Dopisi. Izpred Boča. (V Kostrivnici) vsak pameten človek želi, da bi se Andrejček in Matevžek resno poboljšala. Toda mlaj, oh nesrečni ralaj je kriv, da ne prideta do tega spoznanja. Za danes omenim le eden dogodek, ki živo spričuje. da je našima junakoma skrb za blagor cele občine le deveta briga. K nam »privandrani« Regoršek je nedavno prosil občino, naj mu dovoli krčmo v Gornjem Gaberniku; menda hoče naše revno ljudstvo še bolj dobiti v svoje pesti, kakor se je žalibog do sedaj že zgodilo. Akoravno je v G. Gaberniku že ena stara poštena krčma, ki popolnoma zadostuje potrebam one okolice, vendar je večina dosedanjih odbornikov privolila v prošnjo Regoršekovo! Kostrivničani smemo res ponosni biti na take odbornike in takšnega župana, ki se namesto za domačega poštenegajkmeta, potegujejo za tujca, o katerem niti ne vemo, ali je turške ali židovske vere. Kako vse drugače se je zgodilo, ko je domač posestnik v Gornji Kostrivnici prosil za krčmo o sejmskih dnevih! Mi nismo sicer prijatelji ranogih gostilnic v enem kraju — pa zopet se je na ljubo »privandranemu« oštirju doraačinu prošnja odbila! To so nam prijatelji domačega Ijudstva, da se Rog usmili! No — Kostrivničani si jih bomo dobro zapomnili ter jih ob času volitve posadili z raznih »stoličkov« na trda tla. Takrat bode sveta dolžnost vsakega poštenega moža, da se udeleži volitve ter voli odbornikom može, katerih srce bije za blagor cele občine, ne pa samo za enega ali drugega »privandranca« in pa za lastni žep; voliti bo treba krščanske može, ki lepo spolnjujejo dolžnosti do Roga in ljudij. Ker se drevo pozna po svojem sadu, zat6 bomo še nadalje razkrivali rane, katere vsekavajo naš župan in nekateri odborniki rasi občini, ter s tem odpirali oči zaslepljenemu ljudstvu, da bode ?vendar enkrat spoznalo volkove v ovčji obleki, ter se jih ob času volitve za vselej odkrižalo! Iz Makol. (N o v a c e r k e v.) Kakor po mnogih krajih drugod, kaže se tudi pri nas v Dravinjski dolini, da postajajo vsled množitve rjudstva vse stare stavbe pretesne. Šole stavijo povsod nove in večje, in tu pa tam so že tudi novopostavljene zopet pretesne. Tudi pri župnijskih cerkvah se kaže ravno tista postreba: pretesne so in prenizke že ob navadnih slovesnostih. To čutimo v Poličanah, kjer so z razširjanjem že začeli, v Makolah, v Majšbergu in po drugod. Pri nas v Makolah smo tekoče leto začeli zbirati radovoljne doneske za razširjanje sedanje župnijske cerkve sv. Andreja. Hvala Bogu! oglasilo se je že precejgnje število blagih dobrotnikov, ki so obljubili veselega srca. svojo pomoč. Med prvimi imenujemo našega najslavnejšega rojaka, častnega kanonika in dekana, preč. gosp. Antona Hajšeka v SIov. Bistrici. Koj, ko se je sprožila raisel o povekšanju naSe cerkve, obljubili so blagosrčno in velikodušno izdatni donesek tisoč goldinarjev, in na račun te svoje obljube poslali so nam kot Miklavžev dar lepo svoto trijsto goldinarjev. Rog jira povrni sto in tisočkrat! Iz Skofje vasi. (Mraz) imamo, mraz. Stekla na oknih so zakipnjena in čez Hudinjo in čez mlake je trdno zrcalo prekrito. Ni čuda, da je zamrznjeno tudi vsako društveno življenje pri nas, ker ni južne sapioe od nikoder, da bi se ta ledena škorja raztajala. Od severa pa so nam ponuja nekako prikrit krivec, da bi le vse