__
Največji slovenski dnevnik v Združenih državah
Velja za vse leto - • •	$6.00
Za pol leta .....	$3.00
Za New York celo Heto -	$7.00
Za inozemstvo celo leto	$7.00
i
List;slovenskih .delavcev v Ameriki.
rs
S The largest Slovenian Daily k»
the United States.	|
a IiWfd every day except Sundays £ j|	and legal Holidays.
75,000 Readers.
TELEFON: CORTLANDT 2876
Entered as Second Class Matter, September 21. 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879.
TELEFON: COBTEANDT 2876
NO. 245. — ŠTEV. 245.
NEW YORK, MONDAY, OCTOBEB 19, 1925. — PONDELJEK, 19. OKTOBBA 1925.
VOLUME XXXm. — LETNIK XXXIII.
OBJESTNOST LAŠKIH FAŠISTOV
Fašisti so napadli francoskega žurnalista, ki je o-pisal v svojem listu obisk Mussolinija v Locar-nu. — Poročevalec lista "Oeuvre" je bil napaden v trafiki. — Splošno omalovaževanje Mussolinija.
NAJVEČJI ANGLEŠKI SUBMARIN



Slika
:r;it hitrc/ši kol so o--T;iii anjrh*ski
Značilni sklepi franc, radikalcev.
LOCARNO, Švica, 19. oktobra. — Henry Barde, posebni poročevalec glasila francoska vladne stranke, je bil včeraj popoldne napaden. V neki tukajšnji trafiki so ga obdali štirje slabo oblečeni moški. Istočasno se mu je približal neki dobro oblečen mlad Mussolinijev spremljevalec ter ga vprašal, če se piše Barde. Ko je poročevalec potrdil, ga je Italijan udaril po obrazu, nakar so skočili vmes omenjeni štirje banditi.
Takoj po tem dogodku se je oglasil italijanski konzul pri francoski delegaciji ter obžaloval, da se je to zgodilo. Rekel je, da je napadalec zastopnik italijanske državne železnice v Curihu in da ni v nobenem stiku z laško delegacijo. Italijanom v Locarno pa so medtem pojasnile oblasti, da ne bodo trpele v Švici nobenih fašistovskih metod ter takoj odredile aretacijo in izgon napadalcev.
Ta dogodek je bil višek skrajno vznemirjenega razpoloženja, ki je prevladovalo v Locarno že štirinajst dni.
Takoj v začetku so morali vsi delegatje obljubiti, da bodo strogo molčali glede vseh podrobnosti konference ter temeljnega dela, ki je bilo pripravljeno v Londonu.
Italijanski žurnalisti pa so bili tako dobro infor- XICA. Francija, 18. oktobra.
mirani glede konferenc in pogajanj, da se je Briand !v finančnem komiteju tukaj zbo-
riijočejra radikalno-socijalistične-fra konirre--a je bila uveljavljena medla zveza med finančnim ministrom Caillauxom in prejšnjim min. predsednikom Herriotom. Finančni komitej ne bo izvedel no-btncfra neposrednega pritiska na vlado, koje nalojra je uravnati proračun za prihodnje leto, zadostili zahtevam francoske zakladnice ter ustvariti sklad za amortiziranje dolga.
Resolucija, katero je predložil kongres, vsebuje tri bistvene principe. Prvi določa, naj ima direktno obdačenje prednost pred indi-lvktinim. ker t<*ži indirektni davek bolj težko konsumente. Drugi princip ugotavlja, da mora biti obdačenje progresivno, soglasno z dohodki; tretji pa hoče uvelja-
Obravnava proti morilcu Daley-u.
Zakl j učenje procesa se bliža koncu, ker ni moglo zagovorništvo navesti nobene priče, ki bi zanikala, da je osumljeni ubil dva človeka v poulični kari. — Straže preiskujejo vse, ki stopijo v sodišče.
* ; ^—i,
UNDCRWOOO A UNOIRWOOD. N. V.
nam predstavlja najv čji angleški submarin, ki je dolg 350 čevlje v. Oprt mljf-n z najinod«rnerjši:ni topovi Ter j.- vkoro dva-
ubniarini.
Nameravan polet iz Berlina v Tokio.
Francoski radikalci i n Nemci nameravajo vpri-socijalisti s o sprejeli j zoriti polet iz Berlina v predlog za uvel javi je-; Tokio. — Razmišljajo nje davka na kapital.— Prejšnji min. predsednik je izjavil, da se je treba poslujžiti tega davka le kot zadnjega sredstva.
o uvedbi redne zračne zveze z Daljnim Iztokom.
večkrat pritožil na konferenci.
Pred par dnevi se je izvedelo, da ima neki italijanski žurnalist vse podrobnosti v svojih rokah in da jih pošilja svojemu listu.v Italijo.
Zastopnik Italije Scialoia je moral takoj storiti potrebne korake, da prepreči objavljenje dokumentov, kajti tako objavljenje bi brez dvoma takoj končalo konferenco.	%
Predvčerajšnjim pa se je izvedelo še o drugih junaških činih laških žurnalistov, ki so napeli vse sile, da prerečijo uspešni izid konference. Ogorčenje med delegati različnih narodov, ki so si prizadevali skleniti dogovor z Nemčijo, je bilo vsledte-ga skrajno veliko.
Mussolinija so splošno ignorirali ali pa ravnali ž njim tako hladno, da je moral biti užaljen, tudi če bi ne hotel.
