25. Številka. 52. letam» List ljudstvu V pouk in zabavo. Izhaja ■ ■ " cctrt;k m velja s poštnino vr Kdof ho..i &?m po f.jfga, plača na Itiu s društva" dobivajo ¡¡st brez posebne naroč; Za inserate se plačuje od enostopne peti; s pošiljanjem na dom za celo leto 8 K, pol leta 4 K in za četrt leta 2 K. — Naročnina za Nemčijo 8 K, za druge izvenavstrijske dežele 8 K. očnina se pošilja na: Upravništvo „Slovenskega Gospodarja" v Mariboru. — List se dopošilja do odpovedi. — Udje „Katoliškega tiskovnega n-amezni listi stanejo 16 vin. — Uredništvo: Koroška cesta štev. 5. — Rokopisi se ne vračajo. — Upravništvo- Koroška cesta štev. 5, sprejema naročnino, inserate in reklamacije •nkrat 48 vin., ali kar je isto, 1 kvadratni centimeter prostora stane 36 vin. Za večkratne oglase primereN popust V oddelku „Mala naznanila* bi .v::!» 10 vin. — Inserati se sprejemajo do torka opoldne. — Nezaprte reklamacije so poštnine proste. Položaj. Notranji minister grof Toggenburg je odstopil, fti hotel ve6 s Seidlerjem po poti proti Cehom in Jugoslovanom. Nemci Se namreč z zadnjimi odredbami niso bili zadovoljni, ampak so zahtevali več. Grof Toggenburg pa je rekel, da, dokler se češki in jugoslovanski regimenti nahajajo ravnotako na fronti ka-ker nemški, dokler slovansko, prebivalstvo mora v zaledju prenašati vsaj take križe in težave kot nemško, ne bo delal i rotičeške in protijugoslovanske politike. Je rekel in šeL Na njegovo mesto je poklical Seidler ravnatelja dunajske policijo viteza Gajera, di ni nikjer drugod služil kot na Dunaju, ki torej razmer po državi ne pozna. Njegova edina zasluga je. da je bil načelni! in poveljnik dunajskin policajev. Seidler je menda hotel s tem zagroziti avstrijskim narodom, da bo odsedaj postopal z njimi po policijsko. Toda tudi Gajerjev se ne bojimo več. Isti dan, ko je Seidler odslovil Teggenburga, pa so Poljaki postavili Seidlerju stoleo pred državni zbor. Pa dvadnevnem posvetovanju v Krakovu namreč je predsedstvom Poljskega kluba sklenilo, da za Seidlerja in njegovo ministrstvo ne glasuje več. — Brez Poljakov pa sedanja vlada v državnem zboru nima veilne, Nemci so že bili strašno ošabni. Seidler je postopal kakor majhen paša, sedaj pa so postali vsi skupaj naenkrat majhni. Sedaj Čakajo, ali si Poljaki ta teden še vendar ne premislijo. Jutri v petek, dne 21. t. m., se bo namreč Poljski klub na Dunaju posvetoval zopet o položaju. Položaj še je torej nerazasnjen, Ali bo šel Seidler ali pa bo ostal ler vendar skušal v parlamentu dobiti večino vsaj za začasni proračun, ali pa bo vladal brez parlamenta. To troje je mogoče- 'O jugoslovanskem vprašanju se sedaj pri nas »n po celem svetu veliko piše. Pri nas, ker se Ogri in Hrvati posvetujejo o rešitvi jugoslovanskega vprašanja, po celem svetu, ker je ententa v Versaillesu sklenila, da sočustvuje z boji Poljakov, Cehov in Jugoslovanov za njih svobodo. G miru se seveda sedaj trenotno nič ne govori, ker je na naSi in ca nemški fronti ofenziva. Po končanih ofenzivah pa bo mirovno vprašanja na vsak način zopet v ospredju, morda bolj kakor že kedaj poprej. Jugoslovansko vprašanje. Gospod Seiclier, ministrski predsednik na Dunaju, so prepovedali, da na zborovanjih in v listih ne smemo več agi tirati za rešitev jugoslovanskega vpvašanja v smislu majniške deklaracije. Toda Seidler obračajo, Bog pa ebrne. Ko mi moramo molčati na zborovanjih in naši fnsti izhajati z beLmi lisami, se je začelo v Avstro-Oy,rskem več kakor kedaj poprej pisati in razpravljali o jugoslovanskem vprašanju. Kako neki tc, to pa so vendar vsemogočni gospod Seid'or prepovedali, o tem vprašanju misliti, govoriti in pisali? I o je prišlo tako, da se je sedaj Ogivka začela baviti z jugoslovanskim vprašanjem. Mi seveda nismo zadovoljni a načinom, kako s8 Ogri bavijo z našim vprašanjem. Ni dovolj, da i-irajo že Hrvatsko in Slavonijo na. vrvici, zdaj še ho-čijjo dobiti tudi Dalmacijo in Besno ter Hercegovine r ou svojo nadoblast. Da bi se ustanovila iz vseh teh dežel državna enotnost In da bi se tej drŽavi prklo-.ji tudi Slovenci, o tem Še seveda nočejo ničesar sli-f»ti. Tocia mi se spominjamo časov, ko Osti sploh 6 jugoslovanskem vprašanju niso hoteli niti razprav-I a ti, zato smo mirni, Ker smo prepričani, da bodejo irišli čaisi, ko se bodo pečali z jugoslovanskim vprašanjem tudi v smislu, loakor si je mi predstavljamo in mislimo. V poročilih, ki govorijo o zanimanju G arov za jugoslovansko vprašanje, je interesantna posebno ta »est, da baje hoče naš cesar dati na avstro-ogrsko narode oklic, kakor ga je izdal prejšnji ce^ar za P«-i]3ke, v katerem bo povdaril svojo odločno voijo, da itli in hoče rešiti želje jugoslovanskega n.troda p0 zjedinjenju. Kaj bodo neki rekli k tej vesti Štijerči-;ynci, ki še so prea kratkim, plačani in neplačani , ■jedili na Dunaj, da zaustavijo silni ča<*ov; tok med Jugoslovani? Ni še pretekel mesec in vsi njihov., na-! lepi so se že porušili v pran Za "Jugoslovane p« nasta u Iz vsega tega nauk, b'a ne smemo nikdar obupati» če tudi se ze. par tre-notkov skrije solnce za oblake„ Solnce ¡e i aše. in n.nče ga nam ne more vzeti. Mi are.no pioti sjuicu .n vseh je strah. Jugoslavija je naše sc^e. S. K Z. Slovenlska Kmetskr» Zveza si je na svojca fižu v Mariboru ustanovila msttio tajništvo, ki je pnpravljeno nuditi vsakemu ¿lanu vse, ke. mcierra-Giti javni urad ljudske organizacije, V zadevi, v ka-lar si pian S. K. Z. ne zna sam. pomaga.*., n J se z¡-upno obrne lh strankino laiiištvo. Voditelji S. K. Z. so tal* o zap'-sleni z jtv.nimi púsil, fia ne more o vršiti vsnga, kar zabieva dau-OKnes vsak člai lji.dsks oiv.^nizacije od níe, T¿ ne-¿'.„■tatek naj iz oth'uje strankino tajniširo. O .o njJ ohranja in vzdržuje si-k mol voditelji ir stroko* ;„ .bena - elja, r bena javna Dotreba strankinega člana naj ne ostani neuslišana in neupošte^na. Tem večta ie Dotret1» -„.rankinega tajništva, ke< je moral nož in mladenič., ia sta bila že več a-: m;.-,nj z jav-> n ion posli seznanila, v vojsko, a ostala je dom« žena in mladenka, ki še sla se komaj v v^j.skini dobi morali začeli zaneti za javne posle, docim je p. e< bito domače ogn,";'¿o in gospodiiysitvo njih gla na sktfc. Toda tajniši u zasleduje tudi višje oilje. O'.i anda je politična in '/sed tega ima strankL.o lajn štva vi šili tudi politifi/v nalogo. Organizacijo, ki je med vtj&ko veliko trpela, je treba zopet izpopolnili. Res je, da je veliko m:j; m mladeničev, ki sc bni in bi f ko bili organiz" strankini člani, n.uralo v vejete. Iz tega pa izvira tem svelejsša dolžnost onih mož in mladeničev, ki -n ostali doma, ter tudi žen m de-k »r i, da se tem iidrrjše oklenejo naše u.'gaJltsacije. Naša stranka rjora postati močan u trden or-gi. lizem, k bo za vsp boje suosoben in cLbro pripravljen. Kadar je tt ;Ba govoriti, treba je, (ta govorimo vsi enako, kadar je treba molčali, molča bom"» vsi, ksdar je treba trueti, trt»'i bomo vsi, ka"tr bn 're-ba dejanj. nasto<- i; bono .si brez izjemo Postati rao amo solidarni r o. užina, v kateri vsi za ene-ci: in eden za vsj -sto >.jo brezpogojno za svojo í tu pno čast in ao<~" lit. Tuui naše itrtil če nasproti druíím strankam na Slovenskem Sta^riu je treba določiti. Sedaj so vremena, v kater> je trsba največjega napora in LISI' Mm „Praugor". (Januš Golea) (Kuneo.) Prižgal je žveplenko in ga osvetil celega. O, da, da, i odsreČki pranger je bil to z razločno izklesano Številko 1/776, Pod to letnico pa so bile 4 luknje «a pripono meča in lesenega žezla. Da bi ga nikakor ne uka}iila temna vinska klet, je še potegnil iz že-t»a zloženo leseno merilo in nameril na stebru po dolžini 215 cm, na širokost v četverokotu pa BO cm. To e bila mera, katero si je moral tedaj kar v spomin zapametovati vsak podsrečki tržan in tržanček. Pranger je bil torej zopet najden, pa kako ž njim v Podsredo brez voza in konj? Eden od orožnikov je zastražil klet s prangerjem, druiii in župan pa sta se podala okrog po St. Petru, da naprosita kako vprego. Pri tej priliki sta pač lahko razločno feitala iz šentpeterske knjige ponosa. Vsak se jima je zaničljivo in prezirljivo posmehnil, češ: Samokolnico Se posodim, voza in konj pač ne! Po dolgem in mučnem iskanju ter moledovanju se je vendar le našel tudi med Sentpetrani Efijalt. Pogodil se je za v srebru izplačano svoto 12 gld., da bode potegnil najdenega prangeria iz St Petra v Podsredo. Z lastnim blatom oštrafotane krave so prišvajdrale z gnojnim vozom pred Gabronovo gostilno, da se naloži brezglava prangersko breme. Kamen je nakladal sam žu- pan nodsrečki in oba žandarja prav lastnoročno. O rožniki so še zaslišali in zabeležili izpoved fantov in odpeljali prangerja s kravami v Podsredo. Sent-f eterski generalni ¿lab se jo sicer jezil, da je oveni-lo in izgin -o njih tržanstvo kot majnikov cvet, pa vili so se od krobota, ker doslej še ni nikdo prevažal tržkih pravic s kravami na gnojnem vozu. Fant-je-bojevniki, junaki y boju in zatvornicah jezika, so onepa dne zopet pili vino. Pripeljali so prangerja iz šentpeterskega izleta nazaj v Podsredo proti mraku in večeru dne 11. aprila 1882, Ves trg je oživel pri pogledu na starodavno in sveto čuvano svetinjo. Otroci, ženske, možje, starci in Juzl, vse se je zbralo krog krav in — gnojnega voza s prangerjem. Peljali so ga na prostor ropa, stopivši v posvet: kako zavarovati za