciji dela na odkopavanju, kjer dela v eni delovni skupini, kakor je bilo že omenjeno, ca. 500 delavcev, so psihološki vplivi. Z vpeljavo nove mehanizacije je bilo /nalno olajšano delo, kar je dvignilo v kolektivu veselje do dela. Dalje omogoča novi tehnološki proces vsakemu delavcu češče menjanje posameznih operacij, kar ugodno vpliva na odvijanje dela kakor tudi na psihološko stanje zaposlenega delavca. Direklni nadzor in vodslvo pri izvrševanju tehnološkega procesa v posameznih enotah - čelih je poverjen gospodarjem čela, ki so vključeni v samo enoto. Plačni sistem Z izpremembo tehnološkega procesa, z mehanizacijo odvoza in z uveljavljanjem zgoraj opisanih mer je kolektivu uspelo povečati storilnost dela v 2 letih za 37%. Istočasno z izpopolnitvijo organizacije dela je bilo potrebno prilagoditi le-tej tudi plačni sistem, katerega osnovni cilj je stimulirati celotni kolektiv za nadaljnjo povečanje storilnosti. Podlaga plačnemu sistemu, ki velja na RLV od leta 1955 dalje je na podlagi gornjih kriterijev sestavljen tarifni pravilnik in določene na osnovi rezultatov časovnih opazovanj vseli posameznih opcracij, ki sestavljajo določeni delovni proces. Normirana so vsa delovna mesta, na katerih je bilo možno izmeriti učinek dela. Nagrajevanje za izvršeno delo za vse člane kolektiva je razdeljeno v 4 kriterije, in sicer: a) na produktivna delovna mesta (priprava in odkop); b) na neproduktivna delovna mesta (vzdrževanje, transport lesa, prestavljanje mehanizacije, separiranje, nakladanje in podobno); c) na režijska delovna mesta (čuvarji transportnih trakov, nadzorovanje mehanizacije, delavnice, administrativno osebje in podobno); d) na tehnično nadzorni aparat. Način nagrajevanja v gornjih 4 razredih je naslednji: a) Na produktivnih delovnih mestih so osnove za merjenje učinka norme, na podlagi katerih so izračunani akordi. Delovni proces je na produktivnih delovnih meslih t. j. predvsem na odkopavanju sestavljen iz večjega števila operacij. Akordi so izračunani z upoštevanjem faktorja neistočasnosti teh operacij, ker stopnja popolnosti organizacije dela na odkopavanju zavisi od pravilnega redosleda posameznih operacij in od zmanjšanja nepotrebnih pavz med le-fcmi. Iz tega sledi, da se tehnološki proces na odkopavanju v glavnem ne izboljšuje z vlaganjem večjih fizičnih naporov na delovišču zaposlenih delavcev, temveč z izboljšanjem organizacije dela. Posebnost tega sistema je v tem, da se pri prekoračevanju norme za vsa- kih 5% podfeljuje naqrada, ki znaša za vsakih 5% prekoračitve 5-10% vrednosti dnine. V istem akordu dela preko 500 delavcev, kateri so razporejeni po strokovni izobrazbi v 5 kategorij. Vsakdo od delavcev sodeluje v akordu z določenim procentom. Ti deleži pu niso fiksirani, temveč so variabilni, kar zavisi od zalaganja vsakega posameznika. Na ta način se tudi zaslužki v skupini diferencirajo in vsak posameznik prejme plačilo, ki odgovarja vloženemu delu. To diferenciacijo zaslužkov izvrši gospodar čela v sporazumu z nadzornimi organi. t>) Na neproduktivnih delovnih mestih, kier je mogoče meriti učinek so postavljeni linearni akordi, kateri se obračunavajo v skladu z izvršenim delom. c) Za vsa delovna mesta, kjer učinkov ni mogoče meriti, je uveden pre-mijski sistem, ki zavisi od uspehov delavca ali uslužbenca na dotičnem delovnem mestu. Pri tem zavisi premija od števila doseženih točk in naslednje kriterije: z ozirom na racionalno izkoriščanje delovnega časa, kvalitete dela, zaupljivosti pri delu, samoiniciativnosti, organizacijske sposobnosti, na odnos do skupnega dela, do podrejenih in nadrejenih in z ozirom na red ter čistočo na delovnem mestu. Te premije so dodatek tarifnim postavkam do maksimalno 8% in se izplačujejo i/, sklada plač. d) Za tehnično — nadzorni aparat je postavljen premijski sistem, katerega osnove so izvršenje plana proizvodnje po količini, plana učinka in znižanje proizvodnih stroškov. Pri tem se za dosego premije za vsako delovno mesto ali skupino delovnih mest določeni kriteriji, ki karakterizirajo uspeh na dotičnem delovnem mestu. Od višine uspeha zavisi tudi višina dosežene premije, katera je progresivna. Izplačilo zaslužkov je urejeno tako, da se akordi izplačujejo direktno iz dovoljenega obračunskega sklada plač, premije pa iz dobička. Pri tem je tretja poudariti, da se je pri razdelitvi plačnega sklada, formiranega po pozi- tivnih določilih, upoštevalo potrebni odstotek za izplačilo nagrad za prekoračenje akordov. izvodnji odgovarjajoči stroški pa bi znašali 1.260 din/tono. Pocenitev celotne proizvodnje pri 5% prekoračitvi norme v paraleli s 100% izvršitvijo norme znaša 35 din/toni odnosno pri celotni mesečni proizvodnji 3,065.700 din. Gornji vsoti je treba dodati še dobiček, ki rezultira iz povečanja proizvodnje. Zaradi povečane storilnosti katera znaša pri 4.280 ton in dobičku 642 din/t (1.906 din - 1.260 din) skupno 2,759.000 din. Tako znaša skupni dobiček, ki je rezultat prekoračitve norme za 5%: 2,759.000 + 3,065.700 5,824.700 din Za dosego gornjega prihranka se je iz mase dovoljenega obračunskega sklada izplačalo nagrado za prekoračitev norme v višini 646.300 dm ali z vračunanimi stroški za socialno zavarovanje 15,7% zgoraj prikazanega prihranka. Na ta način doseženi finančni uspeh opravičuje izplačilo nagrade, katero se je poleg vsega izplačalo iz obračunskega sklada plač. Plan proizvodnje za leto 1956 predvideva proizvodnjo v višini 1,350.000 t pri storitvi PLC v višini 2,60 t/dnino, kar je za 3% iznad v 1. 