LOCARNO, Švica, 1 9. oktobra. — Bojkot, ki so ga vprizorili žurnalisti proti Mussoliniju, je bil skraj no dramatičen. Več kot sto žurnalistov se je zbralo v dvorani Grand hotela, dočim se je mudil Mussolini v prvem nadstropju.
Diktator je bil brez dvoma obveščen o namera-venem bojkotu. Ko se je prikazal na stopnjicah, je bil bled in nervozen kljub svojim teatralnim ma-niram. Sredi smrtnega molka je začel korakati kot napihnjen puran v sprejemno dvorano. Sledila mu je množica fašistov ter zastopnikov nazadnja- ^ ških listov. Pred vratmi se je sestal z dvema poročevalcema, katera je poznal, in razvil se je naslednji pogovor:
—	Ali je komunizem še vedno močan pri vas? je vprašal Mussolini.
—	Tega ne morem reči, — je odvrnil poročevalec.
—	Zakaj ne?
—	Ker nisem komunist.
—	Potem sem se zmotil, — je odvrnil Mussolini. ,
—	Da, zmotili ste se, kajti vi se pogosto zmotite, signor Mussolini.
Mussolini se je obrnil ter hitro odšel iz dvorane. To je bil prvi javni bojkot, organiziran v protest proti kriminalnemu diktatorstvu Mussolinija in zatiranju laškega časopisja.
j viti posebne prispevke i/ bogastev in kapitala v splošnem.
Strašna eksplozija naparniku.
Na parniku Comanche se ^je za vršila eksplozija, ki je zahtevala deset žrtev. — Parnik je pričel goreti na poti proti New Yorku.
BFRMX, Nemčija. IS oktobra. (Je bedo izvršeni sedanji na "rt:, bedo vprizorili nemški lelalei tekom prihodnjega leta pole* na -lapon.-ko. da vrnejo obisk dveh i>on-kih letleev, ki sta obiskal«; na poletu iz Tokia v London tudi Berlin. Nemška zrakoplovna d už-ba Aerolloyd bo pripravila vse potrebno za ta pob ♦t. Razdalja /naša približno šest tisoč dvesto milj. Letalei se bodo ustavili na nekako dvajsetih mestih.
Nemški letalei bodo v glavnem sledili črti zapadneira polet;: Ja-poneov in sieer ob trai.ssibirski žtlpzniei. Rusko iti japonske oblasti >o že <lale potrebno dovoljenje za ta polet. Od tega poleta bo odvisno ustanovljenje stalnega in rednega zračnega prometa med Nemčijo in "Daljnim iztokom in sieer preko Moskve in Pekinga. Tudi angleškim diplomatom bi bilo mogoče po tej črti priti na Daljni iztok v naravnost nevrjet-no kratkem času. Polet iz Londona v Peking ni trajal komaj pet dni.
Boj Can&de proti tihotapcem.
MONTREAL, Canada, 15. ok*.
Tekom' (zadnjih dveh mesecev je
____
vzela vlada v svoj o službo dvesto mož tajne službe, k o jih naloga je boriti se proti +>liotapustvni ob mednarodni meji. Ti možje so priseljeni delu v vseh provincah ob mednarodni meji.
MAYP0RT. Fla.. IS. oktobra. Parnik "Comanche", last Clyde črte, je pričel goreti šest milj vrstran od tukajšnjega pristanišča. Na njem je nastala eksplozija. To poročilo je dospelo v tukajšnje pristanišče.
Neki petrolejski parnik je pribite! igoreei ladji na pomoč ter jo privlekel semkaj. Ko so se potniki s posadko vred izkrcali, se jc izkazalo, da manjka sedem moških m tri ženske. Ti so Ke najbrž smrtno ponesrečili. Med preživelimi je dosti težko poškodovanih. Parnik je popolnoma uničen.
Nebroj ljudi je opazovalo ^ z brega gorečo ladjo, in razburjenje je postajalo vedno večje, ke* je izprva glasilo, da bodo v:si na krovu zgoreli. Močno ranjen in oibžgan je tudi kapitan.
Poiar je izbruhnil v sprednjem delu ter se hitro razširil, eeprav so začeli mornarji takoj gasiti.
Pes preprečil rešitev gospodarja.
STRASSBURG. Alzacija. 13. r-ktobra. — Lzvanredna zvestoba psa clo Lsvojciga gospodarja je imela včj ira j zvečer za pogledieo smrt učitela -Jowg. Ko je šel preko železniških tračnic v bližini Bern-baehn. ga je zadel vlak ter vrgel ob n« \i\ plot.
Ttžiko ranjenega so hoteli tn-kaj wpravrti na v:n-no ter mu pomagati. a p s je sit a I na straži pri svVvj«.m gospodarju t<>>r ni pustil v ibližino ž.lezni:'kih uslužbencev t<r nekega zdravnika, Ko so ko-nečno zvabili p-a proč z ntiko zvijačo, je bilo že prepozno, kajti Joerg je bil radi velike izgub^ krvi tako izičnpflin da je umrl na po ti v bolnico.
Frank Daley, bandit i/. Ilarle-ma. nroti kateremu s<> vrši v White Plain> obravnava radi umora po prvem redu na temelju ob-dolžbe. da je u-trdil motormanr-R. Nieholsona in inšpektorja -la-^ehnmaehera. tekom ropar-
: r >t>
ZDRUŽENA EVROPA NAPRAM
ZDRUŽENIM DRŽAVAM
Po zaključeni konferenci v Locarnu vse kaže, da se bo Evropa združila ter nastopila enotno proti premoči Združ. držav.—Vodilni državniki prerokujejo ,da bo sklenjena med evropskimi državami ekonomska vez. — Bodoči trgovinski in carinski dogovori med evropskimi silami bodo najbrž delali Washington*! precej preglavic.
