Dopisi. Iz Ljubljane. (Nov slovensk političen časnik.) ,,Pa že zopet nov časnik! Saj jih je itak že preveč, zdaj pa še eden več!" Tako utegne kdo zagodrnjati, ko bere naznanilo ,,novega časnika.1' Res da imamo Slovenci v prirueri stevila nas vseb premnogo raznih časnikov. Iz ene straDi je to napaka, ker pri majhnem številu časnikarskega občinstva posamezni časniki težje izhajajo. Iz druge strani je pa lepo stevilo slov. listov veselo znamnje duševne delalnosti in krepkega narodnega duba, kar je vse poroštvo, da slovensko Ijudstvo še ni testamenta napravilo, marveč boče in bode tudi narodnega življenja se veselilo. Pri vsem tem pa, da imamo premnogo časnikov, pogrešamo vendar enega, kateri bi v politiki pravo pot kazal. Odkar si je namreč ,,Slov. Narod" geslo nemškega liberalizma popolnoma prisvojil, zabredel je v nasprotje z večino živega naroda slovenskega, kateri ni in tudi ne misli omike iskati v liberalizmu, ki pritiska katoliško cerkev k steni ter jo državni oblasti kot deklo izdaje, in tudi gmotnim koristim ljudstva skoduje, kakov vsi čutimo. Nesvobodna, državi služeča cerkev, je spaček krščanstva, nezmožna, od omikanega sveta zasmehovana oblast, kar spričuje zgodovina onih žalostnih časov, v kterih je posvetna oblast katoliško cerkev le kot policijsko napravo v svoje namene zlorabila. Dosle so ,,Noviee", nDanica", Gospodar" in na Goriškem ,,Glas" branili pravično politiko in torej tudi pravico katoliške cerkve proti liberalizmu, ki spodjeda upljiv svete veje io kat. eerkv© na rodovino, narodno življenje in na izrejo mladeži. Ker so pa blezo vsi omenjeui listi v prvi vrsti ljudstvu namenjeni, ki tacib stvari zadoeti ne ume, bilo je obdelovanje politike v teb listih sicer vsled pomanjkaDJa posebnega konservativnega pol. lista potrebna pa vendar v drugem oziru težavua stvar, ker ee navadui ljudje 8 politiko radi ne pečajo. Vrb tega potrebujemo lista, ki odbija napade in predsodke, s kterimi nasprotni nam listi dan na dau svet begajo, edinost podkopavajo. Tjednikom pa ni mogoče zasledovati in pobijati vseh laži, ki pribajajo na dau kot gljive po deževnem vremenu. Zatorej se je že zdavno povsod živo občutila potieba tacega časnika, in slovenski rodoljubi svfetnega kakor duhovskega stanu so dne 29. avgusta v Ljubljani se zbrali ter skenoli, izdavanje dobrega političnegačasnikazvsomočjopospeševati. V ta namen izvolil se je poseben odbor, kateremu pripada nalog vse potrebno pripraviti, da bode časuik — ,,Slovenija" imeuovan — ako mogoče že početkom oktobra t. 1. iu sicer za zdaj le po trikrat na tjeden, od novega leta pa, če najde po slovenskem svetu dovolj podpore, vsak deu na svetlo izliajal. Ob enem ko to vabilo 5č. bralcem v roke pride, utegne tudi odbor v Ljubljani do Vas, diagi rojaki, z eduakim vabilom se obrnoti. Naša dolžnost je torej, blage vodoljube prisrčno prositi, da naj vsak, ki vabilo dobi in komur je mar za pravično Ftvar, kot naročnik seoglasi,in vsaj po enega, enakomiselnega rodoljubakot naročnika pridobi. Skušajmo tudi kolikor je le mogoče, da novi list tudi v gostilnice, kavarne in razna društva spravimo. Če gostilničarji in kavarnarji zarad libeialcev naročajo liberalne novine, zakaj ne bi mi tirjali, da se za n a s, navočijo dobri v katol. duhu pisani časniki? Nikar ne bodimo strahopetneži povsod! Naročnina se za zdaj še ne pošlje, nego le imenik naročnikov, in to brž ko tnogoče, da se bo pokazalo, pvi čem da smo. — In komuv je Bog več podal, kakor potrebuje za prevžitek, naj podpiše nckaj v predalu: nRadovoljni dar." Neki častiti