1955 dosežene storitve. Dalje jc predvideno, da se bo formiral plačni sklad na osnovi iznosa fiksiranega na 1 tono proizvedenega premoga. Stroški amortizacije in obresti na osnovna sredstva ter ostalih stroškov (kadri), so v masi stroškov konstantni; s povečanjem proizvodnje se lc-ti z ozirom na proizvedeno tono znižujejo. Pač pa nastopa v postavki plač delitev na plače za produktivna delovna mesta in na plače za ostala delovna mesta v jami in zunaj. Stroški za ostala delovna mesta so v masi fiksni, a z ozirom na enoto proizvodnje z rastočo proizvodnjo padajo. Stroški za plače za produktivna delovna mesta, za katera je po tarifnem pravilniku predvidena nagrada za prekoračitev učinka, rastejo progresivno s povečanjem prekoračitve učinka. Progresivno povečanje teti zaslužkov pa je določeno s prihrankom, ki sledi iz znižanja stroškov za plače na ostalih delovnih mestih. Tako ostane iznos plač z ozirom na enoto proizvodnje vedno fiksen in ni mogoče prebiti plačnega sklada. Iz vsega navedenega je razvidno, da se uspeh nagrajevanja za prekoračitev učinka na produktivnih delovnih mestih kaže v povečanju proizvodnje in s tem tudi čfobička podjetja. Ta dobiček rezultira iz. znižanja Pl.C zaradi dviga storilnosti. Pri tem pa ni upoštevano ev. znižanje PLC, ki rezultira iz. zmanjšanja materialnih stroškov. Obrazložitev ekonomike plačnega sistema Tarifni pravilnik je sestavljen na osnovi dovoljenega obračunskega sklada plač po odobreni kategorizaciji delovnih mest, v katerem so upoštevana vsa odobrena povišanja. Zu plače po tarifnem pravilniku je predvidena suma, ki je zmanjšana za 2,7% celoine vrednosti plačilnega sklada. Iz lega rezerviranega ostanka se izplačuje nagrada zu preseganje norm na produktivnih delovišč ih. Zaradi boljšega razumevanja načina nagrajevanja kolektiva po sedaj veljavnem plačnem sislemu je prikazan primer izplačila za dobo enega mesecu (november i. 1955). Karakteristični podatki so naslednji: Celolna proizvodnja rudnika je znašala 92.900 ton, od tega z odkopava- Natečaj za predlog nove jeklene stojke Program za napredek proizvodnje, ki ga je sestavila Sekcija za proizvodnjo in predelavo premoga pri Zvezni trgovinski zbornici, zajema vrsto problemov, ki jih je treba strokovno obdelali, preizkusiti in uvesti v proizvodnjo. So to problemi splošnega značaja. To pomeni, da gre za probleme, katerih rešitev bi mogla pozitivno vplivati na nadaljnji razvoj proizvodnje premoga. V tem programu ima močan poudarek vprašanje, kako znižati stroške za jamski les, ki predstavlja v strukturi cene za premog razmeroma zelo visoko postavko. Ugodno rešitev tega vprašanja iščejo naši rudarski in drugi strokovnjaki že dalj časa. Njihovo delo je osredotočeno v dve smeri: prva je v tem, da zmanjšajo stroške za jamski les z uvedbo impregnacije jamskega lesa, ki bi podaljšalo življenjsko dobo jamskemu lesu 4- do 5-kratno. Zadevni orientacijski predračuni pokažejo, da bi na ta način prihranili letno 15—20% celokupne lesne mase, ki jo porabijo rudniki v Jugoslaviji in znaša ca. 480.000 m:i, to se pravi da bi prihranek na jamskem lesu znašal letno ca. 72.000 do 96.000 m:l ali vrednostno ca. 615 do 820 milijonov dinarjev; druga pa je v tem, da zamenjajo jamski les z uvedbo jeklenih stojk in stropnikov. Dosedanji poskusni rezultati so pokazali zadovoljive uspehe. Prihranek v lesu je znaten. Oglejmo si ta prihranek na našem rudniku. Po podatkih našega študijskega oddelka znaša prihranek pri uporabi jeklenih stojk napram lesenemu oporju 41,55 din na 1 tono premoga, vsaka uporabljena sfojka prihrani 3,2 m jamskega lesa ali v denarju 27.360 dinarjev. Uvajanje jeklenih stojk je vsekakor rentabilno, razen iega pa še znatno zmanjša skrb za pravočasno in zadostno oskrbo rudnika z jamskim lesom, ki ga pi imanjkuje na lesnem trgu. Dosedanje poskuse in študij tega vprašanja je vršil naš rudnik in tudi ostali rudniki, ki uvajajo jeklene stojke, seveda le s stojkami inozemskega izvora, ker domača industrija jeklenih stojk še ne proizvaja. Ugotovljeno je, da so možnosti zamenjave jamskega lesa z jeklenimi stojkami vsekakor podane tako na našem rudniku kot tudi na mnogih ostalih rudnikih, vendar gre pri tem v bistvu za naslednje: konstruirati in izdelati takšno jekleno stojko, ki bo odgovarjata jamskim prilikam doiičnega rudnika, ki namerava v čim večji meri zamenjati leseno oporje z jeklenim. To pomeni, da mora imeti jeklena stojka takšne lastnosti, ki najbolj odgovarjajo specifičnim prilikam te ali one jame, to se pravi, da bo uporabljiva v vsakem oziru. Vsekakor je to težak in kompliciran problem, ki pa navzlic temu zahteva konkretno rešitev. Naš delavski svet se zaveda pomembnosti tega problema. Zato moramo pozdraviti njegov sklep, ki ga je sprejel na svojem rednem zasedanju dne 13. i. m., da razpiše javni natečaj za predlog nove jeklene stojke, ki mora biti izvirna in odgovarjati tako jamskih prilikam našega rudnika, kot tudi vsem doslej izdanimi predpisi naše metalurško-rudarske inšpekcije in zavoda za preizkus materiala, izdelana iz domačega materiala, popravljiva v naših delavnicah in ne sme biti težja od 90 kg. Udeleženci natečaja morajo predložiti svoje predloge najkasneje do 31. decembra 1956 z označbo gesla. Določil je tudi posebno strokovno komisijo, ki bo vložene predloge ocenila in predlagala pogoje za odkup tistih predlogov, ki bodo sprejeti in nagrajeni. Sklep delavskega sveta določa tudi višino nafečajnih nagrad, ki so tri: prva znaša 300.000 din, druga 200.000 din in tretja 100.000 din. Ocenjevalna strokovna komisija ima 6 članov, ki so: inž. Pipuš Dušan, inž. Ahčan Rudi, inž. Kirn Jože, inž. Pipan, inž. Karnovšek in inž. Oostiša Boris. Natečaj bo objavljen v našem dnevnem časopisju in izven Slovenije, tako da bo z njim seznanjen čim širši krog naših rudarskih in drugih strokovnjakov, ki delajo na uvedbi jeklenega opcija v naše rudnike. Rezultate natečaja bomo objavili. Zaključek Prikazani plačni sistem naj služi kot stimulans za vse člane kolektiva, da pravilno delujejo v opisani organizaciji dela, da se tako v proučenem tehnološkem procesu doseže sianje, ko bo vsaka enota v obratu bodisi človek ali stroj dala v odrejenem času in me- stu določeno količino proizvodnje pri normalni intenziteti dela vsakega posameznika. S tem bomo dosegli kontinuirani proces dela in bo mogoče z isto delovno silo in istimi sredstvi povečati količino proizvodnje. Na ta način bomo še nadalje znižali proizvodne stroške in tako doprinesli svoj delež za povečanje življenjskega standarda naših ljudi. Zakaj so nam potrebni tečaji njem 89.900 Ion. Doseženi odkopni učinek ic znašal 7,52 t/dnino ali 105%. Višek proizvodnje zaradi prekoračitve norme je znašal tako 0,360 t/dnino odnosno skupno v mesecu 4.280 t. Izplačilo zaslužka delavcem je bilo za 100% izvršitev norme din........ 6,815.400 din za 5% prekoračitev din . 