) u-nesreč,
LOCARNO, Švica, 1 8. oktobra. — Tako važen dogodek kot je bila konferenca, ki se je završila v tukajšnjem kraju, ne bo mogel ostati brez očinka na Združene države. Ko bo dogovor, sklenjen v Locarnu, proizvedel pričakovane učinke, bo postala Evropa združena kot ni bila še nikdar prej v moderni zgodovini.
V	takem slučaju bi imele Združene države posla z združeno Evropo, ne pa s celo serijo evropskih dežel, ki so si neprestano in iz navade v laseh.
V	glavah evropskih državnikov se vedno bol j trjuje prepričanje, da je črpala Amerika i ki so zadele Evropo, velikanske dobičke.
S pomočjo teh evropskih katastrof je zavzc'a >ii prečki Amerika tako vsenadvladujoče finančno stališče, "" v da je postala naravnost neobhodna potreba, da se Evropa organizira in združi, ker bo mogla le na ta način uspešno tekmovati z Ameriko.
Cilj gibanja, kojega pričetek je opoziti že sedaj, je postaviti združeno Evropo proti Ameriki.
Ta ideja je obvladaal evropske diplomate, ki so pred par tedni sklenili sklicati splošno evropsko ekonomsko konferenco . Ista ideja pa je v političnem oziru navdajala državnike, ki so se zbrali v Locarnu.
Zaeno s tem je treba pomisliti, da je ameriška katero bodo pozneje uporabili politika napram Ligi narodov razcepile, svet na
dva dela. Na eni strani so Združene države, na drugi je pa ostali svet.
Ta tendenca bo še izvanredno ojačena z vstopom Nemčije v Ligo narodov ter z izveden jem dogovora, sklenjenega v Locarnu.
Brezobzirno kolektiranje dolgov je seveda dosti prispevalo k sedanjemu združevanju Evrope. Državniki, ki vidijo v Evropi ekonomsko celoto, so mnenja, da bo postala Evropa tembolj burna, čimveč bo plačevala Ameriki. Čeprav so se zadnja pogajanja glede francoskega dolga izjalovila, prevladuje tukaj splošno prepričanje, da bodo končno sklenjene izravnave vseh evropskih dolgov v Ameriki.
S svojo politiko strogega iztirjevanja so pa Zdr. države nehote pripomogle k harmoniziraniu raznih evropskih narodov za dolgo dobo 62 let.
Jasno je, da bo moralo to imeti velik političen učinek. Povsem naravna posledica bo, da se bo Amerika odtujila Evropi ali pa obratno.
skejra napada na poulično karo. ho kmalo izvedel, če br moral sp-•ti na električni *tol. Slučaj bo izročen poroti po zaključnih rn ume jih zijrovornikov ter sodnika Tompkinsa. Obramba ni mo<rla predstaviti niti t ne priče.
Stenografični rekord priznanja Daley-a v p' licijskem »lavnem | ta mi v New Yorku je bil n.n ter vključen v zap tem usrotoviln jo Dalev priznal, da je ustrelil Selmmaeherja. ki ie n.isil vrtvo z denarjem, ker ni hotel dvigniti rok in Nieholsa. ker li ho-tel ustaviti kare.
Sodna dvorana je bila obdana od oboroženih stražnikov, kojih naloga je bila preprečiti vsako v/nemirjenpe. Vsakdo, ki je bil puščen v dvorano, je bil preiskan.
Edna Baltimore, č dna žena Dopey -John Marina, ki je bil obložen umora po izvršenem bandit-,kem napadu, je pedala izja-
proti njenemu možu. Rekla je. da je bil avtomobil, kater riga so s,-posilužili banditi. njena last in da sra je vzel njen mož v noči. kn.^f bil izvršen roparski napad.
Policist Rvan iz Mount Verno-na je povedal, da je našel v razbitem avtomobilu po zavrženem umonu bel sweater, ki je bil lasi Dalev-a. Policijski načelnik pa je pokazal pištolo, katere se je Daley baje poslužil pri dvojnem umoru.
Mrs. r?e-šsit» Berliner je povedala porotnikom, da sta prišla Daley ;n Marino k njej po izvršenem napadu in da je šla ona na dom Da-leva po njegovo obleko. Nadaljna priča. Mrs. Flanagan z zapadne 128. ees-te je izpovedala, da ji je Daley priznal, da je ustrelil nev kega moškega v Mount Vernonu. 'ker nam ni preostajalo niee=ar drugega".
Pol ieijski kapitan v Mount Vernon. Michael SHverstein. je opi sal aretacijo Daby-a v TVestport. Conn., kjer so ga našli v postelji v neki farmarski hiši, kadečega cigarete, ko so vdrli vrata.
Frederick "VVeks, ki je bil imenovan zagovornikom, ni predložil nikakerga pričevanja tcir ni zanikal. da se je udeležil Daley zločina. Domneva se, da upa Dalev na pravo rek umora po drugem rodu. ker je najbolj miren člov<*k v vso j sodni dvorani.
Zadnja poročila javljajo, da ga ie porota spoznala krivim teT da era je sod nik obsodil na smrt.
Tursld diplomat je nosijo cilindre.