pri-liodnjost scomenik, da, se bode lahko ustavljal in kljuboval tatinsko roparski roki. Sama luknja v črno zemljo se ie i/k^zala liokrajt nezadostno ter preslabo, Močnejšo od zemlje je pač železo, tako so gruntali PodsreČani. Tržkega kovača so pritegnili k seji in se zedi-nUi v toliko, da dobi pralnger-foegunec odslej novi l odstavek po dolgem in Širokem na 215 cm, na debelo pa 22 cm. Na to kamenito ploščo bo pa prikovan pranger z debeloželeznima drogovoma ob dveh stra-neb. Navdušenje za dragotrošne naredbo ter varnostne naprave pri spomeniku jo bilo tem večje, ker so našli celo pranperjevo glavo, ki bi naj bila odsedaj spojena s telesom z železom in kitom. V St. Petru je videl Župan na prangerjevih prsih venec, predlagal je Podsrečanom tudi zelen nakit za vrnivšega se o-ropanega sina. Sklepi tržke srenje, priseženi pod milim nebom — so se uresničili in izvršili takoj drugega dne, — Pranger je zopet zagospodaril nad Podsredo z z železom pritrjeno glavo, sam prikovan od dveh strani na nov podstavek. Takega sem ga videl, obiskal in počastil tudi jaz v vojnem letu 1918. Krav, gnojnega voza in krvavo drago plačanih 12 gld. pa podsrečki župan tudi ni pozabil. Podhuj-stfi je pri tepežu poškodovane rojake, da so preganjali pretepače sodnijsko. Njih telesne poškodbe bile so tako na široko zevajoče, da jih ni mo.el zalepiti kozjanski sod, ampak so izročili to prangersko pravdo celjski sociniji. Sodniki so bili vsi odločno na — strani podjetnih Sentpetranov. Ti bi se bili tudi izmotali vsi brez zni iz te zadeve, da se niso sklicevali njih to la preveč puščano kri, s krampi pretresene mož in debelo črne hrge po celem to-iesu. Kri in ran klicale sodnijsko kazen. Največji muč . med obsojenci je bil zopet — Sultan kot vodja in voznik. Prisodili so mu 1 mesec miru in odpočitka med štirimi stenami na samem z utemeljitvijo, naj kazen takoj aastopi, sicer bi se še lahko zmotil in zablodil prehitro v Podsredo, mesto v St. Peter. Za poglavarjem so se oddih ali v temnici po 14 dni, po 1 teden, po 4 in 2 dni vsi ostali junaki sv. Petra. Izplačana jim je bila nagrada po važnosti ulog, katere so igrali. Za poškccibe m ra-e so nrejeli Pod^rečani le iralenkosi, ker imajo dovolj vode v Bistrioi, ki hram v sebi baje ranocolno moft. Po prestani kazni ao Sentpeterskl lantje zopo! Stran 2, ».U» '*ús¡üt¡{r T,-rr't'X nhomxsss oGbfûois. nnisilnejSe borb« /.t f^e narodne cilje. Eruga načeti, a vprašan a ;e treba sedaj v medsebojnem sj o-lazumu ne za ns'i.'\ p. Q pa zač. sno aaposlavt1« Mi kakor druge stranke ostanemo zvesti svojim stranki-n m naceloin, tod,' sedaj je naš oilj narodu». 7ieuai;c-I i, Mjivo so razorane, seme posejano, se.atve greuo v klas. Vremena, - jih imamo sedaj, se ne bodo zo-pe stoleta in stolv a • rnila. Zato je treba zdaj druge bo,e o ustiti in izrabiti sedanje čas* /a visoke narodne oilje. Sedaj se, brati ne smemo medsebojno napadati m blatiti, ampak zu.iati vse svc4e moti za {¡kupne borbe V>led tega ni naš namen, oiugim škodovati ampak zbrati samo to, kar je na?e, ter se v zbranih četah posUviti ob st.an drugih r.arodmh organizacij. Pač pa nadalje boj strankam, ki nasprotuje jo našemu skupnemu narodnemu progn-mu in ki sc obenem vse Drftz izjeme tudi nasprotnice v drugih načelnih naziraniih naše stranke. Vabimo torej vse naše somišljenike, da se trdno organizirajo okoli v bojih preizkušen", slovenska kmetske Zveze. Vajeni smo zmag, naj» bi nam ti.M sedanja velikanska borba za jugoslovansko misei -prinesla popolno zmago. Pomnimo pa tudi: Kakega duha bodo naše žene, tankega bodo možje, takega bo ves narod. Vzgojujmo si jih! Ena 'sama zavedna slovenska žena lahko narodu več koristi kot deset shodov ali govorov« Dajmo našim mladenkam in ženam višjo izobra- mí slovenskem duhu, da se ne bodo šopirilo z — i emškim gow.ien.jern, ampak z resnično izobrazbo in omiko, z iskreno rubezni o in spošto\ anjem do vsega, kar je sioverskj. Samo zavedne Slovenke bodo mogle odpr-viti n mški duh, nemškutarjenje in nemške šege, nemške časnike in knjige iz slovenske hišo Narodnozavednc ženstvo je bilo in še bo glavni -teber sloven3tva, posebno na Se Jugoslavije. Slovenska ženi mor^ '•stali dika m ponos slovenskega moža, sIovensKp dom.ivine. Društva, dekliške zveze ln Marijine družbe, vzgojujte nam krepostne mladenke, žene in matere! V. Vzgojujmo si narodno ženstvo! (Dopis od Sotle.) Ne pravimo brez tehtnega vzroka: Ljubite slovenski materni jezik! Slovenska mati nas je rooila, slovenska mati nas je negovala, slovenska mati nas je učila prvo besedo. Ne bo preveč, če rečemo: Žena mati je ona neusahljiva, vedno poganjajoča vedno zeleneča korenina naroda. In ako hočemo, daje drevo naroda čvrsto in zdravo, moramo skrbeti za y'ravie te korenine, naše slovenske matere, slovenske žene, slovenske mladenke. Slovensko narodno vzgojena mladtenka, žena, mati bo najboljši varuli slovenskega imena, slovenskega značaja hiše. nevstra-šena družica moža-narodnjaka, vama podpora moža-sla'wfia, na i bol ša vzgojiteljica otrok, rešiteljica neštetih mož in mladeničev, ki bi se dali sicer zvabiti v razne zanke. Ceniti moramo znati zlato srce naše slovenske žene, naravno čistost in priprostost naše slovensko njbdenfce, A kdo aešeje žalibog ua&e m to celo boli*3' slovenske sinove, ki ne vedo ceniti — žlahfno srce slovenske mladenke ali žene; KoIiko e takih, ki bruz potrebe in pievdarka vzamejo v zakon Nemko, nemoursko »raj1©, ki sicer mrzijo vse, kar ie slovenskega, a diši jim premoženje m dohodek ženinov in si Ion dragocena slovenska posest. In kaj je posledica? V hiši se nemško govori in moli, otroci se remško vzgo4ujeo ir Nemka tudi drugače gleda, oa dobi nadoblast nad možem. Zakaj bi se učila žena <-:ovensko. kc je mož tako nespameten, da Nemki na Tubo zametuje svoje materinščino! Zahaja v nemško družbo, otroci sliši j samo nem,ško besedo, hoditi morajo samo v nem«KO šolo in mož-oče to gleda, prenaša samo rad. božjega miru. Mož. odrezan od slovenske družbe, ne sliši nobene slovensko besede od svoje žene, od svojh otrok. Oče, sin slovenske matere, kot mladenič mogoče se navdušen narodnjak, (gleda, kako njegovi sinovi rastejo v večjo slavo nenastne Gcrmarije. psujejo vse, kar je slovenskega, kidajo sramoto na glavo svojega Oe Hočemo b:ti res pravi Jugoslovani, bežimo , roc od Nemk! Saj je poštenih Slovenk dovolj ! Podobno na jezikovni meji pazimo, da se ne bodo vkra-dle Nemke ali nemčurke na naše slovenske domove. Iz razdejanih bivališč ob beneški meji. Tolminslo, 12. junija. Kdor ooie v deti in spoznati giozote in ra zde- jania, ki .,ih e . o/ziočila vojska, naj obišče iror.to cb beneški meji, kjer divjala vojska dve leti in p, 1 ne da bi se premakn la. Na naša zemlji, katero so i-meli Lahi zasedeno uve leti in pol, ni skoraj spoznali i rb.sniih rodovitnih polj. Vasi, vasiee, «kapine hiš» so v razvalinah, posamezne hiše z obširrimi poslopji, ki so pred vojsko kakor vile kraljevale med lepimi nasadi, so dobesedno izginile, ne dobiš od njih ne lesu, ne kamenja, ne opeke, vse so Lahi porabili za zgradbo novih cest in jarkov. Novo ceste, poti in jarki so uničili lepe njive, travnike in tudi gozdove, posebno v visečih 1»-pah so vsled zgradue cest na daleč zasuti travniki in njive z zemljo, gramozom in kamenjem, ki se če no strmini navzdol, bicoda je nepreračunljiva, Neprecenljive jablane, hruške, kostanji in druga drevesa so posekana in izruvana. Le tupatam sameva kako drevo od granat okleščeno. Ubogo naše ljudstvo, katero je bilo ob izbruhu vojske od Lahov odpeljano v Benečijo, a se je po 12. ofenzivi, ker ga hitro se u-mikajoči Lahi niso mogli vzeti s seboj, zopet vrnilo na svojo grudo, ni več skoraj spoznalo svojega prej tako lepega, a sedaj tako razdejanega in uničenega sveta! Marsikateri skoraj ni več ločil, kje je prej stal njegov dom. Stanovanj nobenih, zate so si ljudje za bivališča uredili podzemeljske kleti, kjer so še ostalo. In v teh vlažnih prostorih naše ljudstvo, ki je toliko prestalo, vse zgubilo, seclaj počasi umira. Dokler so bili v Italiji, so bili z hrano dobro preskrblifi-iu, sedaj pa nimajo ničesar. Že sedem tednov niso dobili moke; ko je bila po sedmih tednih moka r.a potu. je bila zavrnjena v Trst. Za pol leta so dobili 10 dele obele na osebo. Kar so pa dobili krompirja >n ž'la, so ga vsadili, oziroma vsejali. In sedaj ne poznam ne kruha, ne polente, ne močnika in ne m!eka! Kako pa živijo? Zelenjavo, t. j. travo kuhajo, *o je ■/o nekaj časa sem njih vsakdanja hrana. Mnogi so vsled slabega stanovanja in velikega pomanjšat ja zabuhli v obrazu. Marsikateremu so vsled lakote o- ................a«. iii*fj* tm Mož, ki ima otekle r.oge, da se foniaj pregft i e videl duhovnika potovali mimo njegovo podzemt -ske kletk Poprosil ga je, naj ga spove, kar j» #o? h vn;k, ki je dotičnega moža kakor tudi mož duhovni "a že od že od prejšnjih časov poznal, z veseljem t i storil. Ko je spoved opravil, zdihnil je cSobri mož p. -foiažen: „Hvala Bogu, višaj spovedan se-u, ak® m« Bog naglo pokliče." Ti ubogo našo ljudstvo, ali si zaslužilo? Ceruihovsk Pšenica pri nas, na Ogrskes in v Ameriki» Zaloge stare pšenice so popolnoma. iz* rpane ■ ttn upa in kaže na novo žetev. Pravijo, da pšenicj tdcer lepo kaže, a da tam, kamor je serpa zadnja siana, pšenična ietina ne bo posebno sijajna Iz Va-žmgtona se