340.800 din nagrada za 5% prekoračitev din........ . 646.300 din skupno izplačano din . . 7,802.500 din Skupni stroški proizvodnje so v tem mesecu znašali 1227 din t. Pri 100% izvrševanju norme na odkopih bi znašala proizvodnja Je 88.620 ton. Tej pro- Trd je rudarski kruh: Prizor iz odkopa v naši jami. Tečaj z nadzorniki in tehniki, ki se je pričel 20. t. m., je za podjetje velikega pomena. Sicer je kratek, vendar bodo tečajniki iz podane snovi v tem kratkem času mnogo pridobili. Nekateri se še ne zavedajo pomena takih tečajev. Mislijo, da je to muhavost nekaterih vodilnih ljudi na rudniku. Taka miselnost je popolnoma nepravilna in nam v nadaljnjem razvoju lahko škoduje. V bodoče bodo taki in podobni tečaji še potrebni z nadzorniki in tehniki ter z drugim osebjem, predvsem pa s člani delavskega sveta. Zavedati se moramo, da je tudi naše podjetje majhen del vsega jugoslovanskega gospodarstva, da tudi naš kolektiv mora doprinašafi jugoslovanskemu gospodarstvu. Naši voditelji na vseh konferencah in plenumih govore o dvigu storilnosti. Posvetovanje pri maršalu Titu je nakazalo jasno smer, kako moramo delati, da bomo dvignili življenjski standard. Dvig življenjskega standarda ni v tem, da sprejmemo in spreminjamo uredbe in zakone, pač pa v tem, da zboljšumo organizacijo dela v podjetjih, da ukinemo vsa nepotrebna delovna mesta, da je vsak delavec med delovnim časom pravilno izkoriščen, da bomo proizvajali več dobrin, ki so potrebne za življenje. S tem ni rečeno, da se hoče delavca prisilili, da bo fizično bolj trpel, da se bo bolj napenjal in trošil več svoje energije — ne, še zdaleč ne! Doseči hočemo, da bo delavec ob isti porabi energije več proizvajal. S tem se hoče pomagati vsem pridnim delavccm, ki jih imamo v veliki večini. Majhen odstotek pa je delavcev, ki imajo do dela malomaren odnos. Te moramo postavili pred dejstvo, ali spremeniti svoj odnos do dela' ali pa zapustiti podjetje. Vzemimo primer: Na čelu imamo 25 delavcev, od tega 23 pridnih, ki se trudijo, da bo proizvodnja čim boljša, dva pa sta, ki gledata, da prebijeta šahi v lenuharjenju in postopanju. Kdo trpi? Ta dva, ki nočeta delati prav gotovo ne! Trpi vseh ostalih 23 delavcev, ker morajo toliko bolj delali, da dosežejo in presežejo postavljene akorde in si s tem povečajo zaslužek, ki ga na račun njihovih žuljev prejemata tudi oba lenuha. Mislim, da je v takem primeru dolžnost nadzornika, da zaščiti koristi teli 23 pridnih delavcev, da jih ne bosta ostala dva izkoriščala. Postaviti ju je treba pred dejstvo ali bosta začela delati, kot delajo drugi, ali pa jih bodo ostali delavci nagnali s čela. Seveda, če bomo hoteli to doseči, bo moral ves naš tehnični kader odločno nastopiti proti takim lenuhom. Skupno z vsemi pridnimi delavci je treba preganjati lenuhe, da čimprej zapustijo podjetje. Zato pa je potrebefi zaveden delavski kader. Nadzorniki in tehniki morajo pravilno vzgajati ljudi in si ustvariti pri njili zaupanje, kajti le s pomočjo pridnih in zavednih delavcev bomo mogli izboljšati situacijo. Da bo naš tehnični kader kos tem nalogam, se bo moral gospodarsko in politično izpopolniti. Prav zaradi tega je bii organiziran ta tečaj, ki ima namen dali tečajnikom osnovno gospodarsko in politično orientacijo. S tem ni mišljeno, da bi morali nadzorniki in tehniki postati nekaki politični aktivisti. Zato imamo v podjetju Zvezo komunistov in organe sindikalne podružnice, katerih osnovna naloga je, da vršijo to nalogo. Vsekakor pa morajo biti nadzorniki in tehniki gospodarsko in politično, z drugo besedo, socialistično usmerjeni, ker so v neposrednem kontaktu z delavci, ki jim morajo pravilno odgovarjati na vsa zastavljena vprašanja in jih vzgajati v socialističnem duhu. Nekateri nadzorniki smatrajo, da je njihova naloga, da se strokovno izpopolnjujejo, da• pa je politično izpopolnjevanje nepotrebno. Smatram, da je tako gledanje popolnoma zgrešeno, ker v socialistični ureditvi ne moremo ločiti eno od drugega. V stari kapitalistični Jugoslaviji je bilo drugače, ker je bilo več strank. Vsaka je napeljevala vodo na svoj mlin. Kapitalist, ki je bil usmerjen klerikalno, jc imel v svojem podjetju inženirje, tehnike in predde-lavce z isto politično obarvanostjo in jc preko njih diktiral politično smer delavstvu. Dobro jc vedel, da bo lahko tudi v strokovnem pogledu preko odgovornih ljudi v podjetju in preko vseh preddelavcev sprovajal svojo politiko do zadnjega delavca. Ce je bil v takem podjetju kdo z drugačnim političm.n prepričanjem, se je moral preorientirati, ah pa je izgubil službo. Takrat je prišla politična opredelitev bolj do izraza, kot pride sedaj, ker je bilo več strank. Danes nimamo nobene stranke, imamo samo SZDL. Pri nas je vzpostavljen socialistični družbeni red. Ogromna večina naših poštenih ljudi se je že med NOB izrekla zanj, zato se tudi danes odločno bori, da svoj cilj dosežemo. Naši voditelji so nam neprestano nakazovali pot po kateri moramo hoditi da dosežemo začrtani cilj. Z odločno borbo Zveze komunistov in vseh poštenih državljanov, smo iz leta v leto napredovali v tej smeri. Tudi danes imamo jasno začrtano pot, od katere ne moremo niti malo odstopiti, če hočemo doseči boljše življenje. To pa ne bo prišlo samo od sebe. V podjetju se bomo morali odločno spoprijeti, če bomo hoteli ia cilj doseči. Brez dvoma so za sprovajanje teh gospodarsko-poli-tičnih nalog prvi poklicani člani ZK, potem pa ves nadzorni in tehnični kader od direktorja preko glavnega inženirja, obratovodij, nadzornikov in tehnikov pa do gospodarjev čel. Vsi ti so vodilni ljudje, ki morajo biti brez dvoma socialistično usmerjeni, čeravno niso vsi komunisti, kar končno niti ni potrebno. Vsekakor pa moramo zahtevali, da bo ves vodilni kader gledal nas razvoj s socialističnimi očmi. Ako imamo med vodilnim kadrom ljudi, ki niso