ANGORA, Turčija. 16. oktobra. Evropsko pokrivalo je začelo po vsej Turčiji izpodrivati fez. Ka-ko<rhitro je zaeel Mustafa Kemal pasa nositi cilinder, so sledili njegovemu vagledu vsi ostali člani kabineta.
Ob prihodnjem otvorjenju par lamenta, bodo imeli tudi vsi po slanci evropske klobuke.
Proti monarHisticnim mahinacijam.
BERLIN. Nemčija. 18. oktobra. Nekako sedean tisoč članov organizacije "Državega prapora" je priredilo včeraj pred opero pro-tesano zborovanje proti monarhi-stičnemu govoru generala von Arnima o>b priliki razkritja neke-«ra vojaškega spomenika. Govor niki so napadli oblasti, iker ne na stopijo proti .generalu. Slednji je v svojem govoru večkrat omenil ta-•kozvano protirepu:bliikan9Jco ju-stico.
DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM
OZEMLJU
Danes so naše cene sledeče:
JUGOSLAVIJA:
1000 Din. — $18.80 2000 Din. — $37.40 5000 Din. — $93.00
Pri nakazilih, ki znašajo manj kot en tisoč dinarjev rnfunamo posebej: 15 centov za poštnino in druge stroške.
Razpošilja na zadnje pošte in izpl&čaje "Poštni tekov ni o rad".
ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJE-
200 lir .......... S 9.10	500 lir.........$21.75
300 lir .......... $13.35 1000 lir.........$42.50
Pri naročilih, ki znašajo manj kot 200 lir. račnnamo po 15 centov za poštnino in drage stroške.
Razpošilja na zadnje pošte In izplačuje Ljubljanska kreditna lmnkar ▼ Trsta.
Za poSiljatre. ki presegajo PETTISOČ DINARJEV ali pa DVATISOČf
LIR dovoljujemo po mogočnosti ge poseben popust. Vrednost Dinarjem in Uram sedaj ni stalna, menja se večkrat In nepričakovano ; iz tega razloga nam ni mogoče podati natančne cene vnaprej; računamo po ceni tistega dne, ko nam pode poslani denar v roke.
POŠILJATVE PO BRZOJAVNEM PISMU IZVRŠUJEMO V
NAJKRAJŠEM ČASU TER RAČUNAMO ZA STROŠKE
Denar nam je poslati najbolje po Domestic Postal Money Order ali po Mew York Bank Draft.
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt Street	New York, N. T.
Telephone: Cortlandt 4887
£*■	CSS --i J. _J-

TŽLAS NARODA, 19. OKT. 1925.
r.
GLAS NARODA
(SLOVENE DAILY)
Zanimiv zgodovinski spomin.
* Owned and PubUoked by BL.OVKNIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation)
Frank S&ktrr, p*-*iid*nl_Looto Benedik, troaouror
PLxc® of bueintm of the corporation and addreneo of above officer« 8*2 Cortlantit 8t., Borough of Manhattan, New York City, N. Y.
" QL AS NARODA" " Vmce of the People"
hsuod Every Day Except Sunday § and Holiday».
Z» foio Ulu vet.ja its* ta Amertko
in hau*Iq_______$6.00
Zz pol Uia_______$3.00
ia fieirt it*n__________$1.30
Za New York ea eolo leto — $7.00
Za pol leta________$3.50
Za nioeemetva ea telo loto _ $7.00 Za pol leta______— $3.50
Subscription Yearly $6.00.
Advertisement on Agreement.
'Lila* fit*ro*ia" tzkaja trtaki dan ievzemii nedelj in _
iiopisi br©» podpisa in oeebnoeti se ne priobinje^x Denar naj fe bUgovoli poiiljuti po Money Order. Pri spremembi kraja naročni-to-w, prosimo, da se nam tuc,- prejšnje bivališče nssns.nL da hitreje
najdemo naslovnika.
Beograjski meso.rnik "Srpski Književni Glasnik" objavlja- zidal je f*asa za-piske Jovana Jova-novira o sarajevskem atentatu in njegovih odmevih na Dunaju. — Zapiski so silno zanimivi. Jovan Jovanovie je bil leta 1914 posla-n'k srbske \lade na Dunaju ter je vestno beležil vse pojave in evo. Sidaj se je našla prilika, da1 njegove spomine lahko čita vsa javnost.
Franca Ferdinanda in njegovo ž^nn Zofijo so pripeljali preko Trsta na Dunaj. Cesar Franc Jo-ž-f je privlekel na dan neki star dvorni eeremonijal, fjla^om kate-rofr:i so pokojni mož in žerta nista smela blagosloviti skttpaj. Razlika, reel plemii-em in plehejko ni smela izginiti n ti po pre-tolona.-lert-nikovi smrti. Jovan Jovanovie o-pisnje blagoslov nadvojvodove krste takole:
o Ij a h
NAROD A", 82 Cortlandt Street New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876.__

UDAREC PO VODI
vesena na poldrojru tako dolgo, da ie šel sprevod tr'ipel Franca Ferdinanda in Zofije Ilohenberške mimo na .-»rtstettensko pokopali-.V-e.