cvetke, katere bi utegnile vspeti, posmodil. Naša ženska podružnica sv. Cirila in Medota dreveni, ker mnogo je nasprotovanja in to je znano, da se človek desetkrat ložje pregovori, na.j nikar denarja ne daje v dober namen, kakor pa se nagovori za dobro reč. Moška podružnica naša pa že zdavnej spi. Niti boben, niti strel nijje še doaedaj ogrel. Nič ne^sliši budilnega glasu . . . Upajmo pa, bratje, da jo vendar vzbudi mogočnega topa glas, kateri je nastavljen sedaj pri nas. Da bi le strelivo ne > falilo«. Iz Celja. (Naš Sokol) priredil je dne 16. t. m. vesel zabavni večer v čitalnici. Sploh se opazuje pri nas vedno bolj in bolj žihvahnejše gibanje društvenega življenja. Tako smo imeli priliko zabavljati se dne 16. 1. m. v obilno zbrani druščini narodnjakov in rodoljubkinj ter veseliti se mičnega tamburanja naših vrlih sokolskih tamburašev in tamburašinj. Potem nam je srce ogrevalo petje čitalniških pevcev in tudi oči so se nasičevale mramornih kipov, kateri so res nekako skrivnostno bledčli v črnem polju. Zabava je bila prijetna; gostov obilo, vendar bi si človek želel še bolj obilne udeležbe. Kako so bili vsi zadovoljni, ne moremo soditi, ker tisto burno, živahno odobravanje in neskrbni, zadovoljni smehljaj gostov, katerega smo večkrat opazovali, posebno dne 5. t. m. v teh prostorih, izostal je ta dan. Najbrže so premišljevali o občutkih, katere so obrodile pesmi in godba. Prosta zabava je vspela prav vrlo. Le pogosto kaj podobnega! —s— Od Sv. Andraža v Slov. goricah. (D r u š t v e n o.) Zraven bralnega društva imamo pri nas tudi društvo dosluženih vojakov. S tem društvom igra se letos grda komedija. Čujte sledeči dogodek! Imelo je to društvd neko nedeljo v listopadu slovesno sveto mašo s pridigo, po božji službi pa prosto zabavo pri gosp. Tošu, ne pa pri gosp. Pihlerju, kakor mu je bila pri zadnjej slovesnosti obljubljena. Gosp. Pihlerja je to zelo razžalilo. Vzame torej denarje, katere je po zadnjej slovesnosti iz svoje volje vložil za društvo. Ti denarji bili so namreč njemu namenjeni. Zatorej mislim, da je imel gospod Pihler pravico denarje vzeti, iz dveh uzrokov: 1. ker je bil on založnik, 2. ker se slovesnost ni pri njem obhajala. Vendar je razžalil s tem našega gosp. oznanitelja, tako, da mu je pretil s tožbo. Ali gosp. Pihler se ni ustrašil njegovih groženj. A naš oznanitelj dobi druge muhe v modro glavico. Sklene to »pregreho« gospoda Pihleqa naznaniti očitno Ijudstvu na cerkvenem trgu, kar je tudi 16. grudna storil. To pa je vendar preveč! Bilo je pa ljudstva iz večih far. Tako od Sv. Antona, Bolfanka, Sv. Trojice in Sv. Lovrenca. Ali bo to ree gosp. Pihler pri miru pustil? Gotovo ne, kar bomo prihodnjič slišali. Z Dnnaj a. (S v o j i k s v o j i m!) Nedavno je družba »Krščanska družina« priredila shod za žene. Na tem shodu je princ Liechtenstein med drugim tudi te pomenIjive besede izgovoril: »Mi imamo drugo sredstvo, ki kristjanov nič ne stane, pač pa jim mnogo prihrani: Kristjani, kupujte pri kristjanih! Nas kristjane je neizmerna večina. Samo kristjani delajo in blago pripravljajo, in zopet skorej samo kristjani to blago kupujejo in plačujejo, tedaj je vendar najpametnejše, da kupujejo pri svojih, pri kristjanih, le tedaj ničesar ne zgubijo. Pri Judih kupovati robo, katere Judi niso pripravili, pravi se Judom dvojrii dobiček dajati. Prvega dobijo, ko so blago od kristjanov kupili, drugega pa, ko so kristjanom prodali, česar kristjan več ne stori, in storiti ne sme! Le na tak način ostane nam naše blago in denar, le tedaj ne bomo nobene škode trpeli več, in naše raztrgane mošnje se bodo spet zakrpale.