socialistično orientirani, ki ne skrbe zu poglobitev socialističnih odnosov, ne bodo mogli ostati v podjetju. Če je kapitalist v stari Jugoslaviji preganjal liudi, ki niso bili politično tako orientirani, kot je to hotela kapitalistična družba, mislim, da srno danes toliko bolj upravičeni, da nismo preveč sentimentalni do ljudi, ki so proii socialističnemu družbenemu redu, proti delavskemu razredu V našem podjetju so se te stvari pri višjem vodilnem kadru že izkristalizirale, sedaj hočemo to doseči tudi pri srednjetehničnem kadru. Zato je rudnik organiziral te kratke tečaje, s katerimi hočemo doseči, da ^c bo ves kader usposobil za nadaljnjo borbo in vzgojo delavcev, da bomo čimprej dosegli to, kar socialistična skupnost od nas pričakuje. T. Nova ekonomska politika Na IV. plenumu SZDL so bila sprejela načela nove ekonomske politike FLR), ki se nanašaio na proi/.vodnjo in menjavo (cirkulacijo), ki predstavljata osnovne funkcije narodnega gospodarstva in sicer zato, da bi se zadovoljila družbena potrošnja. Ekonomska ali gospodarska politika, katero izvaja država vpliva na vse panoge proizvodnje: industrijo, rudarstvo, obrt, kmetijstvo, kakor tudi na promet in trgovino. Zato lahko govorimo o industrijski politiki, agrarni ter prometni in zunanjetrgovinski politiki. Prav v razdobju konec lanskega in v začetku letošnjega leta zasledujemo mere države kot nosilca gospodarske politike na področju: zakonodaje, financ in kredita, zunanje trgovine ter davčne ukrepe; slednii predstavljajo nova načela naše agrarne politike. Vse te mere, ki delujejo same zase in v odvisnosti z ostalimi bodo v praktični uporabi pokazale efektnosi novih načel naše gospodarske politike. V industrijski politiki so se najprej pokazale izpremembe, ki pa pravzaprav ne predstavljajo nekih novih načel, ampak se doslej niso posebno na-glašale odnosno, se niso dosledno izvajale, in sicer v pogledu investicijske izgradnje, ki je šla marsikje preveč v širino. — Znoino nam je, da so predstavljale ogromne investicije v osnovna sredstva podjetij: hidro- in termoelektrarn, rudnikov, železarn in jeklarn, tovarn aluminija in strojne industrije, velike zahteve za sredstvi predvidenimi v družbenih planih, kakor tudi za deviznimi sredstvi, kar je vplivalo na višino zadolžitve države v inozemstvu (srednjeročni in le delno dolgoročni krediti poleg kratkoročnih). Ta podjetja so potrebovala daljše roke za izgradnjo, na drugi strani pa prehod iz poskusne proizvodnje v definitivno ni predstavljat dokončnega zaključka teh investicij, temveč ga je spremljalo nadaljnje razširjanje investicijske izgrad- nje. Da bi se lahko izvršile te investicije je družba potrebovala znatno akumulacijo sredstev od skupne proizvodnje v obstoječih podjetjih t. j. proizvodov, ki so prihajali na tržišče s čimer se je zmanjšala možnost povečanja nominalnih plač. V kolikor pa so se iste vseeno zvišale, se je to odrazilo na povečanju tržnih cen artiklov (n. pr. gradbenega materiala) za katerimi je bilo veliko povpraševanje. Znano je dejstvo, da so se vršile velike investicije v proizvajalna sredstva za industrializacije v narodnem gospodarstvu vseti držav pri sorazmerno nizkih dninah in v breme le-teh. Akumulacija ni bila dovolj velika, zato se je del sredstev črpal iz. povečanega denarnega obtoka, t. j. iz. skupne razpoložljive kupne moči potrošnikov. Ta pojav je splošen in ne predstavlja neke naše posebnosti, vendar je prav to onemogočalo stabilizacijo tržišča in povzročilo nujne posege na sicer svobodnem trgu v obliki svoje-časnega določanja najvišjih prodajnih cen za nekatere artikle. — Septembrske teze postavljajo za investicijsko politiko naslednja-načela: zaključna dela na velikih objektih, ki še niso v proizvodnji in nadaljevanje gradenj za zaščito energetskih virov; manjše investicije za rekonstrukcije, kjer re sigurno hitro povečanje proizvodnje s predvidenim vračanjem kreditov ter vlaganje investicijskih sredstev v objekte za proizvodnjo potrošnih artiklov. Pri predelovalni industriji je naglašena nujna povezanost ev. izgradnje z obstoječo surovinsko bazo, kakor tudi prilagoditev podjetij in njihovih kapacitet lokalnim potrebam. V bodoče se bo posvečala večia pozornost temu, da sc bo upošteval ekonomski optimum velikosti industrijskega podjetja, da se zajezijo pojavi teženj za predimenzioni-ranjem nad stvarne potrebe. — Poleg tega pa se je posebno naglasila nujnost porasta storilnosti dela. Čeprav je to načelo postavil že naš petletni plan za gospodarski razvoj FLR), je novo v septembrskih tezah to, da sc povezuje povečanje dnin s povečanjem storilnosti dela in naglasa njuna medsebojna odvisnost. V nasprotju s tem načelom so namreč pokazale tozadevne analize, da se je v dosedanjem plač-nem sistemu večkrat dosegalo zvišanje proizvodnje s prekomernim zvišanjem števila zaposlenih. Ta pojav se je opažal ne samo v industriji, temveč tudi v poljedelstvu. Zato se sedaj ponovno ugotavlja potrebno število delovnih mest v posameznih podjetjih, na drugi strani pa se bodo preizkušale nove možnosti (točkovanja delovnih mest, plačni sistem na osnovi enote proizvoda itd.). V naši državi je nad dva milijona individualnih kmetijskih gospodarstev, zato je razumljiva važnost novih momentov naglašenih v agrarni politiki. Na tržišču kmetijskih proizvodov smo opazili trajno povoljne cene. Izgleda, da je gospodarski položaj kmetov v socialistični Jugoslaviji postal ugodnej? kot je bil kdaj koli v njihovi gospodai -ski preteklosti. Do velikega procesa industrializacije v novi Jugoslaviji v razdobju petletnega plana do vključno letu 1955 in do razširjenja kupne moči najširših slojev prebivalstva, je trpelo kmetijstvo od kroničnih težav: bilo je preveč zaposlenih ljudi v poljedelstvu in ostalih kmetijskih panogah, ki niso bili polno zaposleni, na drugi strani pa ni bilo dovolj kupcev v sami državi za poljedelske proizvode (nujnost izvoza pšenice v predvojni Jugoslaviji) posebno za kvaletetne proizvode sadjarstva, vinogradništva in živinoreje. Medtem pa se je po vojni situacija popolnoma iz-prcmenila. Načelo