426
Politični pregled.
Državni zbor. — Na zadnjih sejah je v zbornici vladal najlepši mir. Na razpravi je bil predlog, naj se mini-sterstvo obtoži radi dogodbe v Hebu, Govorilo se je o tem in onem, a govornikov ni motil nihče, nihče ni razbijal, nihče razgrajal. Predsedništvo je bilo izposlovalo, da se je sklenil kompromis mej večino in opozicijo. Ta kompromis je veljal do srede; v sredo, ko je prišel na razpravo tretji predlog, naj se ministerstvo obtoži, se je zopet začel obstrukcijonistični dirindaj, predsednik dr. Kathrein pa je bil dan poprej odstopil.
Budgetni odsek se je minulo soboto jel posvetovati o vladni predlogi  glede dovolitve državne podpore vsled nim ponesrečenim krajem, ter se pe^al sporočilom budgetnegapododseka katero je predložil in pojasnil poročevalec posl. Janda. — Ker nam sklepi pododseka znani, je le na kratko omeniti debate v prvi odsekovi seji. Posl. vitez Abrahamowicz se pritožuje, da je Galiciji v primeri s škodo odmerjena premajhna svota, torej naj se podpora še bolj zviša,   posl.   Pacak je za sedaj zadovoljen s ' predlagano svoto, zahteva pa,   da se dovolijo vsem krajem, ki so trpeli vsled zadnje povodnji, brezobrestna posoliia. Schie-singer   opisuje   škodo v   Nižji   Avstriji,  Kaiser zahteva brezobrestnega posojila za Šlezijo in naznani v tem oziru poseben predlog, mej   tem  ko   posl.   Lupul pogreša   večje podpore za bukevinske kraje. Oglasil se je tudi član Daszvnski ter izjavil, da so predlagane podpore premajhne   in bi se s socijalno-po-litičnega   stališča   bolje   imenovale   miloščine. Za njim opisuje še posl. Baumgartner škodo v Gorenji Avstriji, koder je izmej 500 občin   do   300   oškodovanih.   Finančni   minister je zagovarjal    vladno   predlogo    popolno   v    istem    smislu,    kot    v pododseku,    da  je   namreč    namen   te   akcije,    pomagati  le onim   ponesrečencem,   ki si sami prav  nič   ne morejo pomagati.   Nato    so   govorili   še   dr.   Fornier,   Mauthner   in   Le-wicki,   ki   so  vsi zahtevali, da se z/iša nameravana podpora, ter   opisovali   škodo   vsak  v svojem  okraju. — Kranjski zastopnik   dr.   Krek je v daljšem   govoru   opisaval  veliko bedo v dolenjskih   okrajih   Kočevje,   Črnomelj,   Krško  in Litija in konečno predlagal v pododseku   soglasno  vsprejeto   in nam že znano resolucijo, v kateri zahteva, naj nakloni vladi kako pomoč vsaj   delavcem v državnih  podjetjih.   Na  željo posl. dr. Gregorčiča   opisuje   govornik   tudi   bedo v Primorju   in predlaga resolucijo, v kateri   se  vlada poživlja,   naj spopolni svoje poizvedbe o škodah v Istri, Trstu in Gorici ter naj priskoči na pomoč   bednim   prebivalcem   ne   samo s podporo za živila in semena, marveč dovoli tudi   zadostno podporo za občekoristna javna   poslopja,   urejevanje  hudournikov in rek, ki naj se izvede brez  odloga,   in konečno   kar   najpreje   zagotovi gradnjo ozkotirne lokalne   železnice Trst-Poreč-Kanfanar. K sklepu sta še govorila vladni zastopnik dr. Eoža  in posl. Eutowski, poročevalec Janda pa je v sklepnem govoru ovrgel nekaj trditev glede poročila samega ter predlagal, da se preide v nadrobno razpravo.   Ker   pa   odsek   ni bil več sklepčen,    se je morala seja ob 1/2i uri zaključiti   tn   se je nadaljevala dopoludne ob 11 uri.