• *
Ko je zvečer krenilo spremstvo i7. Hoi*bnr<ra za sprevodom, se mu ni smel pridružiti nilne izvzemži mili, katerim je bilo dovoljeno na najvišjem mestu. Vlak z cs-tan ki nadvojvode in nadvojvod in je |e dospel na postajo v Pechlaru ponoči. Ko se je sprevod formiral n je hotel nadaljevati pot. je na stala strašna burja z nevihto. — Treskalo je kakor nar so7ni dan in pojrrebei so se morali vrniti ter počakati, da je nevihta o 1 nehala Selc pozneje je bilo mo«ro."e nada ljevat: sjirevnd.
Profesor Ortner. elan dunajske medicinsko f;ikirtte'e. je izjavil povodom sarajevsVerra ater.lata, da
;sii tuu uicriiju. \ -do val v ei.
.!avi».i napovedana križarska vojna angleške konservativne^ki. ki so poslanika pozdravili un.aške vlade, ki je setlaj na krmilu ter združuje v svojein storili so to hitro, ker se jim je ki hočejo ohraniti Anglijo v istem duhu kot je p re vita-(mudilo ter je bilo neprijetno osta-
je v zgodovini zdravilstva zabele-V kapeli, kamor se dospe skozi jžpnih mai0 takTb slučnjev, da b' mračne in važne hodnike, so se ua morilec pogo lil žrtev naravnost v levi strani stiskali diplomati, vsi žilo dovo.lnico na vratu. Tud" v uniformah in z odlikovanji na | njegovi stanovski tovarKi so rz-prsih. Med njimi je bil tudi srh- ra,.ili	mne:i]e. TIad:tega se jr
pošlanik, t oda osamljen: to-	govoriti, da Frawa Ferdi
variši so se mu mukali s-pota, 'In randa nj prgodila morilčeva roka lie bi prišli ž njim v nepotrebno temveč usod«. Njegov umor so j bližino. Rili so med njimi tudi tar- tolmačili kot maščevanje za zloči-
ne habsburške vladarske rodovi-ne. Od časa Rudolfa T.. Ilabsbur-iškega pa do Franca Jožefa je tf*
li
nekega
lia: ry Poliiiia. tajnika strokovnega manjšinskega gibanja. Povsem
litini;) lahko domnevamo
da se smatra Pollitta za najibolj nevarne- sta korakala v črni magnatski ob- j jih prednikov. Sa isti, ker se mu je posrečilo ustvariti giba-'ieki grof Tisza in Berchtold. mi- Stadler je dejal"
lin d aiigl (škimi komun ' -i ji- pridobilo v strokovnih unijah izdatno oporo.
v ča> h kraljice Vikto rije iu še porej, — proti komunistom *e ti dalj časa v razgovoru z zastop- vladarska hiša zagrešila toliko kri la /. aretacijo šestih •komunističnih voditeljev. Poleg Alberta nikom beograjske vlade. . . Okoli -vičnih dejanj, da je morala od ne n, tajnika komunistične .stranke so aretirali tudi dva uredni-; plave konjeniške uniforme srbs-	priti, kazen. Tako je začel«
l.a komun -ličnega t dnika. The Workers' Weekly, tajnika Young kega častnika je zeval velik prazen J prevladovati prepričanje, da jc Work, i- League, nadalje nekega znanega agitatorja ter konee.no krop.	'Franc Ferdinand plačal s svojim
VjU prestolonaslednikovo krsto življenjem krivična dejanja svo
arajevski nadškof ..^..^..v. je dejal drugi dan po a
•v: >i je pn ioono \ mwhuuuii umjaii i/.u<iuiu upuiu.	;nistri, predsedništvo delegacij, o-;tentatu: — Ta zločm je posledic?
Nominalna obtožba >e gla-i, da -so sklenili zaroto, da pozivajo' prska in hrvatska zbornica. Po-' zgodovinskega razvoja in bi se pri na pent n v>tajo. To j»a je >evc<ia le pretveza. Dejanski gre pri tem častnikov so bili navzoči tudi*petil prej ali slej. Franc Ferdi ..a |.o-,ku.>, da >e uniči v Angliji komunistično gibanje, katero se duhovniki, katere je vodil dimaj- inand se mu nebi mogel umakniti
ma i a o.;_. \orno za obrat anghških strokovnih unij proti levici,knezoškof. Vsi so imeli sklon- !tudi če bi imel peroti. — k.: j. 'oil razviden na -trokovno unijskem kongresu v .Scarboimigh.»jene jriaVe, izvzemši teh duhovni-j Pr(Hi Vidovim dnem 1014 jo do Vuapr.j ji- ja>no, ne bo imela vlada v teh svojih prizadevanjih km% ki ^ 7 jeznimi pogledi sipa-;živel Prane jožef strasen dan. Y no.-.ui.ga u.speha in da ga ne more imeti. Meščani lahko navdušeno Vl stre]e na srbskega poslanika, pisehamedu poleg Dunaja so tek pozdravljajo beda^o-Mnešno akcijo vladncli j>etelinov, katerLm na- Iz njihovih oči je gledal globok movai| zrakoplovi. Zgodilo se j, «"elj;'iji- minuter za notranje zadeve, Ilicks, a delavci bodo odgovo- ^ knezoškofu se je risala na par nCsreč. pri katerih je prišl lili nato z močnejšimi simpatijami do komunistov ter slednje tudi <-plu me(j obrvmi brazda v obliki kakih poUlosct Ijurli deloma ol b. !j edl«-čiH; podpirali.	. |kiina< Ko so dostojanstveniki za-.'svoje življenje, deloma ob zdrav