poroča, da je letošnja pšemena letina vi cHi Ameriki tako bogata, kakor že desetletja ne. Sa* mo Severna Amerika je pridelala blizu 1'bO milijonov bušelov pšenice (1 bušelj — 36% 1), t. j. za eno tretjino več kot leta 1917, Pšenica je neki iz»,u-ne kakovosti. Odvišne zaloge se že večinoma \se pokupili» Angleži in Francozi. Se bogatejša je baje žetev pše-u.ce v Južni in Srednji Ameriki, Tudi Avstralija jfi zadovoljna s svojo žetvijo, Vse to daje našim sovražnikom upanje na zmago. Francoski ministrski predhodnik je rekel pred nekaj» dnevi pariškim časnikarjem: „Kruha in sicer belega kruha bo lu.elo naže prebivalstvo in vojaštvo tudi v bodoče dovolj, s Či~ mur pa se Nemčija ne more ponašati. Mi bomo iedls police, Nemci pa otrobe. Četudi prodira sedaj nomj£« ka armada proti Parizu, glad bo Nemce prisilil, da bodo še radi nehali z vojskovanjem." V Nemčiji se slišijo glasovi,,da je treba vsolfi-tuo v Nemčiji, v Avstriji, Rumuniji, na Balkanu ln v zasedeni Ruski popolnoma zapleniti m jo izročili državi. Kmetu-pri.delov.aicu pa bi se naj dajalo moko in kruh na karte kakor nepridelovalcem» ^ S takim protilmetskim načrtom pa n« bc"te ve, ker se razun prijateljev nadaljevanja vojske — vsenemcev — nihče več ne zavzema za t ¿.k načrt zasege žetve. Oddaja žita bo pri nas baje letos nekoliko dro-gačna kot lani. Okrajna glavarstva že te dni določajo, koliko naj posamezne občine oddajo žila, koliko ovsa, koliko fižola, koliko krompirja, koliko sena, m slame itd. Ce se bo to, kar oblast zahteva, oddalo , bo baje promet in uporaba preostankov popolnoma, prost. A malo je pri nas ljudi, ki bi to verjeli. Saj se je lansko letino rekviriralo kar po štiri- de šestkrat. In vsakokrat so Claryjevi rekvizitorji rekli; Ne pridemo več, to je zadnja rekvizicija. ra čez mesec dni ali še prej so zopet prišli. Občine n^j do gotovega roka naznanijo oblasti, ali morejo dati toliko ¿.ot je predpisano. jNaj občinski možje natanko pro* motrijo, ali bo mogoče dati toliko kot bo nredpisflo okrajno glavarstvo. Ce ne, naj takoj (rok bo kratrV) ugovarjajo proti previsoki odmeri. Prihodnjič bo r natančneje poročali o tej važni zadevi. Cene žitu so krivično določene. Na- OgrskiE bodo plačevali letošnjo pšenico po 74 Iv 100 kg. ---- — - — i ----— i------—- -------J" I-W • » »S» t' tekle noge. da se komaj pregiba. Ali ni to počasno < nas pa samo po 42 K. Ogrski krompir stane 45 K avstrijski — 15 K 100 kg. Enaka razlika je pri dr gih pridelkih. Na Ogrskem lahko državni poslan;; umiranje našega ljudstva? Dušni pastirji so interni-1 rani v Italiji, cerkve v razvalinah. Do bližnje cerk- j ve bodisi na Beneškem bodisi na našem imajc po tri j spravijo kmetske zahteve do veljave, ker zboruje d in več ur hoda, kamor pa zamorejo zahajati in tola- ] Savni zbor. Pri nas v Avstriji pa Nemcem na Ijut žfce iskati le tisti, ki imajo še nekaj moči, slabotni in ? vlada noče sklicati državnega zbora. ? 1 olniki pa iščejo tolažbe v molitvi v svo'ih tužnih bi- \ \ aliŠčih'. a popivali na tuj r.čun, ker so molčali o krivdi viijiu pred sodnim stolcem i" v sponah temne ječe. Bo in pravda za posest podsrečkega pranger-ja ie razkoreninila v srcih vseh Sentpetranov .cal mržuje do Podsredo. Z roparsko roko niso upal'več zgrabiti kamna pra- io, sai ga ščitijo žandarski Da-joneti in sodnijski pa-agrafi. Da bi pa tlel ogen-srda v srcih še poznih šentpeterskih otrok, so nanro-isili in pregovorili d imaičega organista, da |im ie 7-¡varil prangersko pesem in jej vsilil narodni nanev. Pra m verska pesem. Vel'ka žalost mo obdaja, stiska me do dna srca, slišat s ¿taierskega kraja. 1 kaj tak žalostnega , ed pran gor i a. tr i ♦ ' t ! • 1 », i V t i *> i i^fVt» B'Ii so dnevi že minili svetka velkanočnega, k St. Petri pa sklenili, iti so po prangerja, 0], prangerj«.! ^Tam v Podsredi v tihi noči vfaradU in naloi'li ga. Bežali so na t!» mo31, cb pala glava je a TOar», od praBfferja. Komaj 0an se J» affltstratnrral. jfo so pripeli ali sa. rsak j» v v«selH p lavni, zarroJT l'nb*ga prMijasnpjTft, 'Al* Brenjani so žalovali: „Kam je zdaj pravica šlaJ?" Našo čast so odpeljali, n^ega prijatelja. OJ, prangeria! Dva žandarja naprosili, ž njima purgarja tud' dva, gor na voz so poskočili, da so šli po prangerja. OI, prangerja! Vse karkoli je na svetu, le prav hiter konec ma; malo časa bli veseli, so v St. Petri prangerja. O j, prangerja! Glejte žalost fo nesrečno, vpregli voleka so dva, i« St. Petra čez Skopečno, Odpeljali prangerja. Oj, prangerja! 3 veseljem priBaTvali ■o Srenj an i ga doma. Z voza vreli, spoštovali Ruffga prijatelja 0|, prengerfa! - Ml pa žalost ztlaj pustimo, raj? aalijmo vinSelfa. grlo napotimo, , in pozafrmo pr*rgerfa. 0], pranger^a^ m-: Od leta 1882 do danes je zatonilo več negu ^ en Človeški rod let. Pred nedavnim časom je prikj pel pohlep po prangerju zopet do vrha. Sentpeterste fantje so vozili svojo vaško inteligenco iz Rsjhenbmv ga po cesti proti domu. Popivali so vsi v Podsredi« V temno pozni noči so izpulili vozniki prangerjj — glavo in jo skrili na svoj voz. Ti njihovo postavolomno početje je zapazila šr pravočasno neka tržanka, ki jim je izmaknila vaj dragoceno glavo, roparjem pa podtakni/, na v sselno glavo, da so jo peljali v vas sv. Petra. Sentpetrani trdovratno tajijo ta sramotno z]a~ lovljeni napad zopetne poizkušnie za pridolr 'ev trž-kiri pravic. Podsrečani pa kujejo v zvezde slave tr-žanko, ki je otela domačo svetinjo novodobnega za* smeha. Pranger vlada, dičd in dviga slavne Podsre-do tudi v vojnih 6asih kot trg z vsemi prastarimi pf avioami. Koncu teh vrst bi pa Se dodjal jae Podsreča -r.OTi pameten in odkrito misleč nasvet: Svetovna vojna se nagiblje koncu. Ugasnilo bo menda sovraštvo narodov, nikakor pa se ne bode ublažila in usahnite želja Sentpetranov po posesti kamenitega mernika JBb stoletnega prepira. Bolj kot kedaj pred «bruhoni ta vojne je slišati po S t. Petru klic na boj in osvo-»«ditev prangerja. Vojno odlikovani Sentpetor^ki Jur-ttodo poskusili po sklepu svetovnega miru Še eakrat sosedno borbo za trajno -priboritev -.ran^orf» ¡s njesrovifi tržkih pra-»J«. Podsrečani, Jho l&odo raz-09. enkrat angel miru »roje peruti nad BTromSunf »frndi, skrijfe in apiavili praaperja tepred trike M-Sfc fitev. 36 v temno širimo B2ot. da ire nide Se t*at šentp»t«ralw «»atn^ila ▼ oW,et« w;Wfff — 20. junija 1918. scöm^sn cKW« Siran 3. Naša ofenziva proti BES" V soboto, 'dne 15. junija, zjutraj zarano je avstrijska armada od Adrije do švicarske meje začela z ofenzivo. Od vseh štirih avstrijskih armad, ki prodirajo v Italijo, je poverjena glavna naloga armadi hrvatskega junaka feldmaršala pl. Boroeviča, ki je doseglja v treh dneh ofenzive lepe vspehe in se nahaja ob srednjem toku reke Piave, katero je že tudi prekoračila. Levo krilo BoroeviČeve armade pod poveljstvom generala Wurma je zavzelo Capo Sile, prekoračilo kanal Fosetta in se nahaja 15 km severno od Benetk. Armada nadvojvode Jožefa je v gorovju Montella vplenila 73 topov ter prodira vedno dalje, italijanski vrhovni poveljnik Diaz je pričakoval glasni sunek od armade feldmaršala pl. Konrada na gorovju Asiaga, kjer je zbral ogromno število svojih rezerv. Kakor hitro se bi ¡osrečilo pl. Konradu streti sovražni odpor v gorovju in prodreti v beneško ravan, bi bile vse italijanske armade notri do Benetk prisiljene k umikanju. Radi tega so se Lahi vrgli z veliko silo proti Konradu. Borba je zelo srdita in zanteva velikih žrtev. — Do dne 19. t. m. so nagi u-jeli že nad 30.000 Lahov. Slovanski junaki pohvaljeni. Pri sobotnem napaidu na Italii-aln(e so šle sio-vanoke Čete kot prve v bo}. Svojo dolžnost so izvršile tako hrabro, da jih je moralo vrhovno poveljsc.vj izrecno pohvalno omeniti v uradnem i oročilu. SiO-vanhke čete so s tem, kakor že neštetokrat, vnovič dokazale, kako prazna in hudobna so natolcevanja gotovih nemških krogov o nezanesljivosti in lzuajst-vu. Vojno vodstvo je gotovo o slovanskih četan drugačnega mnenja, ker bi jim sicer ne dalo najtežjih nalog m bi ne začenjalo ofenzive z njimi. 15 lan pred Benetkami. Lbadno se dne 15. junija poroča: Arma'a j9-nerula Wurma stoji ie še 15 km severnozanodno od Benetk ter 10 lan zahodno od naše Črte v začetku •aše olenzive. Vsled tega prodiranja se nahajajo Benetke že v območju naših topov. 