List 8
O pridelovanji prav zgodnjega krompirja.
Prav zgodDjeimi krompirju je vedno lepa cena, in kmetovalci, kateri ga pridelavajo, vedo dobro, zakaj. Vrli Standrežani pri Gorici nam bodo gotovo radi pritrdili, da je to res, kajti koliko njih zgodnjega krompirja se za lep denar po železnici v Trst, na Dunaj, v Prago itd. izvaža? Gotovo na tisoče centov vsako leto, iu le želeti bi bilo, da bi tudi po drugih krajih našega gorkega Primorja ter tudi v Vipavski dolini pridelovali zgodnji krompir. Prvi pogoj pridelovanju zgodnjega krompirja je primerno podnebje; to mora biti gorko, da raščo zgodaj obuja; — drugi je, da je prave in zgodnje vrste semenski krompir; — in tretji je umno obdelovanje. Prvi pogoj izpolnujeta Primorsko in Vipava do ovojem milem podnebji; kar se drugega tiče, ne dvomimo, da nimajo na pr. Standrežani prave zgodnje vrste krompirja, vendar bi svetovali, da bi si eden ali drugi pridobil še kakih tujih zgodnjih vrst, kakersnih imamo dandanes vse polno, ter jih poskusil. Ali ni morda prav vrjetno, da bi se lahko   še  zgodnjejša   in vrhu tega tudi boljša^
vrsta od navadne iztaknila? Take vrste je toraj treba, naj bode tudi nekoliko draga, saj je to le v prvem letu, ko semena kupimo, v sledečih ga pa že doma pridelujemo. Za seme ni treba ravno dosti krompirja kupiti, kajti po nekem načinu ga lahko že v prvem letu iz enega samega funta pridelamo tudi en cent, in ta način je naslednji: Krompir vsadimo po navadi. Proti koncu aprila, ali pa sreii maja parežeuao krompirju, prav za prav krompirjevici, to je zelišču, ne še votle postale vršičke, iz katerih se, prav kakor pri cvetlicah, uarede potikovalci ali cimice. Cimice potaknemo v močno peščeno zemljo le po mlačnih, gorkih lehah ter jih pazljivo obsenčujemo in zalivamo. V treh do štirih tednih se že tako dobro zakoreničijo, da jih lahko Kakor druge rastline, na pr. zelje, presadimo na piano. Ako nove rastline pridno zalivamo, okopavamo in osipamo, dobimo lahko od njih takoj prvo leto od vsake po 5—6 prav lepih, debelih krompirjev.
Umno, pravilno obdelovanje je tretji pogoj. Tudi o tem ne dvomimo, da Štandrežani pravilno ravnajo. Vendar hočemo tu ob kratkem razložiti, kako krompir po dveh načinih obdelujemo, ali bolje rečeno, pridelujemo. Mogoče, da ta dva načina nista še prav znana. Prvi način je sledeči: Izvolijo se proti jugu viseče, in proti vetrom zavarovane lehe: koder jih ni, kakor na pr. po ravninah, napravijo se umetao in sicer tako, kakor kaže pridejana podoba 1.
Južna stran zasadi ze s krompirjem, severna morda s salato itd. Krompir, katerega mislimo saditi, znesimo koncem januvarija ali ob začetku februvarija na kako veliko lončeno peč, na pr. na tako, v kateri se kruh peče, sploh na kak prav gorak prostor, da se mu kalje obudi in da ob enem tudi nekoliko zvene. Tisti gomolji, kateri ne kalijo in ne venejo, niso za saditev. Konec februvarija ali ob začetku marcija vsadimo krompir v lončke ali pa v zabojčke ter jih pod šipe in okna po gorkih lehah zložimo, da požene. Kakor hitro postanejo poganjki kakih S% dolgi, presadimo krompir pazljivo s krepicami vred na južno stran leh, in sicer tako globoko, da komaj poganjki nekoliko iz zemlje gledajo. Poganjke potem okoli in okoli obsujemo z gnojem. Ako nastane hud mraz, pokrijemo lahko  lehe s slamo.
jug                    s ever
-----     58    -----
Podoba  1.
Tako pridelovan krompir dozori prav gotovo od srede maja do polovice junija, če ne že poprej. Drug način, po katerem ravnajo posebno okoli Berolina, je ta le: Zadnje   dni  februvarija ali prve marcija vloži se
zgodnja vrsta krompirja v vlažen pesek, to pa v gorkem prostori, najbolje v kakem kotu kurjene izbe itd. Kakor hitro proti koncu marcija ali ob pričetKu aprila dobro požene, presadi se s poganjki vred pazljivo na stalno mesto, Kjer se potem čisto navadno obdeluje. Ako tudi poganjki enkrat pomrznejo, nič ne de, v kratkem vzrastejo drugi. Ob pričetku je pa vsekakor dobro, poganjke z nekoliko s slamnim gnojem   obložiti.