K ./.veiite-a pa ne bo mo-oče dobiti konservativcem sodišča, ki vzpli svoja mesta. je postalo v ka- ^ Ko je cesar d.v.nal za te ne i.i spoznalo ar tirane v resnici krivim obdolžitev, dvignjenih prorti peli tiho Potem so se odprla vra- 7<rode vzdibnil: — To se ne br i.jio. \ !. d tega mora izgledati kampanja še v večji meri ko< na- ta na kmni y>topiI ej cesar s svo- j^drio srečno in dobro! — va i u Udarec po vodi. Anglija ima namreč še vedno demokratične jim sprm.tvom. V levi loži poleg I Spovednik prestolonaslednika pravi--.-. \ Angliji velja še vedno n tkaj pravica prologa govora in nje^a sta zavzeia meslo novi pre- Pranca Ferdinanda je pisal pr j .» t -a zborovanja. V Angliji nrso takoz^ane temeljne pra_vice le stolonaslednik Karel in njegova 'atCntatu ■ — Franc Ferdinand br< /pcnicbiie fraze kot opazmio to pogosto tukaj v Združenih drža-j^ Zita RHa Vsa v črnem, |je tvoril- Cesarska krona — \a!,. \ ie i 1 ga bo piipadla Mji.patija najširših krogov komunistom,!^ pajr.0lan ji je padal čez ob- ije t"rnjev venpc ZaiJie je že vli .Inčii., bo po.-i.ala vicula predmet posmehovanja.	jraz Ko ^ ysi trije pokleknili, se ta Urop]a. M mi pihne življenje
Nav.d. zno tako mLrna m flegmatična Anglija je dejanski je ^^ maSa>Tišino v božjem Pred o<lhodom v Sarajevo je bi ' • in,.. Mnperamentna. Vsi«! tega tudi ni popolnoma izključeno, da . mu je prpkinjal samo debel j na;lvojv0(]a zelo po])it. Xa?ovar
BaUhv.na i/podtaknila nad to slainico zasledovanja ko--	c,.0l-.nn;irn ' • i • • -	-J
gia-4 razjarjenega svei-eniKa in Je ijvojo ženo, naj ostane doma
v mu je bila tež
_ _ ______ poprej. Po odhodu
paiiia. .Di pnsia na vrsto zopet delavska stran-. z	prestolonaslednik Karel i Belvedera se je zatopil v moli
ka ker -o Lbeialcn dosti preslabi ter nimajo razven P^^.je bil zelo naraven. Xi mu bilo |tcv in je tako doljro moin. da j
uaiiK.-rornega — Lloyd Georg.-a niti enega moža. katerega bi lahko	•	v; i« ™ i ! , ,	- • - i i - • t
°	c	jmogoce spaeiti lica, ki je duo \ea- vlakt kateri je eakal nanj. imel
^ Ino vedro in kazalo dobro voljo. | veliko zamudo. Nekateri so že" mi
vl«.
niKirs-tov. Ne .toj, namr.v x-eč tako trdno kot je stala ob času. ko žvenketanje tadilnice. Cesar Fran Loihev od otrok je j /< !a polnomne m dosti manj je enotna v svojih lastnih vr-'Josip jp b„ledal sveže odkimaval ka kot nikoli >iah. V slučaju, da lu i>adla. bi prišla na vrsto zopet delavska stran-i ,	i- „ , .
i'i na čelo stranke.
( e pa bo pršilo do novih volitev,, se bo moral MacDonald ze ^ . _	. ,	,	, ,
. .	. ,	.	, .	Otroci Franea Ferdinanda "in slili. da se ie nadvojvoda prenn
drniiie lot.n Sestave vlado. Kot ie pokazali zborovanje stranke v	,, , , 1 .. . , , , ,• .
,	,	.	. .	. .	-	nadvojvodmje Zolije llohenber- slil in da bo preklical svoje poto
Livi r.woiu. pa ne bo ustvaril svoj ti druge vlade nic manj reformi-	.	, i .	■
..	,	.	. - - ske.se njso smeli udeležiti pogreb- vanje na jug.
s!ieuo ? r je prilagodil interesom malega meščanstva k^>t svojo pr-;	. . , .....	, . « T t
.... ,	...	. nih svečanosti. Avstrijski dvomi Madžarski skol Josei Lanv
\i. Na- d pa bo gospodar-ki položaj, ki je neizmerno oolj neugoden	.......	^ ' ...	. ,
, , ,	.______ ______ , , ^ _____. ._____ j;i„„ eeremonijal je njinovo navzočnost ,\elikega Varazdina. nekdanj spo
K(f» t I
j • bil t> kom nj»'gove prve vlad« ki je !o-ri Ivolj razredno zaveilno k n« čnrh ci!j<-v kot pa je bilo ono d
ter or
eeremonijal je njihovo navzoč gamzirano debkvstVo,'	, , '	..	, , .. „
,	vli i-1 prepovedal.-Dovoljeno jim je bi- vednik Franca Ferdinanda pnpo
t r bolj na lasnem gletie svoS;n ,	...	. i	. .
, . _	[i lo samo i>oslatt cvetje na oeetovo veduje, da je imel v noei pred sa
lelavstvo, s katerim je moml ra- ,	, ,	, .	„ '
f.0l	♦ .krstom-Masa je bila zelo kratka; raaevskim atentatom cu<ten sen
je Diia zeio Krama; rajev ko je bila pri kraju, se je ustavil Videl se je v Budimpešti, kjer jt
odpiral došla pisma. Med pošto j
v mračnem in vlažnem hotlniku
bilo tudi pismo iz pisarne nadvoj Dunaju,- poiskal je srbskega po- - vode Franca Ferdinanda. I»ilo je
čunati tfke-m svoj- rve vla«le leta 1924.	^
Na'oga MaeDnnalda bi bila vsle<l t<-ga še neizmerno težja kot pa
j.- bila tekom njegovega prvega termina, ker bi nastopilo proti nje-; ^ .	...