5000 topov. Italijanski listi pišejo, da obstreljujejo Avstrijci italijanske črte iz 5000 topov. Gromen.e topov se prav razločno čuje v Benetkah in v Padovi. ' Trg Vuzenica za deklaracijo. Občinski zastop tržke občine Vuzenica je dne 16. junija sklenil, ^ da se v polnem obsegu pridružuje jugoslovanski deklaraciji z dne 30. maja 1917, zadevajoči združenje vseh Jugoslovanov pod žezlom slavne habsburške vladarske hiše, izreka poslancem za njih neumorni trud najtoplejšo zahvalo ter prosi, da vstrajajo pri upravičenih zahtevah. — Slava zavednim Vuzeničanom! Nemški kršč. socialci in socialni demokratje so se dne 18. t. m. na Dunaju izjavili za sklicanja državnega zbora. Poslednji so celo zahtevali, naj se zbornica takoj skliče. Kaj so dosegli tisti nemčurji, ki so romali na Dunaj? Nič, prav nič! Nobenega navdušenja ni več. Vse se jim -¡osmehuje in s prstom kaže za njimi — glej, to so tisti, ki bi radi, da bi slovenski kmet še nadalje užival nemški „žegen" v obliki nasilnih rek-vizioij. To so tisti, ki jim ni prav nič mar, Če vojska traja magari še 20 let. . , ,, - . To so tisti, ki se jim v zaledju prav dobro godi in jim ni treba iti na fronto in jim ni treba stradati kruha, Nemškutarski generalštab s (svojim pohodom ni prav nič dosegel nasprotno, mi smo vsaj spoznali sedaj vse tiste, ki pljujejo v svojo lastno skledo. Zavedein slovenski kmet s studom gleda tako početje. Vedno stari in nepoboljšljivi so naši Nemci. Z ozirom na sedanjo italijansko ofenzivo priobčuje ponedeljkova „Tagesposta" članek, katerega izvajanja gredo za tem, da so vsi uspehi na italijanskem bojišču zasluga — Nemcev. „Nemški narod in avstrijska drŽava sta dva nojema.,ki se ne dasta ločiti", pravi „Tagespošta." Dokler bodo med Nemci vladali taki nazori, je seveda vsak sporazum nemogoč. Koroški nemčurji. Za nedeljo, dne 9. junija, so zbobnali koroški in štajerski posili nemci nemšku-tarje in renegate iz štajerskih in koroških nemšku-tarskih gnezd, da bi na tem volkstagu ubijali jugoslovanskega zmaja, dočim vlada nam Slovencem dosledno prepoveduje vsako zborovanje, še celo zborovanja društev. Na tem volkstagu so med drugimi govorili znani „večni kandidat" Francelj Girštmajer z Maribora, ki v zadnjem času prav pridno havzirapo Koroškem, kjer bi rad vjel kak državnozborski mandat Razven par obrabljenih stavkov, Katerih se je naučil na pamet, in katere pove na vsakem nemškem nolkstagn, ni ta možicelj povedal prav nič nove tekočem letu. Zastopane so bile razne gospodarske organizacije in tozadevni uradi. Deželni odbor je zastopal deželni odbornik dr. Verstovšek, poslovalnico slovenskih poslancev poslanec Pišek, Kmetijsko družba je med drugimi zastopal tudi župan Roblek iz Žalca. Naznanilo se je od grofa Clarya, ki je posvetovanju predsedoval, da zahteva urad za prehrano od Štajerske 8000 vagonov sena in 2000 vagonov slame. Kulturni nadzornik Peter je predložil načrt, po katerem ključu bi se ta količina razdelila na posamezne okraje. Vzel je za podlago število živine v deželi po zadnjem štetju dne 28, aprila t. 1. Izjavil je, da, potrebuje vsako gospodarstvo za vsako glavo živine na dan po 15 kg sena; če vsak gospodar odtegne vsaj pol kilograma od te dnevne, na glavo računane količine za oddajo, se s tem že more zbrati zahtevani kontingent (zahtevana količina sena) v deželi. Na podlagi tega ključa so se množine tudi razdelile per-centuaino na posamezne okraje. Ta račun izgleda na prvi trenotek jako vabljiv in sprejemljiv. Toda izkušnje iz prejšnjih let dokazujejo, da, je v resnici nemogoče nabrati v deželi te velikanske množine. O teh predlogih se je vnelo živahno posvetovanje. Posebno je povdarjal deželni odbornik dr. Verstovšek, da so te vladne odredbe gle-de dobave sena se zopet izdale za poldrug mesec — prepozno. Gospodarji še danes ne vedo, da se seno n« )sme izvažati iz občine v občino, zato ne morejo občine imeti liopolne kontrole vsega pridelanega sena. Zahteva, da se brzojavnim potom pooblasti občine, da si vsaj uradno zagotovijo, od katerih gospodarjev in v kolikih množinah se izvaža seno iz do-tične občine, ker le na ta način zamore vsaka občina varovati 'svoje pridelke in potem odmeriti vsakemu posamezniku pravično oddajo. Nadalje je zahteval dr. Verstovšek, da se deluje od vseh strani in tudi od namestnije na Dunaju za to. da se zniža zahtevani kontingent (količina). To je prvi pogoj, ajko hočemo v deželi zares zadostiti oblastvenim zaihte-vam. Posebno je opozarjal na zahtevo, da se morajo pridelki sena na zemljiščih, katera ima vo:aška u-prava v najemu, in tudi pašniki vzeti v račun zahtevane količine dotiČne občine, ker bi sicer bile te občine preveč obremenjene. Na vsak način je pa tudi potrebno že radi velike množine, ki sie zahteva, da se določi, koliko si sme vsak gospodar za vsako živinče na dan vračunati, do kolike množine ima torej pravico razpolagati. Tem zahtevam so pritrdili večinoma vsi zastopniki, le vojaški zastopnik posredovalnice za nabavo sena se je branil, da bi se u-poSteval pridelek od vojaške uprave najetih zemljišč v to. kar mora dotična občina oddati. Sklenilo se je, da se tozadevno posreduje pri vladi. Zupan Roblek je posebno to točko najtopleje podpiral in se skliceval na izkušnje, katere imajo tozadevno zla.c-t' občine na Spodnjem Štajerskem. Tudi mestni zastopniki in socialni demokr-itie , zlasti poslanec Jiesel, so podpirali zahteve kmetskih zastopnikov po znižanju kontingenta (količine, slame in sena). Cesarski namestnik pa, je podal izjavo, rta je kontingent določen od ministrstva, k'er se skoro-gotovo ne bo dalo ničesar doscfci, kakor je to že v seji izjavil zastopnik iz Dunaja. Tedenshi» mn Irf, Duh. rest. Vič. p. Valentin MikuS, župnik v St. Juriju ob južni žel., je imenovan za kn.-šk. duh. svetovalca. Častni občan. Občinski odbor občine Sardini» pri Veliki Nedelji ie v svoji izredni seji dne 25. ma- Stran 4. _ ia t. 1. izvolil mnogazaslužnega, v splošni dušni in i telesni blagor neumorno delujočega milostljivega g. Frančiška Moravec, kanonika in stolnega župnika v t Mariboru, svojim častnim občanom. Čestitamo! Aašiui somišljenikom. Seaaj, ko si je ustano-vila Slovenska Kmetska Zveza svoje tajništvo, ji je mogoče misliti zopet na podrobno strankino organizacijo. Želja vodstva S. K. Z. je bila, da svoj program naznani in se o njem posvetuje na posebnem občnem zbora. Toda naznanjeni občni zbor za Celje nam je bil. kakor znano, od vlade prepovedan. Ker pa čas hiti in morejo biti vse stranke za bodoče boje strogo in dobro organizirane, za to mora vodstvo delati sedaj na lastno odgovornost. Prosimo pa, da nam somišljeniki upošljejo svoje nasvete in želje, in nadalje da nam pri za početi organizaciji gredo dobrohotno na roko. Že najbližji čas se bomo obrnili do svojih somišljenikov s oosebnimi predlogi. Na novi maši č. g. o. 'Mihaela PribožiČ, frančiškana v Rajhenburgu, je nabral g. Gabrijel Pla-ninšek potom licitacije (pečene piške) 205 K za slov. golo v Mariboru, Caist vrlim Rajhenburžariom, ki so se odzvali vabilu nabiratelja z velikim veseljem in v razmeroma majhnem krožku z lepo svotico dejansko pokazali svojo narodno zavest. Posnemajte! Soletnica ravnatelja Robiča. Iz Ljutomera se «aro poroča: Pretekli meseo je minilo 25 let, odkar je prišel šolski ravnatelj g. J. RobiČ na našo Franc Jožefovo Šolo kot šolski vodja. Dolžnost nam je, da se spomnimo tega redkega jubileja, kajti g. fslavljo-neo ima za našo šolo mnogo zaslug. Koliko truda in skrbi je imel z opremo in uravnavo novega šolskega poslopja. Njegovo delo je tudi ustanovitev Podpornega društva za ubožno mladino, po kojem dobe otroci učne pripomočke in drugo. Njegovo vzorno in krepko vodstvo ter delovanje na šolskem polju priča mnogo priznalnih pisem in zlati zaslužni križec. Mnogo truda ima posebno še sedaj z razdelitvijo raznih živil-nih kart. Hvala Bogu. da se mu zopet krepijo fizične moči, ki mu jih je zrahljala bolezen v zimi. Želimo, da ohrani Vekovečni našega dičnega g. jubilanta še mnogo let v prid naši šoli in slovenski šolski mladiniJ Odlikovan poročevalec. S fronte se nam piše: Te dni je bil odlikovan s srebrno hrabrostno kolajno II. razreda večkratni poročevalec „.Slov. Gospodar-ja" vrli slovenski mladenič Franjo Bečan. Kolajna je bila poslana k Našemu polku od vrlih 20. lovcev, s katerimi je bil odlikovanec v mnogih vročih bitkah. Slovenjskemu junaku, ki se že na tri leta nahaja na bojišču in kateri je bil že prej odlikovan z bronasto svetinjo in Karlovim četnim križem, vsi prijatelji m znanci iz srca čestitamo! . Konj ubil svojega gospodarja. Od Sv. Kriza na Murskem polju nam pišejo: Občespoi.tovano obi« tečan 1, Jera Selčaa ,1|, Franca Gorenšek 2, VolaA-c Marija 40 v, Ivana Prebil 40 v, Minka SoŠter 80 v, Terezija Seles 40 v, Amalija Sel-čan 1, Lojzka Selčan 1, Jožef Poznak 1, Marija Po-hirk 1, Marija Jakop 1, Ana Jakop 1, Marija Kitek 1, Jožefa Kitek 1, Lucija Kitek 1, Jožef Kitek 2, Je-ra Kitek 2, Julijana Kok 1, Marija Polenšek 2, Fr. Polenšek 1. Terezija Hrovat 2, Amalija Ravnak 1, Marija Ravnak 50 v, Biaž Goršek 2, Helena Medved 1, Jula Košec 1, Terezija Vrenko 50 v, Marija Zni-dar. 1, Marija Skaza 50 v, Alojzija Znider 50 v, A. Rihtar 1, Julijana Vrečko 1, Marija Novak 60 v, M. Skaza 50 v, Peter Leva 40 v, Frančiška Soštar 2 K, Ivanka Zerovnik 2, Marija Kamenik 2, Bobik Jožef 2, Matija Bobik 1, Marija Vrečko 1, Marija Medved 40 v, Marija Znidar 1, Vincencija Slosar 1, A. Ste-ničnik 1. Marija Soštar 40 v, Bernard Medved 1 K, Nekdo 40 v, Marija Grušovnik 1, Jernej Ošovnikar 1, Lojzika Sošter 1, Manika Podpečan 1, Franca Pod-peŠan 60 v, Helena Petre 1, Cecilija Trebovšek 40 v, Ivana Hribršek 4, Franc Jakop 1, Matilda Hribršek 60 v, Janez Jakop 2, Mimika Jakop 1, Katika Pobirk 2 Marija Spielvogel 2, Eliizabeta Slaus 2, Klara Skaza 1. Franca Korošec 40 v. Maks Hriberšek 60 v, Marija Skoflek 1, Terezija Medved 50 v, Antonija Kračun 1, Marija Slosar 1, Marjeta Gregorc 1 K, Amalija Kovše 30 v, Marija Stepihar 70 v, Anton Hribrnik 1. Ivana Veber 6, Roza Veber 5, Jur Gorenšek 2, Neža Volavc 1, Ivana Venko 1, Ign. Ven-ko 10, Alojzija Volavc 2, Ana Venko 2, Marija Volavc 2, Matilda Bobtnar 70 v, Dominik Podjavoršek* 1, Marija Podjavoršek 1, Marija Pušnik 2, Francka Soštar 1, Gašjjer Soštar 1, Ehza Medved 40 v, Jernej Soštar 1, Terezija Hribernik 1, Matija Podgoršek 2, Jožefa Korošec 2, Anton Vrišer 3, Jožefa O- rožnik 1, Marija Zerovnik 1, Nekdo 40 v, Gorenšek Franca 1, Skoflek Cirila 1, Drev Leopoldina 1, Mo-horjani 5,90 K. Tratnik Martin, Sv, Rupert nad Laškim, 1; Strahovnik Jožefa, Skale. 