industrializacije, razvoj gospodarsko nerazvitih ljudskih republik in nova razdelitev narodnega dohodka po socialističnih načelih, so izpremenila socialno strukturo prebivalstva in zasigurala povoljno situacijo na tržišču poljedelskih proizvodov, poleg tega pa se je tudi povečalo po- lnž. Ahčan Rudi Problem uporabe jeklenega oporja na odkopih jame Rudnika lignita Velenje Odločilne važnosti za uporabo jekle- stojko (gostota 1,28 kom/m" v delov- jo na uporabo jeklenega oporja pri nega oporja v vsaki jami so odkopne ncm podkopu odnosno 0,9 kom/m-' na podgrajevanju širokočelnih odkopov, pniike, ki vladajo v te-tej. Osnovni či- ves odkop). Merjeni so bili tudi delno Sama uporab^ jeklenih stoik in delno nitelji, kateri vplivajo na odkopne pri- prjijski ki se pojavljajo pred čelom, tudi stropnikov )e pokazala, da so odlike in s lem na možnost uporabe je- )oda r*ezultali kažejo, da se odkopni kopne prilike, ki vladajo sedaj v ve-klenega oporja, bi bili naslednji: pritisk prenaša le malo pred čelo. lenjski jami z ozirom na pritiske za a) odkopna metoda, ki je v uporabi; Opazi se ca 60 m izpred čela Re- uporabo jeklenega oporja zelo težke, b) ciklus dela; 7Ultati dosedanjih merjenj so nezadost- vendar pa to uporabo dovoljujejo. Za c) odkopni pritisk; nj ker je bilo na razpolago le malo dosego boljših rezultatov pri uporabi d) razdelitev pritiskov v čelu; merilnih doz katere so se poleg tega jeklenega oporja pa je treba iz gornje e) lastnosli krovnine; zc]o iujro kvarile. Vendar pa ti rezultati kratke analize povzeti naslednje za- f) način zaruševanja. zadostujejo, da dobimo približno sliko ključke. Za gornje osnovne elemente, ki so ka- 0 kretanju* pritiskov na širokočelnem a) povečati brzino napredovanja čel, rakteristični za prilike v ,ami rudnika odkopu. da se zmanjšajo priiiski na čelih in Velenje, moremo dati nasledruo od- e) LasJnosfi kl.ovnine: Krovnino ve- se skrajša čas učinkovanja pritiskov na razlozitev: lenjskega sloja je smatrati kot težko jekleno oporje. a) Odkopna metoda: Proizvodnja se gnetljjvo m mai0 plastično. Tako se , , s, • trphn dnhm .7f5Djrati odvija v skladu s širokočelno odkopno 'krovnina pri rušenju drobi v man,- se nrenr iio ekscentZi Dr s metodo. Cela so široka 20-35 m. Od še ali večje komade ter tako zapolmuje L h ^ d a J noldovaS kopna višina znaša 5-8 m. Delo na od- odkopane prostore. Včasih se rušenje ' Poskodcvanle 'e kopu se odvija v dveh fazah, pri ce- r/vršj lc dejno_ y tQkem primeru se Klc™" mer je odkop razdeljen v nadkopni zapo[n; odkopani prostor le v spod- c) Na odkopih morajo bili postavlje- del in v podkopni del. Iz nadkopa se njem de|u (»spodšibanje«). Posledica ne stojke v predpisanem številu, da so strop zaruši v odkopani prostor in po- igko zapr}ega nadkopnega dela so tako vse stojke enakomerno obreme- iem se izdela novi Podkop slranski pritisk|| ki vlečejo podgradi. njene. b) Ciklus dela Do sedaj so.za M )ev v smeri nadkopnega dela, kar zelo d) Na odkopih je vpeljati namesto [e ciklusi* ^T.Z^Tul^ -ugodno učinkuje na podgraditev od- dosed ih mešanih stojk samo jekle- ki I katerem se delo na od kopa. ne stoike, da se tako doseže enako- 'jj''', Ha nainrei nrido- Z gornjim so na kratko opisane od- merno podpiranje stropa in se tako £ premog v ' nadkopnem delu - kopne prilike, katere odločilno vpliva- odstrani,« nepotrebni stranski pritisk!, stropu in sicer v dveh polovicah, po s ef p a'' Vp r itne "z ° fz de 1 avo* °nove: g a ? p c) dEkOnOttliČnOSt UpO^C jeklenih StOjR kopnega dela. Po končani izdelavi podkopnega dela se prestavi transpor- S prvimi poizkusi z vpeljavo jekle- Paralelo v stroških podgraditve od- ter. nih stojk se je pričelo v maju 1954. Ti kopa izvršimo za primer, ko je ves c) Odkopni pritisk se tekom odvija- poizkusi so se končali v aprilu 1955. odkop z zveznima progama v skupni nja dela na čelu samem menja Pojaye Skupno je bilo doslej v uporabi 500 širini 24 m podgrajen popolnoma v lesu odkopnega pritiska ^e je spremljalo kom. jeklenih stojk. Povprečno je do- ali z lesenimi stojkami. Proizvodnja cena posameznih odkopih z merilnimi do- sedaj v jami 86% stojk (430 kom.), od la v ciklusu znaša -pri odkopni višini zami Kratka opažanja so dala približ- katerih jih je 66,5% postavljenih (295 7,5 m, napredku 2,8 m in 20% izgubah no naslednji rezultat: kom). Vsaka stojka stoji povprečno 2,0 skupno 690 ton. Odkopni pritisk ki se opazi pri mer- dni. Izgubilo se je dosedaj 22 kom. Stroški jamskega lesa, doslavljene- jenjih je najnižji po prvi odstrelitvi v stojk odnosno mesečno 0,25%. Pokvari ga na odkop so 8.550 din/m3 (nabavna nadkopnem delu 7 nadaljnjim poveča- sc sedaj povprečno 88 kom. stojk me- cena 7.000 din/m3, transport do skla- vanjem odkopavanja premoga v stro- sečno (18,2%). dišča 300 din/m3, stroški priprave jam. pu, pritiski polagoma rastejo. Po vsa- a) Paralela v slroških podgradilve od- lesa 525 din,m3, stroski transporta v kem streljanju delno padejo, ali se po- kopa. jamo 550 din). kcip!negaPdela°čefa'se ^ils^^ * Podgraditev čelav samem Ics.k odkopu zmanjša, kar je razumljivo, ker križišče v zveznem kanalu (3 stropniki, 6 stojk 1 podvleka) skupna dolžina se površlina odprte ploskve odkopa 232m0 16 ........0,46 m3 zmanjša. Z izdelavo novega podkop- 27 kom stropnikov d 4 m ='l08 0 16 črn............2,16 m3 •nega dela se pritisk v delovnem pod- 54 kom s)ojk ž 2 2m 119 m 0 17 cm............2,68 m3 kopu, v katerem je postavlien verižni !8 kom podvlek a 2,5 m 45 m 0 20 cm...........1.42 m3 transporter povecuie in doseže svoj ?? kom ZQČasnjh slojk a 2,2 m 59,5 m 0 15 cm . ....... ■ 1.04 m3 maksimum po izgotovitvi novega pod----______----Skupno 7 76 m3 kopnega dela odnosno pri ropanju p ' stojk. Poraba jamskega lesa znaša: 0,0119 m3/-l X 8.550 din/1 = 101.90 din/t. Ugotovilo se )e, da se odkopni pri- stroški lesenega oporja v lesu zna-šajo: 7,76 m3 : 650 ton = 0,0l19m3/i. tisk na čelo veča s povečanjem odkopne višine. b) Podgraditev čela z jekl. slojkami: d) Razdelitev pritiskov na čelu: Naj- n^m! manjši pritisk v delovnem podkopu je križišče v zveznem kanalu 23,2 m 0 6 cm....., .... u,4&m bilo opaziti na vrsti stojk, ki so postav- 27 kom stropnikov a 4 m = 108 m 0 16 cm......... . 