Posl grof Alfred Coronini se je izjavil dopisniku „Budap. Tagblatta", da se slovanska kršč. narodna zveza glede provizorija še ni končno  domenila, kakšno stališče hoče
zavzeti ter dejal: „Kdor meni, #a bo naša stranka vladi sledila čez drn in stro ter jednostavno votirala. vse vladne predloge, se zelo moti. Naše stališče nasproti vladi in večini še ni pojasnjeno in pred vsem mora vlada izpolniti naše opravičene zahteve, predno se sploh mo-re govoriti ©• podpori nagod-benega provizorija z naše strani. Sedaj je ta vprašan pe še do cela nerešeno. Naše zahteve, pravi grof Coronini nadalje, so kulturne in materijalne narave, in naša stranka dela z vso silo na to, da za vselej preneha dosedaj navadno protežiranje Italijanov v Primorju in se končno izpolnijo- opravičene zahteve tam živečih in veliko večino tvorečih Slovanov. Nadejamo se, da vlada ne bo gluha napram tem željam, kajti le od iz-izpolnitve teh želja je odvisno, kako stališče bodemo zavzemali v prihodnjem vročem strankarskem boju Upamo in pričakujemo, da vstreže vlada našim opravičenim zahtevam. Res je, da vprašanje glede nagodbenega provizorija ni v najboljšem stadiju, toda to je stvar vlade, ki naj dobro presodi posledice, katere bi morale nastopiti, ako se provizorij ne reši pravočasno. Ker pa menim, da je grof Badeni popolnoma na jasnem glede državnopravnih, političnih in gospodarskih posledic, tedaj tudi upam, da se bo končno našla pot iz sedanjega resnega in zelo težavnega stališča"
Parlamentarni položaj se v zadnjih dveh dneh ni prav nič zboljšal, marveč obratno še več ali manj poslabšal. Najvažnejša novica poslednjega časa obstoji v tem, da baron Dipauli ni mogel dobiti zagotovila, da pride njegov predlog pravočasno v razpravo. O vspehu pogajanj mej desnico in levico, ki so se razbila, objavlja „Vaterlandu nastopi komunike: Poslanec baron Dipauli se je po posredovanju U3tavovernega veleposestva jel pogajati z obstrukcijskimi strankami, da bi omogočil razpravo o svojem predlogu neposredno po predlogih o ministerski zatožnici. Po njegovem prizadevanju so se pričela pogajanja, ki so merila na to, naj bi se ob jednem razpravljalo o ostalih jezikovnih predlogih Ker so pa nekatere stranke večine, posebno pa katoliška ljudska stranka, zahtevale, da zavisi od rešitve tega vprašanja rešitev nagodbenega provizorija, niso imela pogajanja nikakega vspeha. — S tem se je toraj izjalovil poslednji poskus za sporazumljenje mej desnico in levico in toraj v tem ozira ni nade na nikako zboljšanje. Glede razmerja mej vlado in desnico pa tudi še nimamo nikakih gotovostij. Liberalna glasila sicer bobnajo v svet, da je grof Badeni moral vsaj deloma ustreči zahtevam desnice, ker so se nenadoma prekinila pogajala mej vlado in desnico, in da je sedaj bojda napočil trenutek, ko se poda desnica v boj za vlado in njene zahteve. Ta vest pa sloai najbrž^ na golih kombinacijah, kajti kolikor je dosedaj znano, grof Baieni ni dal dosedaj še nikakega določnega odgovora. Tudi kriza najbrže preje ne bo rešena, dokler ne pride cesar iz Budimpešte, kar se zgodi še le prihodnji petek, in so bile torej vesti, iz katerih smo posneli zadnje poročilo, neresnične. Se le tedaj bo grof Badeni poročal o postulatih desnice in dobil potrebna navodila. Kako se kriza konča, je seveda danes ravno toliko gotovo, kakor pred začetkom zasedanja.
Avstrijsko državno uradništvo, zlasti na Zgorenjem Štajerskem, Solnograškem in Nižje-avstrijskem, hoče prirediti na Dunaju velik shod zaupnih mož, na katerem bodo zastopana kolikor mogoče vsa uradniška društva V" raznih krajih so imeli državni uradniki že resna posvetovanja glede programa velikega dunajskega shoda. Nekatera društva so za to, da se izvoli na shodu zaupnikov deputacija, ki pojde v avdi-jenco k cesarju, da mu razloži željo vseh avstrijskih drž. uradnikov, naj se regulacija plač izvrši uemudoma. Razen tega hočejo poslati ministerstvu spomenico v istem smislu. Splošno vlada mej uradniki mnenje, da le skupno postopanje vseh uradniških društev kaj doseže. V Solnogradu so se uradniki pritoževali zlasti zoper triprocentno odtegnitev za penzijo. Parlament je pritrdil vladi tedaj le zato, ker jejministerstvo obljubilo, da se itak ne bo   dolgo odtegaio, ker   se plače uravnajo
427
prav kmalu.  Sedaj pa vlada ne iztoki svoje   obljube, odneha pa vendar le.
Nemški socijalistični poslanec Grillenberger je mirnih torek nenadoma umrl. Isti dan dopoludne je imel še v poslanski zbornici skoro dve uri trajajoč govor, v katerem je napadal vlado in svoje nasprotnike Proti koncu govora, ko je bil ravno najbolj razburjen, ga je zadela kap in prenesti so ga morali v bolnišnico, kjer je v malo trenotkih umrl. Grillenberger je bil po svojem poklicu ključar, 1. 1881 pa ga je poslalo mesto Niirnberg v drž. zbor, kateremu je pripadal do zadnjega. Ako povemo, da je ž njim nemška soc. dem. strauka izgubila jednega najbolj nadarjenih svojih voditeljev, smo dovolj označili njegov značaj.
Za varstvo Armencev. Velevlasti so že večkrat pozvale visoko porto, naj kaj ukrene za varstvo Armencev v turških pokrajinah in mestih. Napetost mej katoliškimi Armenci in mej Turki je vedno velika, in vsak hip morejo nastati nova klanja. Ker se pa porta za vse pozive velevlastij ni skoraj nič zmenila, so se obrnile sedaj nekatere vlade do sultana z odločnim pozivom, naj izda takoj kake varstvene naredbe za Armence, ker za vsak nov čin mahomedanskega barbarstva bo zahtevala Evropa resnega računa. Mnogo ta poziv ne bo pomagal, vsekakor pa ne ostane brez verske koristi.
General Weyler se napoti prve dni prihodnjega meseca v Španijo. Kaj ga tako dolgo zadržuje na otoku Kubi, kjer nima sedaj nobenega posla, ko je prevzel vodstvo guvernerjev namestnik, ni znano. Govori se, da bi rad postal guverner na balearskih otokih, toda ta želja se mu težko spolni, kajti preveč je padel v nemilost pri sedanjem kabinetu, ki bi mu najraje obesil kako kazen za mnogovrstne prestopke, katerih ga dolže izza njegovega paševanja na Kubi. Toda, ako-ravno ga sedanja Sagastova vlada popolno prezre, bo še vender lahko živel brez skrbi, kajti ako so le deloma resnična poročila raznih listov o njegovem poslovanju na Kubi, si je lahko pridobil toliko drobiža, da mu skrb za življenje ne bo belila  glave.