10; Saloven Marija, Skale 4; Vodušek Marija, Skale, 2; Terezija Jerič nabrala v Skalah 16 K; Neža Pernat, Pieterje-Sv, Lovrenc na Dravskem polju. 5: Stoinšek Jakob, kovaški mojster, Pleterje, 10; Drevenšek Marija, Pleterje, 6; Jurič Terezija, Pleterje. 10; Lah Martin, župnik, Marija Snežna, 30; iiregant Janez, vojak, dama iz Nebove, Sv. Peter pri Mariboru, 2.50; Ma-ija Rojšek, Braslovče, 5; Marijina družba v Kapeli 150 K; Bralno društvo v Slivnici pri Mariboru od orireditve na Belo nedeljo za pisanko 100 K; Jožef Ledinek, Slivnica pri Mariboru, 4; Neimenovan iz f.iivnice pri Mariboru 6: pri Sv, Tomažu pri Ormožu so darovali ¡m 2 K Marin Terezija, Marin Alojz, Belšak Matilda, Rihtar Marija, Bezjalc Marija, Ivana Miiller, Neimenovana v Savcih 3; po 1" K Graš'č Marija in Segula Marija; Vauhnik Miloč poročnik 47 pešpolk, 30 K; Nigerl Franc, Slovenjavas, 150 v; na gostiji Leopolda Golob v Ljubnem 10 K; Kranjc Franc in Minka, nadučitelj, Sv. Barbara pri Mariboru, sedaj poročnik, 100 K; Slavinec Janko, korpo-ral, nabral pri stotniji saperjev 3-30, vojna pošta št. 365. 77 K; Neimenovan v Mariboru 20 K;; Ratej V., postiljon, Sv. Jakob v Slov. gor.. 5 K; Flis Anton, posestnik Sarna peč pri Zidanem mostu, 10 Kp Hu-dovernik Pepca, Douže, 24 K: Hrastnik Franc, S.v-Lovrenc nad Mariborom, 40 K; Gradišnik Marija v Framu 1 K; obitelj Velker namesto venca, na grob t gospe dr. Kac 10 K; Napotnik Ana, Tepanjski vrh, 4 K. — Dalje prihodnjič, — Prisrčna hvala! — Dr, Anton Jerovšek, ratvn^telj Cinilove tiskarne v Mariboru. Zopet roparji. V Gornjem Jakobskem dolu pri Mariboru so v noči od 18, na 19. junija vlomili neznani roparji —i bilo jih je 12, ^ečijnoma v vojaki obleki in oboroženi s puškami in revolverji — v hišo posestnika Jožefa Drozg. Gospodinja, ki je bila oborožena z revolverjem, se jim je postavila v bran, a so ji izvili orožje iz rok ter ji grozili, da jo ustre-ii,i.-> če jim ne izroči denarja in živil. Roparji so bili dobro poučeni, kje je eno in drugo. Vzeli so o-krog 14.000 K denarja, zabelo, meso, moko, jajca in nekaj obleke. Ko so odhajali, so streljali v zrak. Tolpa je izginila v nočni temi neznano kam, Orožniki in vojaštvo jih zasleduje. Sumi se, da so roparji dezerterji. — Od politične in vojaške oblasti zahtevamo, da malo bolj skrbita za varnost kmetskega pre-bivalstva^ Gospodarske novice, Kako se kmetu dobro godi ... Vrl naš somišljenik iz ptujske okolice nam piše: V 22, Številki piše „Stajero" med drugim tudi, kako se kmetu sedaj dobro godi. Denarja ima baje dovolj in tudi delati mu ni treba toliko nego poprej, njivo pa je rajši iz-premenil v travnik itd. Toda le vprašajte danes našega kmeta ali kako ženo. Res je, da ima marsikateri kmet dandanes par kron več denarja, toča aJi 'e to dobiček ali so to dohodki ? Gotovo ne! To je le izguba stalnega premoženja. Hleve ima prazne, liišo in gospodarska p|osJopja napol podrta* polje r.egno-leno, napol obdelano in s trnjem preraSčeno. Ko bodo nastopile zopet redne razmere, mu za nabavo potrebnega orodja tiste sedaj prihranjene kronice ne bodo zadostovale. Kar se pa tiče jflede Bela, da mu sedaj n! treba toliko delati, pa pravim: NemČurski obrekm-alci kmetskega stanu, zamašite si usta in bo Rlfe tjihl! Posebne ti, nemfcursla „'Stajem* Vulkanska laž je, da unetu sedaj ni treba toliko delati. fTfir lce Ia« jo zmota 1» aoa#u. *> »Jma aobono vesti več. Le pridite malo, gg. Stajerčijanci, pogledait ven aa polje, kako se ljudje mučijo od zore do mraka, da pridelujejo kruh za mesta in armado.. Vprašam: Kdo prideluje Ptujčanom zrnje? Ali jim ga morebiti Or' nig kar iz rokava strese? Taki so torej kmetski prijatelji, kaieri poznajo kmeta le ob času rekvuriran-;a. ko pa nima nič več, pa mu vsi pravijo, datse mu aobro godi. Torej ali ste seidaj spoznali te volkove ? 1-Taki so! Sram jih bodi! Vam slovenskim kmetovalcem pa kličem: Vsi na delo za svobodno Jugoslavijo! Kdor vidi, naj gleda, kdor sliši, naj posluša! — Proč z nemškutarji! Živela Jugoslavija! — A. F. Kako bo letos z oddajo žita? Mariborsko glavarstvo bo moralo od letine 1918 oddati 120 vagonov krušnega žita (pšenica, rž, ječmen in koruza), ovsa, ajde, prosa in fižola pa 80 vagonov. Mariborsko o-krajno glavarstvo namerava opustiti za letošnletino vse rekjvizipije, ki so gotovo vsem kmetovalcem zelo neljube. To bo pa mogoče le tedaj, Če se mu bo posrečilo vse posamezne občine pridobiti za prostovoljno oddajo. Količina, ki jo naj občine oddajo, se jim bo naznanila že v najbližjem času. Okrajni žitni i adzornik in dva druga uradnika bodo stopili v zvezo z občinami in se bodo ž njimi pogajali glede dodelitve količine, tako da ne bo nobena preveč obremenjena. Stvar občin pa bo, da bodo oddajno količino primerno in pravično razdelili na posamezne posestnike. Najboljša podlaga zato bo sedanje popisovanje obdelanih zemljišč. Dobro bi bilo, da bi vsaka občina imela prepis tega popisovanja. Da je prostovoljna oddaja lažje izvedljiva nego prisilna rekvizi-cija, svedoči občina Spodnja Polskava, katera je leta 1917 prostovoljno oddala 4 vagone zrnja in je bila zato popolnoma oproščena oddaje in vseh rekvizicij. A želeti bi bilo. da se zadeva res tako izvede, da bodo naši kmetje oproščeni rekvizioije. — Zantevati pa tudi moramo, da bo kmet z preostanki res tudi prost-voljno razpolagal in da bi se odpravile tudi nepotrebne mlinske karte. L Zasega pridelkov. Vlada je izdala naredbo o zasegi in upravljanju nove žetve. Splošno ostanejo v veljavi lanska določila. Razlika bo le ta, da bo letos upravljanje pridelkov še bolj strogo koi dose-daj. To določilo gotovo ne bo nikogar na deželi razveselilo. Ta določila so se skovala na. predlog bero-Iinske vlade. Med vladami Avstrije, Ogrske in Nemčije se jie dosegel sporazum v toliko, da se bode v vseh teh državah z državnim upravljanjem in razdeljevanjem žita in drugih pridelkov enako postopalo. Najvažnejše bo ureditev mletve žita v kmetskih mlinih. Tukaj nameravajo uvesti tako strogo nadzorstvo, da bo mlinarjem nemogoče kaj žita zamleti ali izmenjati brez mlinske karte. Naredba določa tudi podrobnosti glede mlatitve in takojšnje oddaje žita. Posebna komisija bo takoj ob mlatitvi in neposredno potem pri posestnikih pregledala zaloge žita in ukrenila vse potrebno, koliko žita se bo moralo oddati in koliko bo ostalo posameznim posestnikom. — O tej naredbi Še bomo govorili, Čudno pa se nam zdi da obljubljajo posamezna glavarstva, da bo po prostovoljni oddaji uporaba žita na kmetih olajšana, vlada na Dunaju pa grozi z zelo strogimi odredbami pri mlinih in pri mlatitvi. Cemu plašite ljudstvo s celo kopico nasprotujočih se novotarij glede živil? Pomanjkanje moke. Po celi državi so zaloge Žita in moke skoro popolnoma pošle. Dobavo kruha in moke so uradno skrajšali na polovico. Vsled tega je nastalo posebno med delavstvom veliko razburjenje. Razdelitev letošnjega žita |na Ogrsl-cm. Naredba o razdelitvi letošnjega žitnega pridelka na. O-grskem bo obsegala naslednje določbe: Vsak nad 15-letni kmetijski delavec ali delavka dobi na mesec po 15 kg moke, delavci pod 15 leti, ki ne opravljajo redno kmetskega dela, dalje svojci kmetijskih delavcev dobe po 12 kg moke na glavo in mesec. Ako bo letina dovoljevala, dobe kmetijski delavci in njih svojci Še poseben navržek. Za vse druge osebe se določi po 240 gramov moke na dan in glavo. Koliko bo znašal navržek za rudarje in za industrijske delavce, se določi kasneje. — In pri nas v Avstriji? Vlada ne pusti kmetu in delavcu niti toliko, da bi se mogel enkrat na dan napol, nasititi. Zakaj imajo Madžari vedno prednost pred Avstrijci? Nahrbtnik in žrmlje. Iz Liberc na Češkem nam poroča prijatelj lista, da so tamošnji nemški meščani prav zadovoljni s češkimi kmeti. Dan za dnevom romajo nemški in češki meščani na kmete in nosijo v nahrbtnikih domov koruzo, pšenico in druge vrste žita. Ker je oblast izdala naredbo, da se bodo žrmlje (domaČi mlini) zaplenili, so si meščani nakupili takoj Še visak po ene rezervne žrmlje. Ene so imeli shranjene za silo. In meščanom Čisto dobro tekne ta debelejša moka, napravljena s temi domačimi mlini. Celo fini gg. profesorji meljejo doma žito za svoje družine. Promet z živino. Deželna vnovčevalnica je od dne 15, aprila 1916 do dne 31. decembra 1917 oddala * promet 397.911 komadov živino. Cene za živino. Na razna vprašanja odgovarjamo: Najvišja cena za krave je. K 3.10, za bike in telice K 3.30 in za vole K 3.50 (veB 1 K za prostovoljno oddano Živino) za 100 kg- To so najvišje cene, katerih se ne sme pretoraSiti, Cene prašičev. Graško namestnigfvo je HotoCi-to sledeč« najvišje ceno ata praSiče (pri poljeBeldhJ:' I. Zaklani praJtfSi: aa mosnale praSiie: £ ra nanj mesnate irt»*** aeloao) ** «o U K m t 8« 10- junija 1918, Stran 5y dobro mesnate 14 do 16 K, B, Za špehnate prašiče: Spehnati prašiči 16 do 18 K, prve vrste, težki l'.