2,16 m Ijene ob nadkopnem delu. Pojave pri- 18 kom. polovlienih podvlek a 1,25 cm 0 22 cm .......0,85 m tiskov rastejo proti sredini čela in zo- 7 kom, izmcnialtnh stropnikov a 4 m 28 cm 0 16.......0,56_m_ pel padajo proti čelu novega podkopa. Skupno.....4,03 m3 Največji zabeleženi priiiski so znašali ' „ . .„n _ n nnr.> m3n med 40 in 50 tonami na posamezno Poraba lamskega lesa znaša: 4-,03 m3 . 650 ton - 0.0062 m/.t. Ljubitelji zimskih čarov in naši smučarji se letos res ne morejo pritoževati vpraševanje po živinorejskih proizvodih zaradi nujnosti proizvodov. Zaradi dejstva, d.i je ponudba vseh kmetijskih proizvodov manjša od povpraševanja na trga, a izvoz bo ostal tudi še dalje, so se cene teli artiklov zviševale. — Nove mere: večje investicije v kmetijstvu, kakor tudi povečana proizvodnja biuga potrebnega na vasi, predvsem gradbenega materiala ter orodja in naprav ter strojev za kmetijstvo; ob istočasnem zoževanju investicijske izgradnje in zahteva povečanja storilnosti v industriji, bo ustavilo priliv delovne sile iz. dežele v mesta in industrijske centre, vse to bo vplivalo na orientacijo za intenzivnejšo proizvodnjo v kmetii-stvu. Najnovejši ukrep v tej smeri je nova davčna politika, ki predvideva progresivni davek na katastrski dohodek, obvezna davčna doklada in razne takse, ki se uvajajo na novo, medtem ko so že uveljavljeni novi predpisi glede otroških doklad za polkmete, zaposlene v industrijski in ostali proizvodnji. Praksa bo pokazala, ali je upravičena bojazen potrošnikov kmetijskih proizvodov in uslug, da bodo samostojni kmetijski proizvajalci še bolj ogrožali zaposlene s stalnimi prejemki (delavce in uslužbence) in z zvišanjem dosedanjih cen svojih proizvodov izkoristili svoj monopolni položaj odnosno, ali se bodo izpolnila pričakovanja, da se bo povečala kmetijska proizvodnja in osi-gurala nabava teli artiklov po povolj-nejših cenah zaradi večje ponudbe na trgu. Zaradi nenehnega povečanja proizvodnje našiti industrijskih podjetij je posvečena potrebna pozornost prometni politiki. Predvideva se obnova voznega in strojnega železniškega parka, povečanje tonaže naše trgovske mornarice. Razen tega pa se razširja elektrifika- cija železniških prog, ki nai bi zmanjšala pritisk na tržišču z goriv i odnosno osigura+a možnost povečanja tovornega prometa-na drugi strani z isto to-nažo uporabe premoga, ki ga primani-kuje. Razen teh železniških prog, ki so že v gradnji (n. pr. jadranska proga), se ne predvideva zaenkrat začetek gradnje novih. Končno so nastale izpremembe tudi v notranje in zunanje trgovinski politiki Podvzeie so mere za ojačanje državnih trgovskih podjetij (sredstva za nabavo prevoznih naprav in rekonstrukcije) in usmerjanje kmetijskih zadrug iz izrazito trgovskega področja v podjetja, ki nai za svoje člane posredujejo v pogledu odkupa, predelave in uslug (strojne, oranje s traktorji, škropljenje v sadjarstvu itd.). S tem se bodo izvrševale funkcije, ki so neposredno v zvezi z dvigom kmetijske proizvodnje, medtem ko bi sc istočasno zmanjševale posredovalne funkcije. — V zunanji trgovini se je zmanjšalo število podjetij, ki lahko opravljajo te posle, da bi se izognili medsebojni konkurenci na tujih tržiščih ter osigural enoten nastop pri uvozu, ki naj bi se zmanjšal z omejitvijo investicij. Vse te mere se seveda odražajo tudi v naši finančni politiki, konkretno kreditni, (dolgoročna sredstva za investicije, nova ureditev vprašanja skladov obratnih sredstev, davčni itd.). — Mere nove ekonomske politike so usmerjene k cilju — izgradnji socializma ter ustvarjanju, razširjevaniu in učvrstitvi socialističnih odnosov v gospodarstvu, kar je pogojeno s porastom storilnosti zaradi povečanja količine proizvodov in uslug dobre kvalilete, da bi se na ta način s stabilizacijo tržišča končno ustalila višina realne vrednosti dnin vseh naših delovnih ljudi. V. D. Iz gornjega sledi, da so se pri uporabi jeklenih stojk napram lesenim prihrani pri proizvodnji 1000 ton: 11,0 m3 — 6,2 m3 5,7 m3 jamskega lesa. Stroški lesenega oporja pri podpiranju z jeklenimi stojkami znašajo v lesu: 0,0062 X 8,550 = 53,10 din/lono. Za dosego pravilnega rezultata prihranka pa je potrebno upoštevati stroške za izgubljene stojke, stroške za popravilo stojk in njihov transport od odkopa do delavnice ter obresti na vložena denarna sredstva. Dose.daj je bilo izgubljenih skupno 22 kom. jeklenih stojk, kar je znatno izpod dovoljenega odstotka (2%). Stroški za popravilo in transport jeklenih stojk znašajo na podlagi dosedanjih re-zuliatov približno 1.900 din/kom. Procent popravljenih stojk je znašal mesečno 18,8% od vseh stojk v obratu. Ti stroški so naslednji (mesečno) ako računamo nabavno ceno stojke 30 $ 18.900 din. 6% od vloženih denarnih sredstev: 500 X 18.900 din X 0,06 : 12 =, 47.600 din izgubljeno 0,3% stojk mesečno, kar povečamo za izračun rentabilnosti na 2% (ta odstotek bo verjetno odgovarjat, ko bodo stojke dalj časa v obratu) 9,400.000 din X 0,02 .... 188.000 din popravilo in transport pokvar- jenih stojk (88 XJ900) . . 167.000 din Skupni stroški mesečno . . 