- 126 - Kmetijske skušnje. v v [Žganje tolaknik kravj. Žganje, ki razdraži večkrat Ijudi^da gerdi rogovileži postanejo, ima pri kravah ravnjRasprotno lastnost. V mnozih deželah Nemškima je^fftova pomoč znana: nepokojne krave, ki nevajene k drugim v hlev pridejo, vmiriti— in ta po-moček je žganje* S žganjem dobro umijejo nepokoj-nim kravam glavo in vrat tako delječ, dotlej se li-zati zamorejo. Po tem se berž sprijaznijo. — Na enako vižo se vbrani, da svinja verženih praset ne požre. [Kako s kravami ravnati, ki slabo mleko da-jejoj. Ce se ne da iz smetane rado sirovo maslo (pater) vmesti, je večidel skisani želodec tega kriv. Nar pervo tedaj, da se ta napaka mleku odpravi, je potreba kislino v želodcu vkrotiti, kar se nar bolje stori z nežgano ogeljnokislo magnezio (unge-brannte kohlensauere Magnesia), ki se v vsaki apoteki dober kup dobi, ali pa namesto magnezie kreda ali jajčje lušine, v štupo stolčene, kterim se pridene še kalmeža ali enciana in pa kimeljna —takole: Vzemi za 2 ali 3 žlice imenovane magnezie ali krede ali jajc jih lušin (kar koli hočeš), 1 lot kalmeža (ali enciana) in pa 1 lot kimeljna —vse to se stolne v štupo, dobro pomeša in vsako jutro kravi tako dolgo daje, dokler ni imenovana napaka popolnama odpravljena. [Kader »ivino po detelji napenjaj svetje nek kmetovavec na Nemškim, naj se živina tako postavi, da stoji s sprednjima nogama veliko višji, kakor s zadnjima. On pravi, da to gotovo pomaga, in pripoveduje, da nekiga vola, ki je bil že tako napet, da so se bali, da bo poginil, so postavili s sprednjima nogama na neko skalovje 2 čevlja višji, kakor je s zadnji- ma nogama stal, in prej ko o eni uri je bil vol zdrav — brez vsih druzih zdravil! — Mi pristavimo ti skušnji tole: Znabiti, da se je popisano ozdravljenje primerilo, ker je mogoče, da, če živina s zadnijm končam nižji stoji, se vetrovi iz vampa lože v ritnik preselijo, in se potem tudi sapa polajša. O sili, ako cto nobeniga druziga pomočka pri rokah ni, naj se poskusi ta skušnja — ali o hudim napenjanju, in če je še druga pomoč pri rokah, naj se nihče ne zanaša na to negotovo pomoč. V ritnik seči in ga blata sprazniti, da se vetrovam pot odpre, — živo apno v vodi raztopljeno in v gobec vlito (4 lote na bokal vode) in če tudi to ne pomaga, vamp vbosti, da vetrovi iz-ferče: je trojno, nar bolj poterjeno, gotovo zdravilo, kakor so ??Novicea že večkrat priporočevale.