< 9o 20 K, II. Za žive prašiče za vrsto A 25i% manj in aa vrsto B 20% manj nego za zaklane, 'A» za mesnato prašiče L manj mesnate 9—10 K. za dobro mesnato 10.50 do 12 K, B. Za Špehnate prašiče 12 K 80 v do 14 K 40 v in za prima (prve vrste) težki 14 K 40 do 16 K. Cene veljajo za kraj, kjer se prašiči tehtajo in prevzamejo. — Zanimivo j|e, da so za naše (avstrijske) svinje nastavljene za 40—50% nižje cene nego za ogrske svinje. Še bolj čudno pa je, da stane gpehnata zaklana svinja 18 do 20 K, a kmet mora oddajati špeh za 9 K 20 v 1 kg. To je del štajerske salomonske modrosti pri določanju cen! Napadi na voditelja prehranjevalnega urada skrajnega glavarstva Maribor. Uradno se nam poroča: Povodom napadov na okrajnega komisarja dr. Feliksa Lajnšic kot voditelja prehranjevalnega urada okrajnega glavarstva Maribor v Št, 28 mariborsko „Volkszeitunge" z dne 8. junija 1918, je namestni-šlvp odredilo uradno preiskavo pod vodstvom načelnika oddelka 2 namestaiškega deželnega gospodarskega urada, okrajnega glavarja Adolla Krausj, ki se je vršila dne 12. in dne 13. junija v Mariboru na licu mesta. Revizija je pokazala, da je poslovanje prehranjevalnega urada uprajvfuotehnlčjno, trgovsko in računsko popolnoma pravilno in da se z vso prizadevnostjo deluje na to, da se prebivalstvo kolikor mogoče zadovoljivo preskrbuje. Osebna nedotakljivost voditelja prehranjevalnega urada, okrajnega komisar-s*j>. dr. Feliksa Lajnšic je brez vsakega dvoma ugotovljena. Brezimni dopisniki v Časniškem dopisu objavljenih izvajanj so ostali žal namestništvu neznani in se jih zatorej v predmetu ni moglo zaslišati. Kolikor je bilo mogoče povzeti iz poročila v „Volkszei-tungi", da se uvedejo o poslovanju posameznih zasebnikov poizvedbe, so dani ukazi poklicanim mestno. Dopisi. ' Maribor. Za mesto Maribor in okolico je proglašen strog pasji zapor. Stekli pes je vgriznil neko gospo Hermino Friedl. Imela je kar štiri pse. Dobivala je za nje baje celo živila na karte. Ne moremo ometi, zakaj se dovoli gospodi rediti'popolnoma nepotrebne pse in zakaj se živila ne dajejo raje — ljudem! Svečina. Presneto modro glavco ima naš P&s-kolo! Seveda, kot najzvestejši avstrijski državljan je smatral idejo, ki jo je skoval ptujski pek Ornik, za pametno ter se je tudi udeležil romanja na Dunaj k cesarju. Spoznal je, če bi se nam Slovencem le posrečilo priti do svobode, bi mu odklenkalo, ker se je s svojim „ljubeznjivim" obnašanjem zelo „priljubil" domačinom. Poln svete, italijanske jeze se je torej Srez premisleka odloČil, da tudi on hoče videti dunajsko uro ter protestirat zoper združitev Jugoslovanov. Veste, padre Paskolo! SvečinŠčani vam voščimo naiboljše zdravje, da bi 'se še lahko večkrat na tuje stroške peljali na Dunaj. A povemo vam, da se vašega protesta prav nič ne bojimo. Vaše zapreke na potu do Jugoslavije so trhlje, vaš trud pa jalov. Lahi in nemčurji nimajo pri ustanovitvi Jugoslavije prav nobene besede, — S.v.ečinski kmet, Jarenina. Hranilnica m posojilnica v Jarenini in*a svoj občni zbor 29 junija 1/a 9. predpoldne v posojilničnih prostorih. Jareninčani pridite 1 fj.ja Sv. Kungota. Na Dunaj ie naših krajev šel samo eden in tisti „eden" je tujeo, Lah. Izmed domačih poštenih kmetov ni hotel nihče iti prodajat za nizkotno plačilo svoj rod, svojo srečo. Poskušal' so pri naslednjih: pri županu g. I^eberju na ŠDičniku so že kar aro ponujali, a mož je odločno odklonil: nagovarjali so župana g. BračkavŠt. Juriju, j tudi on ni hotel iti za. tujci; enako sta storila gfg. župana Kren na Plaču, Cilenšek wa Vv.ičah. Tudi pri nas Že mnogi pravijo, da jim je žal, da so dosedaj tako slepo sledili tujcu. Naši kmetje so sami dovoli pametni in ne rabijo tujega jerobstva. Opeka-rji pa naj ostanejo pri opeki Sv. Ana v Slov. gor. Prireditev našega bralnega društva preteklo nedeljo ise je kljub vsem zaprekam imenitno obnesla. Zagrizeni vsenemci in nemškutarji svojega podlega namena niso doisegli . Naša mladina je zdaj še bolj navdušena kakor prej in se vsenemških zagrizencev in huj^kačev prav nič ne boji, Kako je naša mladina izobražena in zavedna, je pokazala ravno preteklo nedeljo. Pripravila je nam lepo in izpodbudno zabavo z uprizoritvijo igre .„Marjetka." Čeprav je velika večtina igralk bila še le prvič na odru, so vse svoje uloge prav dobro rešile. Tu«fi dimnikar iz Maribora najm je ngiajjal s svojim šaljivim nastopom. Pevski zbor je zapel več narodnih pesmi, med njimi rodoljoibno pesem „Hej Slovenci!", katero je občinstvo navdušeno sprejelo , ier prepevalo. Nedeljska prireditev je bila javni do-fcaz, da se naša mladina zaveda važnosti sedanjega 6asa ter da z navdušenjem stoji na braniku za Slovenijo in Jugoslavijo. Tega navdušenja ne bodo zatrli žandarji, Če jih tudi pride stokrat veš kaktor preteklo nedeljo. Sv. Trojica v Slov. gor. Odlikovan je Ludo-vfE Kramberger z veliko srebrno hrabrostno svetin-to. Vrli junak jo marljiv ilfcu Mlaftenlšfc» Zve®» pri fl«» (Trojici. 9r. Jurij «D Dn» 1 tunlfr mm p*>- i«Winili I wQti*ma pctfttEa fitw žtew> « mm** M. JauSovec iz Sovjaka,. Zapustila je ta svet v 59- letu svoje starosti. Bolehala je več časa. Da je bila priljubljena, je pričal njen pogreb, katerega se je udeležilo mnogo ljudstva. Bodi ji blag (spomin! Sv. Križ pri Ljutomeru. Turobno-mogočno naznanjal je naš veliki zvon po obširni župniji žalostno vest, da je preminila dne 6. t. m. pridna mladenka Alojzija Skuhala iz Iljaševec, stara 17 let. Vsemogočni poklical jo je lepega meseca rožnika tja k sebi, da mu tudi ondi goji rožice, ki so ji bile tukaj na tem svetu ljubljenke. Bila je v rožniku rojena, i-majoča v tem mesecu svoj god in v rožniku je tudi na svoj rojstni dan, dne 6. t. m., mirno v Gospodu zasoala,. Vsi, ki so jo poznali, imeli so jo radi, kajti v otroških letih je razveseljevala s svojim ljubkim vedenjem, pridnostjo in nadarjenostjo dobre starše, s-krbnega dedeka in babico ter gg. katehete in učitelje: biia je ves čas vzorna učenka. Vsi žalujemo po nje.1- Lmevno je, da jo je spremljalo veliko število so-vTstnic k večnemu počitku. Z rožicami si se radova-!a. v rožicah si zaspala, z rožicami ograjena si odpotovali tja v nebeški vrt! Žalostne starše, dedeka i.n babico ter bratece naj tolaži ljubi Bogk Naše so-žaljel Počivaj v miru, blaga Lojizika! — Dne 4. ¿u-n' a p3 je umrla mlada žena in mati Matilda Fereuo i/. Lotjarovec. Zadela jo je srčna kap. Še pred eiio u "o '/viiava, se je ob 5. uri popoldne mrtva zgrudila na dvorišču. Zapušča štiri male otročiče in g!rboko potrtega moža, ki je ravno prišel na dopust. .\T;u v miru počiva! — V petek, dne 14, junija, je presadil nebeški vrtnar ljubko rožico iz te solzne doline v svoj rajski vrt: pridno deklico Anico Kosi, edino hčerko posestnika Jožefa in Frančiške Kosi iz Iljtaševec. U-mrla je v nežni mladosti, stara Še le šest let. Na sedmini je nabrala F. Šantlnova za dijaško kuhinjo v Mariboru 60 K. Globoko potrtim staršem naše so-žalje! Ljutomer. Dne 13. junija je umrla Marija Zoreč iz Presike. Zapušča dva majhna otroka in moža na vojski. Uboga otroka! Ne bo jih več negovala s-trbna materina roka in mož bo zaman čakal kakega DoroČila od ljubljene žene. Stara je bila 41 let. Bog ji naj bo milosten sodnik! Ljutomer. Občine Bunčani, Bučečovci, Veržej in Pristava so imenovale častnim občanom našega u-radnega vodjo g. V. Kastner-Pohr-a. Haloze. C. kr, živinozdravnik v Ptuju, ki ima vrhovno vodstvo rekvizicije živine v ptujskem okraju, se ne mara ozirati na prošnje posestnikov v Halozah. Vinograde noče vračunati v skupno svoto obdelanih zemljišč. Ker pa so pri nas večinoma sami vinogradi. a malo njiv in travnikov, nam ne bo ostalo sko-ro njobene živine več. Haloze bodo uničene. S čim bomo opravili vožnje ? Mleka ne bo in tudi gnoja ne. Kaj naj storimo? — Odgovor: Obrnite se na Vašega poslanca M. Brenčiča. Prosite ga, da posreduje pri oblasti v smislu Vaših prošenj. St. Dj pri Velenju, Dne 10. t. m. se je vršila poroka Josipa Koren, odličnega narodnjaka>-mladeni-ča iz velespoštovane rodbine Koren, po domače To-mažin, v Št. Ilju, z mladenko Miciko SredenŠek, po domače Pirnat, iz čislane in narodne rodbine v Št. ilju. Poročencem obilo sreče in blagoslova! — Na rostiji so darovali gost'e znesek 32 K za pripravo s-pominske plošče v svetovni vojla }fl kg s k» i« le eu krat rabljena pre a iz k. »»toiega lesa. Cena K 60 —. rroti pred plačila ali po pov«etju M. 8ch;a-fer. Belšak, p. Pl berk, Koroško Znamka za odgovor. 769 Krasni oder nor, velik, moderne sestave, o Ida požare a hramba v Hočah pri Mariboru. J. Pfeifer, načelnik. ,.. 727 Motorje na bencin ■a gonitev mlatilnic, mlinov i. t. d, po 3 in 6 konjakih sil pošilja J. Pfeifer, tovarna v Hočah pri Ma-rib. m Š.ajersko. Prevzame tudi popravila motorjev. 728 Gostilna z mesarijo v trgu z vsemi uradi na Spod. Štajerskem s sosednjim poslopjem, 3 orale gozda, volik vrt. 8e oroda za 87 000 K. Naslov: Uprava „RealitiUen Martt," Gradec, HamerlinggaB» 6 (4 20) 783 F=-----—- Električno planino za 8o©0 K se proda. Krihukerjeva nI 26. 722 Prodam posestvo na solčni legi v lepem kraju, Meri 3 orale. V mariborskem okraju. Naslov v uprav-. ništru pod št. 704. Gostilna In mesarija z ledenico , pri 8v. Trojici v 81ov. gor. velika , njiva, vrt se pod dobrimi pogoji prodi ali da v najem, Naslov: : Zorčič Al., valčni mlin, Ptuj. 647 Dobro mlinsko kamenje (za žrmlje) ima v zalogi J. Pfeifer v Hočah pri Mariboru. 729 Za vojne invalide iz Slov. Št&jeria želimo nakupiti manjša posestva, in gospodarska poslopja poleg potrebne zemlje, ki bi naj služila kot domovi za vrnivše se vojtika. Ceaa K 8000 do 10.0- 0. Ponudbe c nataninim opisom posestva se pošljejo na „Štajersko deželno komisijo v Gradca, Hsns Sachsg&sse it. 1. Deželna komisija za vračajoče se vejnike. 