didiovnik v Ljubljani je rekel: ,,Le delajte pridno, da dobimo dober list, tudi jaz hočem s podporo biti na pomoč, kajti dan denešnji je bolj tieba osnovati dobiib časuikov, kakor pa zidati novih cerkev!'' In v to irne pomozi Bog! 0d sv. Petra pri Mariboru. (Piidna aola.) 1. septembra smo imeli tukaj šolsko poskušnjo alj izpit. Pri tej priložnosti nas je počastilo mnogo gostov svetnega in dubovskega stanu. Bili so nazoči razui šolski nadzorniki. Ko so oti-oci v cerkvi pokazali, koliko kršanskega nauka znajo, so šli v šolo, kder se je iz drugih predmetov izpraševalo. Vidclo sc je, da je goppodoma učiteljema na tem ležeče, da se dečki kaj koristnega naučijo. V dekliški šoli, katero š-olske sestre oskrbljujejo, se je zopet pokazalo, da so šolske sestre vse vnete za šolsui napredek. Podučevalo se je pri njih v slovenskem in nemškem jeziku; pri izpitu so rojene Nemkiuje po slovenski odgo-varjale iu deklamirale, in Slovenke niso nemških prašanj dolžne ostajale. Torej staiiši gotovo pametnb ravnajo, ako svoje hčerice šolskim sestram v izrejo dajo. Ko je izpit minol, nismo otrok v krčmo peljali, kajti smo meuili, da bi to za-nje škodljivo bilo, ampak smo jib inače razveselili. Iz Doberne. (Novi zvonovi.) Angeljsko nedeljo so bili 4 novi zvonovi, ki jih je znani g. Ig. Hilzer umetno vlil, blagoslovljeni. Milostljivi knezoškof Jakob Maksimiljan so k našem največem veselji blagovolili sami priti zvonov blagoslavljat. Spravljanje zvonov v turn je šlo po sreči in tako naglo, da smo proti 3. uri slišali prvokrat lepo vbiane zvonove. Tako lepo pojo, da so vsi pričijjoči, kterih je bilo prav obilno, ganjeni bili. Vedno nam bode ta slovesnost v spominu. Prizadevauju našega obče spoštovanega g. župnika Gajšek-a, je pripisati, da je naša sicer majbna fara s darilom dveh velikib dobiotnikov g. grofa Eggera in g. viteza Laritz-a nad 6 tisoč goldinarjev za zvonove vkup spravila. Presrčna bvala vsem! — Cirkulan, kmet. Od sv. Lenart v Sl. goricah. (G. Herman bo naš poslanec.) 8. sept. je imelo tukajšno kat. pol. društvo svoje zborovanje. Udeležilo se je veliko ljudstva, med tem mnogo najveljavnejšib mož ovega okraja. Tudi g. Herman je prišel iz Gradca, svojim volilcem se predstavljat iu razlagat, kar imajo od njega kot poslanca pričakovati. Naj poprcj je govoril o svojem delovanji v štajerskem deželnera zboru. Potem povdarja, da je zdaj vera v nevarnosti. Ravno zavoljo vere je zdajna volitev neznano važna. Liberalci celega sveta so se zarotili proti katoliški Cevkvi. Namerjajo, krščanstvo uničiti. Na Francoskem so naj poprej cerkve zažigali in mešuike morili. Na Spanjskem pa ravno zdaj tako delajo. Morijo^ diug drugega, da je groza. Na Laškem, na Švicarskem, na Pruskem trpinčijo sv. Cerkvo z nalaš skovanimi in kriričuimi postavami. Ropajo pobožne štiftinge, prcganjajo škofe, zapirajo duliovne — še moliti prepovedujejo. Stavljajo na posmeh katoliške navade, pabajo krščanski nauk iz aol, in stavljajo med krščanske otroke Jude za učitelje itd. Ta liberalizem se je pritepel tudi k nam, v naše cesarstvo. Ze marsikaj se je zgodilo — vendar se hujše bo, ako se ne bode ustavljalo. Tudi na Slovenskem se je začel šopiriti ta libevalizem. Tu pa tara se zdaj nabajajo gospodi, ki pišejo in Vam zastouj na dom pošiljajo grde cajtinge, kateiib namen je, Vatn sv. vero iz glave in src trgati. Obieluijejo iu grdijo poštenjake, posebuo duliovne. Hvalisajo ncredneže, in to imenujejo: ,,omiko in svobodo". (Potem bere govornik nekatere laži iz ,,S1. Tednika" in jib pobija). Brez vere, pravi Herinan