402.600 din 500 kom. jeklenih stojk, s katerimi razpolaga rudnik služijo za opremo 4 širokočelnih odkopov, katerih dnevna proizvodnja znaša pri napredku čela 1,1 m/dan 1020 ton, v 26 delovnih dneh pa 26.600 ton. Vsaka tona pridobljena na širokočelnih odkopih, na katerih se uporabljajo jeklene stojke je obremenjena z gornjimi izdatki s 402.600 din : 26.6001 = 15,10 din/iono. Stroškom lesenega oporja na odkopih, ki uporabljajo jeklene stojke, je potrebno prišteti še stroške jeklenih stojk, skupni stroški podgraditve na odkopih z jeklenimi stojkami znašajo: 53,10 din/l + 15,10 din/t = 68,20 din/t. Prihranek pri uporabi jeklenih stojk napram lesenemu oporju znaša 101,90 din/1 - 68,20 din/t = 33,70 din/t. Letni prihranek v lesu znaša na stojko pri dosedanjih rezultatih 3,2 m3. Da se ta prihranek doseže mora biti vsaka stojka postavljena 3,2 : 0,0226 = 142 m': 2,2 m = 65-krat, kar pri napredku 1,1 m na dan ne predstavlja problema. Doslej smo z jeklenimi slojkami prihranili skupno 1330 m3 jamskega lesa = = 11400.000 din lorej so stojke že zdavnaj izplačane. Iz gornje analize je razvidno, da je podgrajevanje na odkopih z jeklenimi stojkami rentabilno in da ga je vpeljati v vso jamo. Da to dosežemo potrebujemo pri proizvodnji 5000 ton dnevno, katero bomo v letu 1956 dosegli skupno 2150 kom. stojk. V lelu 1961 bomo pri proizvodnji 10.000 ton, rabili skupno 4300 stojk v obratu. Vsako leto bomo pa rabili 1080 kom. slojk. Ekonomičnost uporabe jeklenih stropnikov Poizku-se z uporabo jeklenih stropnikov smo že izvršili, toda ti niso dali želenih rezultatov, ker pri uporabi le-teh nastopajo znatne težkoče. Zaradi velikih pritiskov, ki vladajo na čelih se stropniki, kakor tudi stojke v znatni meri deformirajo. Poleg tega sedaj uporabljene stojke pri podgrajevanju z jeklenimi stropniki same popuščajo. Pri uporabi pravilne tipe stojk in odgovarjajočega stropnika se z uporabo le-teh prihrani na čelu dolžina 30 m še 2,8 m3 lesa. Poraba lesa, katere popolnoma ne moremo zmanjšati, bi v tem primeru znašala še vedno ca. 2,0 m3 za vsak ciklus odnosno 0,00032 m3/t. Rentabilnost jeklenih stropnikov je znatno večja kot stojk, ker se pri ceni 10 dolarjev — 6300 din/kom. izplačajo že v 3,5 meseca. Pri tem je treba vsak stropnik postaviti 34-krat. Iz gornjega sledi, da je uporaba jeklenega oporja na odkopih rentabilna, in da je treba stremeli, da se čimprej osvoji ta način podgrajevanja na vseh odkopih naše jame. Dalje je treba najti tip stojke in stropnika, ki bo za velenjsko jamo najprimernejši. Poleg tega pa je treba pričeti s konstrukcijo in izdelavo domačega lipa stojk, ker bo potreba oziroma poraba stojk v bodočih letih izredno velika. S tem bi se tudi osamosvojili od uvoza iz inozemstva. Ob Prešernovem dnevu Preteklo je sto sedem let, odkar je v Kranju za vedno ugasnil največji slovenski kulturni svetilnik — France Prešeren. Slikovita Gorenjska pokrajina, Prešernova neugasljiva žeja po umetniškem oblikovanju materine besede in njegov evropsko razgledani prijatelj Matija Čop, so pesnikov navdih izoblikovali v najzrelejši biser na slovenskem Parnasu — v Poezijah. Iz njih se kakor trije mogočni stebri azodevajo našemu narodu trije mejniki in hkrati najbolj dovršene pesnitve: '.onetni venec, Krst pri Savici in revolucionarna Zdravljica. Sonetni venec, ki je izšel 1834.leta v Ilirskem listu, je umetnina, ki je ne-Suteno in hkrati mogočno afirmirala ovenski narod in njegovo kulturno i ast mod evropskimi narodi. V njem so >.lita prefinjena pesnikova čustva do Primčeve Julije in njegovega zasužnjenega ljudstva. DR. FLUDERNIK FRANC: In kakor je trpka in neuresničljiva čista ljubezen do nje, hčerke ponem-čenega meščana, katere mati računa le na bogate snubce, prav taka je tudi usoda slovenskega življa, takrat tlačenega in zaostalega. Sonetni venec je umetniška zgodovina našega naroda, je najčistejši in naj-plemenitejši izliv ljubezni in preroška napoved, da bo tudi našemu narodu, svobodnemu in samostojnemu, nekoč lepše. Nič manj umetniško dovršena ni po-svetilna pesnitev umrlemu prijatelju Matiji Čopu — Krst pri Savici. V zgodovinskem ozadju — borbi med našimi poganskimi pradedi in nemškimi kristjani, ki z ognjem in mečem širijo oblast in vero, se reši le Črtomir. Le-ta se odpove osebnemu življenju, ker spozna, da je po vsem hudem in prestanem njegova naloga — služiti narodu. Pesnitev Ibomo razumeli, če bomo razumeli našega pesnika takrat, ko je našo mračno domovino zastrupljal tuj duh; njegova osebna ljubezen je bila pokopana, njegov najboljši prijatelj pa je 'bil mrtev. Toda vsemu navkljub, veliki pesnik ni obupal. Njegovi stihi so se še bolj zlili z glasovi ljudstva in nekaj let pred smrtjo se je rodila najbolj revolucionarna pesem — pesem revolucije — Zdravljica. V njej nazdravlja vsem tistim slovenskim fantom in dekletom, ki verujejo v lepšo bodočnost naroda. Zdravljica sega prav v naš čas in še dalje — v dobo, ko bo med vsemi narodi na svetu mir in bo narod narodu brat. Osamljeni Prešeren tisti čas — primera s svetilnikom je dobra in pravična — ni obupal! Njegovi verzi, ki nam razodevajo trpljenje naših dedov, so bili podobni neugasljivemu ognju, ki se vedno znova razplamteva. Prešernova pesem, peta in recitirana, je bila duhovna hrana našemu narodu takrat, ko so mnogi drugi obupavali, je bila srčno okrepčilo borcem v najtežjih trenutkih zgodovine našega naroda. Njegova preroška pesem je zmagala v krvavi, štiriletni borbi. Svoboda in oblast, ki ju je poudaril v revolucionarni pesmi, sta bili pridobitvi NOB. Prešernove poezije so bogata dediščina našim ustvarjalcem danes. So primer, kako je treba požlahtniti naš jezik. Mnogi, mnogi so bili vredni dediči. Saj ni danes čustva, dogodka, dela, ki bi ga ne mogli izraziti v materini govorici. Njegova pesem je stala narodu ob strani. Zajela je njegov utrip in njegovo večno upanje. Spremljala ga je na najtežji poti in mu vlivala poguma. Zato je prav, da praznuje njegov dan ves slovenski narod1. Prešernov dan je hkrati bežen pregled uspehov, doseženih v preteklem letu. Ljudskoprosvetno prizadevanje se je ponovno močno oživelo in dobilo novo širšo vsebino; njegovi pisci in pesniki, k so prisluhnili našemu človeku, so ostali verni dediči bogate zakladnice vedno živih verzov. Glasneje kot kdaj-koli prej se danes oglaša zahteva po naprednosti in kvaliteti duhovnih proizvodov naših umetnikov. In prav zaradi obeh besed: naprednosti in kvalitete France Prešeren še živi. Njegov duh pa bo živel tako dolgo, dokler bo zadnji p^omec slovenske matere še živel. Pesnikova podoba je pred nami jasna in živa. Pot, ki jo je začrtal, mora ostati neizkrivljena in po njej bodo korakali vsi tisti, ki bodo živeli in ustvarjali z našim ljudstvom. V. Š. Prosveta v šošianjski komuni O zdravstvenem stanju kolektiva Rudnika lignita Velenje Samo delo v obratni ambulanti ie kot sem omenil, zaradi visoke frekvence, ki odpade na število