-	.',,.-,.,,	, grot Scapinelli, pa petki nuncij na
mu :n n. tgovi vladi takoj celokupno mescanstvo in ker hi ga mogla ^
sj>r: dnj:i -straža delav-tkega gibanja podpirati s polovičnim srcem. I	. .
.. .. * , i............,	. . ,	, • , ,. slanika, mu stisnil roko ter izustil črno obrobljeno ter zapeeateno
\ sprit-o i« Ji ok(>lts»-m }e ja^-no, da se m treoa angleškim komu-	'	.	.
črnim voskom. V pismu mu je nadvojvoda opisal poskušeni in iz vrženi atentat. Opis se natančno
, • , ti"-	i ...... . » ... 'na?4opne dvoumne besede: —
m 1 oni dosti 1 'a11 zasledc»vanj. s 'katerimi jih je začasno počastila	1
, - i , ,	Grof Scapinelli je bil katoličan,
srdan-n konservativna vlada.	I ** /
R
azne vesti.
to<la Italijan. —
Zvečer je imelo spremstvo kre- ujema z resničnostjo. Pismu je bi
Vo'iizi reformi v sovjetski Rusiji.
I/. Mo 'cvf po»r>*ajo. da izdeluje \ ^ ru.^ka.. oj-eilnja volilna ko-41Jiu 14a JU-črt novega volilnega za-p K na, f>i bo j redlo^m 11a prihod-'/ nj« m zborovanju v.seruskega iz-i* vr".-vulnejra^>d!l>0(ra. Volitve se t bodo vršile na javnih zl»orova-n.j li. kr.trlin bo moralo prisostvovati n-ijmanj o<l.-t. voJileev. Vsi pri-erni vol lei se bode morali \pi-ali v porsebno listo.
•
-Foljsko sf?liše v varnostnem vprašanju.
Pralna poljska tel<>frinska a-g< ntrra por/>čnT tla Poljska ne bo ponudila Nemčiji pabenega predli le-^a (Ab^rotf nrti-JodiSčnem pak-gf tu i;i o'e«"ir prf d\-sem zato ne, ker
niti v Arstetten ob Donavi. Okoli srbskega' j>oslaništva in pred njim v Wicdnu na Dunaju so začele ve-
aovno izjavil, da je pripravljen Mke demonstracije. Podžgana dr. pričati Nemčijo tozadevna po- ^ ^ umela mednarodl)lil Seg gajanja. -Kiiner Polski ' pise, . obk-.ajev> je divje kl.ic^la in roh. da smatra Poljska skupno z za-|nela ler 7JllitevHia od srbskega
vozniki rea^d pakt in vzhodne	poslanika da mora sneti zastaVo,
razsodi^cneN pogodhe za skupno	kater<r je iZVesilo poslaništvo na
stvar in da «1n Poljska ne more	pol droga v znak žalovanja. Dr sle<liti zgledu CV4?o*dova»ke.
Sovjetska reforma družinskega prava.
Kakor porpčajo "Izvestia'/, j^
k len i I svet ljiulskih komisarjev -v nekorektni luči. Odrivala je lju-
predložiti vseruskemu owednj. inu zvrševahiomai odboni nove zakonike tiačrte'* o žakoruskem in druŽLnskejii pravu. Po novem za-
hali je nekdo zinil, da pomeni to izzivanje in podivjana množica je začela poslopje poslaništva obmetavati s kamenjem. Takrat se je pokazala dunajska policija prvič
di na tak način, da se je drhal se lažje približevala poslaništvu. — Šef policije je celo zahteval od poslanika, da takoj odstrani zastavo in je pripomnil, da v nasprotnem slučaju ne prevzame no-
li mm bodo popolnoma enakopravne \se rig^UCAue gfc neregis*ri- jb^ne odgovornosti za posledice, ki rane poroki. Pri razporoki bodo bi utefrmle- Jianrtati. A kljub temu V—fr pr^j^^ ^tr-wijfr ppnafq^	-vae-ovire formalitete. pozivu je ortala srbfifca zastava iz- Apodmjatvo.
la priložena razglednica, na ka ieri je bila naslikana scena ob u moril.
O potrebi izobrazbe pri kmetskib ženskah
piše ' Istar>'ka Riječ": Žena drži tri vogle- hiše po koncu in mo samo četrtega. Za to pa tr» iba, da je žena razumna m izobražena, in pozivajo se poklicani činitelji, da poskVbe, da se žene izvežbajo raznih domačih delih in se rzobra zijo sploh primemo za svoje ši roko delovanj\ Stroko\ma učite Ijiea Ruža Matejčič pri Sv. Mar tinu pri Buzetu je osnovala pri vat en tečaj za ročna dela, kroj in šivanje na stroj. Imela je devt učenk in tečaj je dal najboljše uspehe. Tak«? vrste pouk je muj no ipotTeheti za dobro domaČe go
lz Liocarna poročajo, da so vsi tam zbrani časnikarji italijaiio-fce-ga ministir. predsednika Mussolilija popolnoma ignorirali ter ni-c hoteli poslušati izjave, katero jim je hrrfel podati.