dalje, ljudstvo ob6tati ne more. Brez vere začne vse križem iti. Liberalci si povsodi prizadevajo pri volitvab izvoljeni biti, da bi potem v državnem zboru postave napravili, po katerih bi zoper Cerkvo divjali, kakor delajo na Pruskem itd. Zato imejte pazko, da ne bodete tem liberalcem v zanjke šli. Kmetski stan ima od Boga naloga zajezevati in nazaj držati valove občne spačenosti in brezvernosti. Zato hočem kot poslanec braniti kot dve Vaši najdragocenejši svetinji: Vašo vero in pa Vaao narodnost slovensko, (dobro, dobro, živijo!) Potem govori o prošjni, katero so 1. 1871. kmetski ljudje poslali deželnemu zboru gradskemu in kder ao prosili in svoje želje razodevali, kako bi radi imeli v kancelijah, v šolah, v srenjab, potem zastran potepuhov in sploh javne varnosti, zastran dohtarjev in notarjev. G. Herman pravi: 500 srenj je bilo podpisanih; jaz sam sem prošnje izročil deželnemu zboru. Vendar naši naspiotniki liberalci nas niso hotli uslišati. Vrgli so prošnje pot klop. Ali jaz sem kot poslanec storil svojo dolžnost ia to bočem vselej stoiiti in se vojskovati, da pravica zmaga. (dobro, slava, živijo!) Tako je govoril g. Herman. Zbraui možje so ga pazno poslušali, mu večkrat glasno pritrdili in ga z veseljem enoglasno proglasili za svojega kaudidata. Sv. Lenaitski okraj je gotovo ves za g. Hermana. Sliširao, da tudi ptujski okraj ostane zvest Bvojenm staremu in skoz in skoz poštenemu poslancu. Sicer neki liberalni pisači v Ptuji po raznib cajtingah čenčajo, da so kmeti za nekega ptujskega dobtarja vneti, to je gola laž. G. Herman bo naa poslanec. *) Iz Šent-!la pri Velenji. Dolgo nas je suša stiskala, zdaj je pa zemlja dobro namočena. Ozimina je bila slaba. Rž je nekoliko arja osmodila in paenica je bila po nekaterib krajih snetljiva, tako de so kmetje le komaj dobro polovico toliko žita dobili, kakor lani. Ajda slabo kaže. Le samo v vinogradih je precej dobro, čeravno je smod nekoliko škodil. Vendar bo veliko več vina od lani, če Bog svoj blagoslov da. Poslednji čas je začela med naini neka strupena kača laziti, ki 80 jo vLjubljani krstili: wSlov. Tednik." Kdor se bo iz tega časnika omike učil, ta bo postal smradljiv ud človeške družbe. Pa mi se bomo raji iz tebe nSlo. Gospodar" izobraževali, ker vemo, de nam resnico piaviš. Laž je pred Bogom in Slovencem gnjusoba. Franc Voh. Iz Celja. (čudno imenovanje.) Celjski gimnazijalni profesor in redovnik samostana Hohen- *) Vidi se, da boljšega poslanca volilci ptujskega okroga ne najdejo, ako ga tudi z lučjo išejo od Kadgone do Smarja, in od sv. Ane do Središča. Zato volite ga — enoglasao! Ured.  furt na Českem, g. dr. Ferdinand Maurer, imenovan je, kot ud okrajnega celskega šolskega sveta in zastopnik domačega duhovništva. Prejsna stanovitna suša in zdajšni pogostni dež v savniski dolini bo veliko škode pouzročil. Grozdje je po naših vinogradih deloma še trdo, deloma pa že poka in bati se je, da ajda ne bo dozorela in letina se bo čisto sredna imenovati  morala. Tudi že nekteri ljudje za grižo bolehajo.  V celjskem kapucinskem samostanu sta zdaj dva sicer jako postena moža pa trda Nemca poglavarja, gvardijan je o. France, vikar pa o. Ferdinand, prestavljena sta od tam 2 Slovenca oo. Sigismund in Ubald, vmestjen je pa le eden novinec o. Jakob. Zakaj neki slovenski oo. na Nemškem služijo, kakor o. Friderik v Lipnici in nemški na Slovenskem, ker pri najboljšej volji ljudem postreči ne morejo, ker jezika ne umejo? in bo mogoče enemu samemu patru tirjatvam celjskega samostana vstreči, kterega okolica je Čisto slovenska ?