685 Kupi se manjša trgovska hiša, na dobrem prostoru z nekaj posestvom. Cenjene ponudbe z natančnimi podatki na naslov: Filip Iz-teker, Št. Ilj pod Turjakom pri Misli ujah. 659 Jesenov, hrastov, oreh sv, bukov in druge okrogle in razrezane trde lesove kupuje tvrdka Viljem Her-batsehek, Dunaj VII./ S. 637 S*woitn se: X Euonadstropna hiša v Mariboru z velikim vrtom in hle«om se takoj proda. Našlo* v upravništvu pod „Hiša št, 708". iisVSVlSZS&S Pmm&g (ostrevski) z e kovače in fini graški koks je zopet v zalogi za kovača, ki stanujejo v mariborskem okrajnem glavarstvu. Glasna zaloga H. Audražič, trgovina z železom v Mariboru, Koroško predmestje. 702 XX Kugm»; XX Man,mmmm——smmšt^jmmammmmji Vtame se za daljšo dobo v n>j»m ali knpi kmetsko posestvo v vrednoti do 20.000 K, k er bi se lahko redilo 8 goved, s potrebno pri-tiklino. Plača takoj. Nuj Le ponudbe pi d šifro : „B. V. Brezje p. Muirje post« restanto. 7>» Dobro kol z dobr m gomijem so išče v zamenjavo prasce ali se plača. Domaichn an, Sodnijska ul 2>., I. nadst. Maribor. 780 Za mast in druga živila s« zame njajo lsneci prti, moška obleka za dečke (16 let) če?lji, obleka za ženske. Maribor, Ferdinandova ulica 9, III nad. vr. 7, (Re m> 781 lščfm mlin v najem v dobrem kraju in s stalno vodo. Ponudbe na naslov: „Ml nar št. 7fc3" na upravniitvo tega lista. Imam v zalogi suVna, volne, dru-ka, bombaž». Mihael Ve stovšek, Bojsno pri Brežicah. 78 Potrebujem za doieDČka 1 liter mleka vsak dan na dom, plačam dobro in za nagrado dam v*» k te len tobak. Miinska uiica 37. Maribor ' 770 En mesec star otrok (deklica1 se da za svojega. Nislov,- iišaica, Fleischergafie 3. Maribor. 769 j Za jesenske svinje zamenja obro če za polovniaKe kočo za konje j ali odeje prašanja na uprav aiš-j tvo pod št. 745. | Vojni vjetnikl, ki so se vrnili iz * **W* nahaja in zakaj se ne vrue iz vjet _____niš va Vinci-nc Golob, ki je sli ž l Enonads.ropna pri domob„D8kem polku ¿t 4 kot "H ^SS» 18HS ' P'ionir v Šmohorji in je bil »jrt ^^ ; Jeta 19 t, st prosijo, da blagovo- lijo sporočiti to: Mariji Golob, pri Sr. Marjeti na Pesoiei, Mar bor 766 v Mariboru s 14 stanovanji se takoj pr da. Naslov v npravništvu pod „Hiša št. 690.,. Zadruga v Račah prodaja žolezne mline za zrnje, Franc kov o cikorijo ttr dobi v kratkem žieo s trnka-mi (8tacheldrath). 617 Imam iz kamnoloma Donačke gore vsakovrstne mlinske kamne ca prodaj. Tudi žimlje za domačo rabo. Jožef Planina Bogateč, Šta-:ersko {>67 Poskrbim vsakemu železni mlin za vsako vrsto zrnja mleti; lahko en sam otrok žene. Cena 106 K. Oe si vsak saru po nje pride, mu ihhko m- razkačeni. Janez Deatsch-m&n, Belniea ob Muri. p. Sv. Hj v 8L goricah. 608 Moški čevlji št. 4R za štrapac, mučni, s pravimi predvojnimi kož-natimi podplati, samo parkrat nošeni, se prodajo za K 200—. „Mehlata", Gradič. Stvo, ki so ga govorili ob grobu, g. kaplana, g. šolski mu smn ku A. Fraso, č. šol-ikim sestram ter vsem prijateljem in znancem, ki so mu it-kazali zadnjo čast Priporočamo dragega pokojnika v molitev in blag spomin. Sv. Marjeta ob Pesnici. 759 Zalujrči torodniki Janez Orner in rodbina Stanoer. Dve lodna«ti oSejl se s d iajo »a in as t tli denar in j a živila. Koroška ulica št. 76 Maribor. 774 Deklica ea vse, ki ume t di vrtnarska dela, se tafeoj sprejme. G6-thertraBe 19/1, Maribor. 777 3prejme se na večje posestvo, kjer je tudi gostilna, pošteno snažao dekle od 18 leta naprej, z lepimi spričevali Imeti aiora vselie do vsakega dela. Bprejme se tudi ta ka ki še ni nikjer služila, ako je voljna vsakega dtla naučit, ¿luž-■a je blizu cerkve n kolodvora. Več pove upravništvo pod „dekle" št 713. Bolniški strežaj, slovenskega in ncmSkei* jezika zmožen, 9 popolno oskrbo in 30 K mesečne plačo se takoj sprejme. Uprava deželne hiralnice v Voj ikm. Potni stroški se ne povrnejo. 711 Iščem za svoje possstvo v Košui-ci pri Celju oženjena majerja, ki bi pripeljal v službo poleg sebe in žeae vsaj še eno delaviko m' č. Plača po dogovoru v gotovini in pridelkih. Nastop žbe takoj. Dr. Anton Božič. od?etn k v Celja. __705 Trgovski pomočnik, mešane stro ke išče službo. Franc Golob, Koč-no, Laporje pri Poljčanah. "06 Sprejmem v uk dva učenca. Ivan Rebek, kljtriavnič&r, Celje. 6 42 Kovaškega učenca sprejme Bezjak Vinceac, Tezno 80, Maribor. 6» Dve novi moški srajci, vratca širina 41 cm in stoječi 0"r«tniki 6 cm visoki, nadalje 2 Muzi za pranje se zi.menja za mast in mo ko Maribor, Brandisgasse 1/1. 776 2 novi poste jI. kakor tudi Rtarin-eka trda postelj, stara omtra s predali, omarica za meso, razne miaarske reči, žagice in uapenjače | se zamenja z» mast, fino moko, | olje ali draga žitila. Nadalje veliko orleandro in velik špauiki bezeg v posodi se proda. Vp aša se pri g. Majcen, Maribor, Vik tringhofova ulica IS. 7 8 Iščem dobro gostilno v najem: Milj Naveržnik Stolni trg 12. 677 Monjak. Za oslabele vsled starosti, za sla-bosti v želodcu in proti izgabi telesne moči je staro vlno-kon]tk že več stoletij znan kot priznano krepčilno sredstvo, ki oživlja duh in telo. Pošilja 4 pollitersse steklenice franko za K 88'—. Vino belo in rdeči bn'gunde« od 68 1 naprej dokler je še kaj zaloge po S « t-0 liter. Benedikt Hertl, veleposestnik, grad Holič pri Konjicah, Staj. 631 Na stanovanje in brano se vzame za prihodnje šolsko leto goipodič-na iz meščanske šole ali učiteljišča Naslov v upra. ništvu pod 680. i-seb vrst, juta, odpadki novega -takna, krojaški odrezki, raztrgane nogavice, raztrgano moške in ženske obleke, stare posteljne odeje, koče, kosti, konjske repe, svinjske ščetine, kupuje po najvišjih cenah M. Thorinek & Co. Celje. Trgovci tu uakupovalci od hiše do hiše iobijo boljše cene. 811 Miši-poipne stenice-M I «delovanje in razpošiljate' preizkuš. radikalno učinku-očfga nničevaln sredstva, za katero dohajajo vn K 5 20; som sp-»-d joči razpraše lec K 1 20; tinktur» p-oti ušem pri ljudeh K 120; mazilo za uši pr» živini K 1 50; pr šek za uši " obleki in perilu K 2 - ; tinktura z t bolhe p. i pseh K 120; Piašek proti kurjim ušem !£ 2—; tinktura pr ti m česu na sadju in zeienjadi (uničev. rastlin K 31—. Pošilja po iiovzetiu Z-.- vod za pokočavanje mrčesa M. J ii n k « r Z^reb 35 Petrhj-ska ulica 3. 533 Trgovci š ecerijsk» in irešane stroke! Ker se mi je posrečilo z na.boljšimi tvrukimi in to ar mirni sti piti v zvezo, postrežem ieu). g rgovcem v ozira najbolje. Na zibte o šl em takoj reuis Martm 8 a 1er, tigovsua posredo-vtilnica '¿Laribor, Cvetlična ulica 34 7-23 Tot.ak dobi, kdor mi na dan prest rbi v Miiriboru 1 1 mleka. Na-biov < upravništvu pod št. 732. Nagrobne s omenike priporoča kamnosek Koban Fra c, Rače. 667 Prodajalci s konzumskimi predmeti labko označijo svojo trgovino, če svoj naslov izročijo lučebni tovarni Hugo Polak, Kralj Vinogradi pri 'agi Jungmauova ulica 33. Telefon pisarne 495, telefon tovarne 5455 600 i EP SPOMIN! Doprsna slika v naravni velikosti se Vam pošlje, ee mi pošljete fotografijo. Posnetek popolnoma podoben. Cena K 22 —. Prosim naročila na Marko Ernst, Gradec, Klosterwiesg, '¿6, Partere. 683 Tvrdka Tomaž Goiz tovarna za vnovčevanje sadja in zelenjave v Mariboru ob Dravi kupi «salo množine bcreinic. Večje množine v bližnji okolici bi labko odvozila z lastnimi vozili. Prevza-i me in izplača se takoj v tovarni Ma-j ribor, Tegetthoff-ova cesta št 3. 746 SNTCUDE2NA PRIPRAVA — (igla) za ptpravljsnje, eamo K 4 5-0 šiva hitro kakor stroj, i^ajboljča iznajdba za usnje, raztigane čevlji. konjsko oprave, (deje, VTeče k?kcr tudi za vse vrste sukna in obleke i. t. d. St lahko krpa in življe kakor hoče. Eotrebno za v^aktga Jan stvo za rabo. Cena za kompletno pripravo s ceirnom, 4 rfizliinih igel in navodilo a 1 kos K 4.90, 3 kosi K 13-50. Pošilja po povzetju. M. SVOBODA, Dnnaj, III 2. Hiesgasse 13— 43. 782 ------- Cirilo va Tiskarna v Mariboru vijuduo aaznanju «m cenjenim odjemalcem, da je prisiijeua od zdaj naprej pošiljati naročeno blago »priporočeno*, radi česar se bodo reči seveda podražile za 26. vin. Izgubi se namreč zdaj na pošti silno veliko poSiljatev, da celih velikih zavojev, česar seveda :obož-nostik Boga sv. Duhu. J&ko dober je tudi molitvenik; Bogumila, (za vfčje deklice). Naročili smo od navedenih knjig tadi boijše, Jražje vezave a še dozdaj sploh nismo nié dobili. Ako dobimo, jih še objavimo. Ti molitveniki se lahko naroČijo pri lisicami sv. Cirila v Mariboru. Doposlali e bodo priporočeno. POZOR! POZOR! Velika ¿aloga gotovih volnenih oolek za moške, dečke in utr- ke, modre obleke za birmo cajgnate obleke in hlače proti rabilnim listom (Bezugschein) še ceno prodaja Ignacij Božič, krojač za gxgpe-de ixt g< spe, Maribor, Tejelhof-ova ulica št. 34. nasproti hotela „Stadt Wien". «o» Zahv » Ob pretresljivi iigubi našega blagega očeta, posestnika in župana v Šaiincih, Franca Muršič-a, ■as je poleg sv. vere najbolj tolažilo prisrčno sočutje in iskreno f-ožatje, ki so nam pa v onih dneh ialosti razodevali naši sorodniki, »08edi, znanci in prijatelji. Zato se čutimo dolžne, da se tem potom vsem iz dna duSe zahvalimo, najprej onim, ki so prvi pomaga i na krfljn nesreče in nepozabnega rajnkega vzeli začasno pod streho, potem vlč. g. župnik« Jos Weill sa spodbudno slovo, nadal e križevskema pevskemu zboru, posebej njego vemu pevovodju veleč g. nadučitelju An Hurzog, za sočutno žalostinko, vsem sorod-n kom in znancem iz domače in tuj h župnij, sploh vsem, ki so pre'jubega našega očeta spremili na njegovi zadnji poti: „Bog V*m plavaj stotero I* — Priporočamo ga. v blag spomin in vročo molitev ! Žalujoča rodbina Muršič-fva 77 t Šaiincih. 