« Slovenci, te besede si zapomnite in ravnajte se po njih! Tukaj na Dunaju se kristjani bojujejo proti Židom in liberalcem, ki z Zidovi držijo. Prav tako! Tukaj pravijo: »kupujte samo pri kristjanih«! Mi pa vam, dragi Slovenci, pravimo: kupujte pri kristjanih slovenskih! Zapomnite se te besede, ne zabite jih nikoli! Iz Braslovč. (Podružnica) družbe sv. Cirila in Metoda v Braslovčah je imela v nedeljo, 23. t. m. zborovanje v cerkveni hiši. Udeležba je bila precej obilna, čeravno smo se že bali, da bi utegnila naša podružnica popolno zaspati, ker delj časa ni kaznla nikakega življenja. Velečastiti gospod dekan M. Stoklas so nam razložili namen naše šolske družbe in v navduševalnih besedah pokazali nje potrebo. Potem je bila volitev novega odbora in pobiranje društvenine. Izvoljeni so v novi odbor: velč. gospod M. Stoklas, dekan, prvomestnikom, č. gosp. kaplan Fr. Pečnik zapisnikarjem in posestnik gosp. Fr. Šporn denarničarjem, namestnikom pa gg. Florijan Rak, Franc Prislan in Vinko Rojnik. Nadejamo se, da bode družbi še več udov pristopilo, in da ne bo dremala, ampak krepko delovala. Iz Ptuja. (Dijaški kuhinji) so darovali od 15. septembra do konca decembra 1894 sledeči p. n. dobrotniki: Bratuša Al., beneficijat v Ptuju, 3 fl., Cilenšek M., profesor v Ptuju, 3 fl., Črnko M., provisor mestne proštijske fare v Ptuju, 3 fl., Majcen F., dež. gimn. veroučitelj v Ptuju, 3 fl., Ožgan S., c. k. notar v Ptuju, 3 fl., Dr. Ploj J., odvetnik v Ptuju, 9 fl., Dr. Schiffrer J., c. in k. polk. zdravnik v Ptuju, 3 fl., Sedlaček J., tajnik v Ptuju, 1 fl. 50 kr., Šalamon Fr., mestni kaplan in katehet v Ptuju, 3 fl., Dr. Brumen, odv. konc. v Ptuju, 1 fl., Raisp F., oskrbnik v pok. v Ptuju, 10 fl., Dr. Jurtela, odvetnik in deželni poslanec v Šmarijah, 10 fl., Dr. Šegula, odvetnik v Novem mestu, 10 fl., sl. posojilnica v Gornji Radgoni, 15 fl., Jurca A., trgovec v Ptuju, 10 fl., Korošec F., prefekt v Mariborskem dijaškem semenišču, 3 fl., Janžekovič Vid, kaplan v Čadramu, 1 fl., Marzidovšek J., c. in k. vojaški kaplan v Trstu, 3 fl., Menhart J., kaplan pri Veliki nedelji, 2 fl., Lempl Marija, posestniea v Ptuju, 1 fl., Dr. Muršec, vpok. profesor v Gradcu, 8 fl., Slekovec Matej, župnik pri sv. Marku, 5 fl., sl. družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, 30 fl., Kralj J., dekan v Zavrčah, 5 fl., neimenovan prijatelj v Ptuju, 2 kroni, Stazinski o. Konrad, minorit pri sv. Trojici v Halozah, 1 fl, po blagorodni in za uboge dijake vsako leto dobrotno skrbeči gospej Rozi Špindler v Brežicah nabranih.14 fl., (Ferečak F., dek. v pok., 1 fl., Dr. Guido Srebre, odvetnik, 1 fl., Kočevar J., mestni župnik, 1 fl., Dr. in Rozina Firbas, 2 fl., Munda Ivan, c. k. živinozdravnik, 4 fl., Špindler Ant., c. k. zemlj. knjigovodja, 2 fl., Gregorič K, vin. trgovec, 1 11., Razlag A. vpok. uradnik, 1 11., Zupan Ign., učitelj, 50 kr., neimenovan 50 kr., M. V. G. v Ptuju, 1 fl. Vsem skupaj prisrčna hvala. Majcen, denarničar.