zdravstvenega osebki zelo otežkočeno, poleg lega pa v obratni ambulanti še vedno primanjkuje tehničnih možnosti za natančnejši pre-rjted bolnika in za njegovo dokončno oskrbo. Iz tega razloga smo prisiljeni pošiljati velik odstotek bolnikov v druge ustanove. V letošnjem letu smo od opravljenih 19.256 pregledov morali poslati v druge ustanove na pregled 1.079 bolnikov, ali od vseh pregledov 5,39% bolnikov. Če pa vzamemo ta odnos na število prvih pregledov, kar je realnejše, potem moramo ugotovili, da smo poslati 17,34% pregledanih. Največ pregledov morajo zaradi ne-možnosti strokovne obdelave bolnika opraviti krirurgični oddelki, na katere odpade do 40% vseli izvršenih pregledov v drugiti ustanovah. Z izboljšanjem opreme in z zadostnim zdravstvenim osebjem, bi bilo vsekakor možno zmanjšati število izvršenih pregledov v drugih zdravstvenih ustanovah. Kakor sem že prej omenil, je število poškodb najpogostejše zastopano, ter zahteva tudi največji delež na izgubi delovnega časa. Iz tabele 2 je razvidno, da je delež obratnih in izven-obrainih nezgod zelo visok in da se giblje med 37,07 in 24,45%. Izguba na delovnem času zaradi obratnih nezgod in zaradi izvenobratnih nezgod skupai, pa znaša celo preko 40%. Mislim, da bi bilo umestno, poleg še večjega poudarka na higiensko tehnično zaščito, urediti tudi obratno ambulanto tako, da bi bila v stanju sama opravljati tiste poškodbe, ki jih oskrbujejo kirurgični oddelki bolnic, ambulantno. S tem bi odpadel slrošek za vožnjo, če bi že ne bil ceneiši tudi sam oskrbni dan, oziroma storitev v ambulanti. Pri nezgodah bi želel za ilustracijo prikazati še naslednje številke: povprečno trajanje bolezni: Statistična analiza nezgod pri delu v Sloveniji i z leta 1953 navaja 4.630 nezgod na 10.000 delavcev. Še boli nam bo postalo razumljivo, če primerjamo nezgode in številke z inozemsko literaturo. Frekvenca nesreč ie v USA po podatkih, ki jih črpam: (Wampler : Principles and Practice of industrial medicine 1943) in ki trdi, da ie v rudarstvu 38,9 nezgod zaradi katerih ie potrebno bolovanie na milijon delovnih ur. Pri nas bi bile ie številke naslednje: 199,07 194,34 267,77 241,33 270,45 224,18 Isii avtor pravi, da je za težo nesreč značilno število izgubljenih delovnih dni na tisoč ur dela, vštevši število trajno nesposobnih in smrtnih nezgod. Za rudarstvo navaja težo nesreč 9,4. Za naše prilike se ameriške definicije ne moremo držati, vendar, brez trajno nesposobnih in smrtnih nesreč, znašajo za naše podjetje šievilke kot sledi: 25,93 31,41 42,18 35,58 37,78 26,86 Materialna izguba, ki nastaja v podjetju zaradi bolezni in nezgod, zaradi 10,71 13,04 11,70 10,68 13,55 12,23 med tem ko obratna nezgoda povprečno traja: 13,02 16,16 15,75 14,78 13,97 11,98 dni. Izvenobratne poškodbe pa trajajo: 13,06 14,59 17,11 14,67 12,05 13,25 Na 10.000 delavcev v našem podjetju pride: 4.231 3.899 4.890 4.130 5.704 4.413 obratnih nezgod. Dne 19. t. m. je bilo v Celju prvenstvo Štajerske smučarske podzveze v tekih in skokih, katerega se je prvikrat udeležila ekipa ŠD Rudarja iz. Veletija, ki je sicer tekmovala samo v skokih vendar pa je bila po številu (8) ena najmočnejših! Da pa tudi po kvaliteti ni zaostajala za ekipami drugih društev, ki že imajo večletno tradicijo, je pokazalo tekmovanje samo. Udeležba razniti društev je bila letos rekordna. Nastopilo je 32 članov in 23 mladincev kar ie pričalo o velikem interesu raznih društev, doseči čim boliše rezultate. Našo ekipo so sestavljali naslednji tekmovalci: Šunkar Ernest, Meh Herman, Grilc Albert — člani; javornik Tone, Tepež Martin, Švener Maks, Jelen Teodor in Krevsl Polde — mladinci. Pri poskusnih skokih smo ugibali, kdo ie favorit za prvo mesto. V poštev je prišel predvsem lanski prvak Planine iz Trbovelj, dalje Soštanjčani, Mariborčani itd. Velenjčani pa smo seveda računali na Sunkarja Ernesta, ki se je šaleška dolina, ki ie znana po svojih naravnih lepotah in po dveh modernih industrijskih objektih, Rudniku lignita Velenje in termoelektrarni v Šoštanju, ima prccej razvito ljudskoprosveino delovanje. Najbolj delavni sta »Svobodi« v Veleniu in Šoštanju. To je bilo vsekakor pričakovati, ker imata obe v svojih vrstah delavce in precej učiteljsiva. So pa okoliška društva, ki ne vršijo svojega poslanstva in se poley tega borijo z velikimi materialnimi težavami. Občinski svet za kulturo in prosve-to je izvršil analizo dela vseh prosvetnih društev in ugotovil, da nekatera delajo kljub vsem težavam dobro. Mnoga društva pa, čeprav imajo pogoje, ne delujejo in ne znajo zbrati okoli sebe ljudi, ki bi začeli aktivno delati. Prosvetno društvo Št. Ilj pri Velenju ima okoli 60 članov, pretežno kmelov. Knjižnico, ki ima 300 knjig, obiskuje 30 rednih bralcev. Pred vojno je obstojala prav lepa knjižnica. Knjige so prebivalci rešili pred okupatorjevim uničenjem. Toda po osvoboditvi jih niso vrnili. Mešani pevski zbor, ki je lani dobro delal, je letos utihnil, ker m sredstev za honorar pevovodji. Za šahovsko sekcijo se zanima 25 prijavi,jencev. Dramska sckcija je v lanski sezoni z uspehom podala »Miklovo Zalo« in jc z njo gostovala v Pesjem in v Vojniku. Društvo ima svoj dom. Oder je majhen in slabo opremljen. Dvorana pa nima sedežev, tako da si morajo za predstave izposojati stole in klopi. Društvo nima denarja in razen dotacije v lanskem letu od Kmetijske zadruge Vclenie 6000 dinarjev in bivšega OLO Šoštanj 20.000 dinarjev za nabavo knjig, ni dobilo nobene pomoči. Prosvetno društvo Lokovica zbira okoli sebe vse kmete, ki se zanimajo predvsem za razna predavanja iz področja kmetijstva. Pevski zbor ima 9 članov. Tudi šahovsko sekcijo imajo. Knjižnica ima 210 knjig in je vzorno urejena. Le dramska sekcija ne more zaživeli, ker nima praviti pogojev Društvo ie sploh brez sredstev in si ne more opremiU odra. V Lokovici stoji zadružni dom, ki daie streho prosvetnemu društvu. Toda dvorana propada zaradi neurejene kanah/.aciie. Kmetijska zadrugo bi morala bolj skrbeli za uredi lev in vzdrževanje doma. Društvo upravičeno pričakuje, da je bodo te razmere uredile in d