20. junija IMS. mmmmi aw88!B!i!As, Ste&r t Dolžnost, * najbolj neizprosna vseh zapovedi, pa tudi preizkusni kamen vrednosti ljudstva zahteva zapovedljivo, da podpiše vsak Avstrijec Posojilnica v Gornji Radgoni VIII sprejema prijave na VOJNO • = POSOJILO, hoče domovini služiti in svojce varova'i naj podpiše na 8, vojno posojilo potom 072 zamuja i toJud posojilo pri c. kr. avstrisk. skladu za vojaške vdove in sirote, zavarovalni oddelek. Pojasnila daje in priglasnice spreje.ra ekspo-situra v Mariboru, Sodnijska ulica 14, ter okrajne poslovalnice v Celju, Brežicah, Slov. Gradcu, Ptuju Kupujem po najvišjih dnevnih cenah Etri, vosek, suhe gobe, janež in kuno. IVAN RAVNIKAR, Cetie. Našli izvirni room mlini z napravo za drob Ijenje, regulirani sa lino mletje in za šrotanje vsake vrste žita. s posebno trdimi in trpežnimi kovinskimi ploščami, Ki lahko izpreme nijo prekašajo v^e: druge t o - / .(ievne t a d r i k a t e. Jamstvo za vsak mlin. Obrazec I z mabalnim kujesom, sebojemalcem, lijakom in ročnico, v eni uri se zmelje 25 kg K i60. Obrazec II s polžem (namesto s sebojemalcem) lijakom, roCnica, v eni uri zmelje okrog 25 kg K 120. Obrazec III z ročnim mahalnim kolesom brez pclža v eni uri se zmelje okrog 15 kg K 95. Pošilja se, če se plača naprej, poštnine prosto (pri povzetju se zaračuna poštnina) po: uradu za poljedeljske stroje GUSTAV TINTNER, Dunaj 111/72., Nenlinggasse 26 — Zastopniki se iščejo. «74 Barva za ob ae dobiva pri slovenski eMST* ■ # I. ■ v«« Ivan Ravnikar m Eapljke m »Tinje« Cena 1 steklenice l K 90 O dobrem učinkovanju teh kapljic imam mnogo priznalnih in pohvalnih pisem. ?. Prull, mestna lekarna „pri «. kr. orla", Maribor, Glavni trg št. 1B, blizu rotovža. Zahvala. Nisem verjel, da bi te kapljice kaj pomagale. Sedaj ko sem se prepričal da res pomagajo, Vam izrekam lepo hvalo ter priporočam to zdravilo vsem svinjerejoem. Prosim, pošljite mi spet svinjskih kapljic za rdečico in sicer hitro fcakor morete 6 steklenic. S pozdravom Ivan škorjanc. Srednja vas, dne 6. avgusta 1916. 525 srna esenca. Z eno steklenico moštne esence 20 K lahke pripravito 150 litrov izborne domača pijače. Za pripravo te izvrstne in neškodljive domače pijače se je dobilo uradno dovoljenje. Dobiva se samo v medicinalni drožeriji Maks Woliram, Maribor, Gosposka ulica 33. 566 f/jnlj/>a löfiijf) protia lup. uo r8ttmo(trganje), 'Ä, padavico spokti sastonj (Ischias). Dot>ra r-roakrb« tagntfl'l|ena. tKlear.) Kupujte 1« domač izdelek, to je: 1; ni ona Dota so Y YS8h prodajalnah! 457 srbečico, $arje odstrani takoj dr. Emil Fleschevo originalno, poeti vno zavarovano „Skaboiorm" - mazilo. Poskusni piskrček K 2 30, velika posoda K 4-—, p#soda za celo družino K 11'—. Pri večjih naroiilili za živali veljajo sledeče cene: 1 kg K 25—, 5 kg £ 100-—, 10 kg K 180 —, 25 kg K 400 —. Ekspedicija iraako. Dobiva se edino le pri izdelovatelju: Dr. Emil Flesoh, Kronska lekarna, Gy krema-voska za čevlje skuhati kilograma najboljše kreme Čevlje Cena 2*— K. Dobiva se do v »od! Montanwachs-Werke Dnnaj, IX. NassMerstrasse št. 20. siAMmsKi gospodar. H 2t. junija 11 8 vinarjev (zacBsdopiRBi^ TM HIBO JBOJ 0«" »ikjt&tercg« V«i ■a z&htovo p«-1 iljeaa castoaj. Prva tovarna ar j Ivan Konrad, c. i« kr. dvom/ dobavitelj t V.osta (Brflx) «t. 1?6S (Češko.) : Niklja»te ali jekleae aaknr-are K 29.—, 23— SO.—, iz bole koviae («Botia-orebro), goliia ali jeklen» Reaaat. ar« z dv»j-v« pokrovom K 36.—, 4®.—, fO.—, 60.-. Kadilke K 1«.—, 18.—, 20.—. Trllete« jamstvo. ! j; \ Poiiljaaje po povztitja. Zaaaea-java iaToljat» ali aaaar aazaj. (8 Duk.) j Dne 22. junija 1918 »b 8, nri ^ntraj se bo pri cerkvi «▼. Maksimilijana v Gfiberjn pri Celja vršila rai k on in žrebet, ki niso sposobna za vojno službo. Kapci morajo imeti legitimacijo politične oblasti. Oddelek za nadomestne konje 7B2 štacije za retabliranje pri gorski artileriji v C e 1 j ti. S tem, da to naznanjam cenj. krogu odjemalcev, beležim velespoštovanjem h Pha?m H&rl Wolf lekarnar v flUriboru. KUPUJEM: les za jame od 12 cm naprej nada'je mehak okrogel les, smrekovo lju-llansko i. bije, tresla Jletošaje kostanjev lesi od 10 cm hrastov les j naprej. Prosim ponudbe s skrajnimi cenami, množin ;n navedbo roka za oddajo vinko VABIČ, Žalec, 7 Južno Štajer. Kuiantno poslovanje. Takojšne plačilo proti | dnpbkatcm, (4 Mosse.) f - 749 Vino in sadni mošt, motno, pokva rjeao, zavreto kakor tadi diii pa pletnobi se popiavi. Proii »s vzo-a ! ;•»« podati aa aa«lo': Petar Sker-' I feec pri deželae* odbora, Goriea. f Primorsko. S9 JffDSKA HRANILNICA in POSOJILNICA ¥ CELJU, reg. zadruga z neoni. zavezo. Obrestuje hranilne vloge po 33/4%. Za nalaganje po pošti na razpolago položnice poštne hranilnice št. 92.465. Daje posojila pod ugodnimi pogoji na vknjižbo, n® poroštvo in zastavo. Vknjižbo izvršuje posojilnica brezplačno; stranka plača le koleke. Uradaje vsak delavmk od 9. do 12. are dopoldne, »Hotel beli vol« Graška (Cesar VDjemovi») cesta žt- 9 VABILO na 8» CHI 18901 Kmetsfee hran lnice inposoj iniee v Konjicah, reg. zad. z aeom. zavezo, ki se bo vršil v nedeljo dne 30. junija t. 1 pop. ob 4. uri v zadružni pisarni. VSPORED: 1. PoroCilo o izvršeni reviziji. 2. Poročilo načelstva. 3. Poročilo radzorstva. 4. Odobritev rač. zaključka za 1. 1917. 5. Slučajnosti. Ako bi ob doloCenem časa cbčni zbor ne bil sklepčen, se vrši pol ure pozneje drug občni zbor na istem prostora in z istim dpevnim redom, ki bo sklepal ne glede na število udeležencev. U Vin 134/18-5 V imenu Njegovega Veličanstva cesarja! C. kr. okrajno sodišče v Mariboru, ©dd. Vin, je razsodilo: Obtoženka Neža Gassenburger, rojena 3. januarja 1858 v Hotinji ra»i, kat. vdova, posestnica na Podovi št. 35, do-«edaj nekaznovana, je kriva, da je dne 21. febraarja 1918 v Podovi od Antona Spa-nningerja za krtnljeno svinjo z živo težo 155 kg zahtezala 210l) K, da je torej izrabljajo* izredno po vojnem stanju povzročene razmere zal.tavala za potrebščine očividno prebrano ceno. S tem je zakrivila prestopek draženša po § 20 ces. nar. z dne 24. »arca 1917 št. 131 drž. zak. in se obsodi po istem zakonitem deločilu z uporabo § 266 kaz. zak. na 5 (pet) dni zapora, in na 300 (tristo) kron denarne globe, I na mesto katere «topi v slučaju neizte> ljivosti 14 dnevni kmečke lira iinice in p sojilnice r. ! zap°r> D*da,J'e p° § 366 k- p- r na Plačil° odškednine v A znesku 600 K zasebnemu udeleženca kovaču Antonu Spa- nning rju, sedaj črnovojniku pri strelskem poiku št. 26 v Raul** s ¿tli vRhikm na 764 Načelstvo. z z n, z. v P i š e c a h, kateri se vrši dne 7. julija ob 3. ari popoldan ▼ posojilnižkib prostorih s sledeč m dnevnim redom: 1. Čitanje in odebrenje zapisnika o zadnjem obCoein ¿.boru. 2. Poročiio načelitva in nadzorstva. 3. Odobrenje računskega zaključka za leto 1917. 4. Volitnv načelstva in nadzorstva. 5. Slučajnosti. Ako bi se v določenem času ne zbralo zadostno števlo zadružnikov, vrši se pol ure pozneje drug občni zbor z istim dnevnim redom, ne glede na število zadružnikov in bo veljavno sklepal. i m Načelstvo. Naznanilo« Zavarovalni oddelek, ekspozitura v Mariboru c kr. avstr. zaklada za vdove in sirote naznanja, da se z dne 15. t. m. preseli okrajna poslovalnica, ki je bila do sedaj v poslopju c. k. okrajnega glavarstva, v prostore ekspoziture, Sodnijska ulica št. 14. 748 Mariboru, kakor tudi v smis'u § 389 k. p. r. v povrnitev »troškov kar,, postopanja in izvršitev kazni. V smislu § 45 zgoraj navedene ces. nar. se odredi, da se ta sodba brez razlogov na »troike obtoženke enkrat objavi v časnika „Marbarger Zeitung" in „Slovenski Gospodar" in javno nabije v občini P®dova. rfiC T Mariboru dae 5. aprila 1918. Bonča 1. r. Dr. Osvratitsch 1. r. Bar?o za obleko, črna temnomodra,. temnorjava, tem-nordeča. temnoze-lena in temnosiva za domače barvanje platna, volne in svile v zavojčkih a 50 vin : poš.lja na zunaj frapko, če se pošlje naprej znesek ali pa proti povzetju: H Billerbek, Maribor, Gosposka alica št. 29. ese Vsak previden kmetovalec si naroči že sedaj svoje zrmlje (domač mlin), i Ikofelj za^žganje^iill parilnik zaikrmoj i|f pE&äosc*"! ff.m muamm kakor tudi druge tu ne naznanjene predmete, po-ljedeljske stroje in orodja, da se mu jih more pra vočasno poslati po Specialni razpošiljalnici za stroje: Alpenländische Verkaufsstelle „zum bndwirt", Leoben, Lang^ase I.Gr št«j — Zastopniki se iščejo. 7,, ooooosooooo Kmetska hranilnica in posojilnica v Ptuju reg. zadr. a neom. zavezo, Minorit^kl »aiiiostan. Obrestuje hranilne vloge po 3 1/2°lo- Za nalaganje po pošti so na razpolago položnice poštne hranilnice štev. 118 060. Daje posojila pod ugodnimi pogoji na vknjižbo, na , poroštvo in zastavo. Vknjižbo izvršuje posojilninica brezplaCno; stranka plača le koleke. " - 680 Undide vsak delavnik od:i8"do 12. ure dopoldne. Izdajatelj in založnik: K atol i Sk o tiskovno društvo. Odgovorni urednik:i Pranjo 2eboi, [Ciril H"Wt"mo SVh Cirila x Mariboru«