Časnikarji so dandanes svetovna moč in vodilna sila javnega ljudskega razpoloženja.
Časnikarji kažejo pot. po katc i j;- treba stopati, da bo dobro narodom in posameznikom.
Časnikarji so. Mussolini ja pre zrli. Kmalu ga bo preziral ves civilizirani svet.
I11 končno ga bo začela tudi It a ija preznrati ter mu bo dala. kar je že ob svojem pohodu proti Rini? zaslužil.
Jako značilna je naslednja zgodba o časnikarju. Časnikar je umrl. Po dolgi lestvi se je priplay.il nr «d nebeška vrata in potrkal.
—	Kaj hočeš? — ga je vprašal sveti Peter.
—	Notri bi rad. — je odvrml.
—	Kdo si? ~ T. ...... j
—	Časnikar.
—	Zate ni prostora v nebesih, -j-e rekel sveti Pf.ter.
In časnikar je nastopil svojo ">ot navzdol. £cl jlftpo lestvi boko doli pred peklenska vrata in iotrkal.
—	Kaj hočeš? — ga je vprašal 'jucifer.
—	Notri bi rad, — je odvrnil
—	Kdo si?
—	Časnikar.
—	Zate ni prostora v peklu — *e rekei Lucifer.
Časnikar si je podprl glavo ter iačel premišljevati, kaj bi storil
Ker ni znal ničesar drugega, je *aeel pisati in izdajati časopis.
Po preteku dveh tednov' je do bil dve brezplačni vstopnici: eno Sa pekel in eno za nebesa.
Ako se zaljubiš v mladega de 'eta in bi jo rad vzel za žr<no. t nreostajata dve stvari:
—	Vse, kar imaš na srcu. ji po vej z besedami.
—	In če to ne bo zaleglo, ji po vej s številkami, koliko imaš na banki.
To zadnje sredstvo se ponavadi 'e najTiolšjo obnese.
Ženska si zna pomagati iz za-Irege. če rni vrag. Tn dobro si porn a era. kar nam (kaže naslednji slučaj:
Nekoč so neko žensko vpraša-'T. koliko je stara. Malo je pomislila ter odgovorila :
—	Ko sem se poročila, sem bi-'a osemnajst*let. moj mož pa šestintrideset. Torej je moj mož enkrat starejši od mene. Sedaj je moj mož Mtar petdeset let. Ker je moj mož rnikrat starejši od merje. sem ootemtakem stara petindvajset let.	. . ! " ; -
*	. .	I
Računajte, kakorliočete, frtjrtfrf.'
račun je pravilen . . .
*
Poročajo, da se je neki ameriški milijonar oženil z mladim dekletom.
On je star nad sedemdeset let. ona pa ni še videla dvajsetih spomladi.
Kaj pomaga lepi devetnajstlet-ni ptičiei zlata kletka, lepe obleke, drag nakit, na duea-te služabnikov, če ji pa vsega drugega manjka.
Ko sem premišljal njeno usodo, mi je prišla na misel sledeča zgodba:
Postaren mož je rekel svoji mladi ženi: — Veš, kadarkoli se obri-jem. se čutim za deset let mlajšega.
—	Oh, ali res? — je vzkliknila ženica. — Cn je to res, ti dam dober svet. da se vsak dan najmanj trikrat obrije«.	; »
Neki čitastclj me vprašuje, če pater Koverta kdaj resni^b govori.
Jaz bi rekeJ, da nikoli. Veliko resnico bi pa povedal, če bi enkrat rekel svojemu elevelandskemu prijatelju. Tonetu, da je lažnjivec.
Ozadje upora Druzov v Siriji.
Ko je prišla Sinja pod franco-' nerja niso hoteli menovati Druza. ki protaxtorat. so imeli Francozi Položaj se je še bolj poostril pod že spočetka x> ke težkoče pri u- novoimenovanim francoskim vr->r«ivi te tliežele. PrebivalMivo se h oni i m svetovalcem kapitanom de-Ii po verskem prriprie.an j u v Carhilletom, ki je znan po svojem več skupin, ki »o se do zadnjega vojaško - administrativnem po-časa preipira.le. Pa tudi mohame- slovanju med senegalskimi črnci, dana jn kristjani so razcep1.j;ni Svobqdoljnbni in bojeviti Druži 1; vi > it. In to-razecdjonosr j- so se začeli boriti proti njegovim •kušal izrabiti moderni arabski mttodam in ko je Corbillet odpo-nacionalni pokret. ki se je pojavil tovalvna dopust v Francijo, so po-med krtfča<nvkimi delavci v Pey- ^lali oi? svojih voditeljev h gene-•utlm pod vplivam stikov z Ev- nil u Sarrailu. da mu rav.lože že-ropo. 0^0' ".:,-> .s Francijo. Pojavila lje in zahteve vseli Druzov. Druži in razvila ^1 je nova aa-abska l»te- namreč ni<o hoteli, da bi se Cor-ratuta. r.;.taaiov-jene so bile mo- billet vrnil na svoje mesto. Obe-
1
deme iu Sirci n p>-tali {1- nt^ii mi zahtevali, naj se njihovo nosni na svojo prt teklo v Turšk 1 ozemlje spo ji z ozemljem okrog revolucija iz 1. 1008. je pospešila Damaska in Aleppo v enotno sir-?ra'bs'i; jiacionailni pokret. ki je sko državo. Toda general Šarrail hotel med vojno priboriti neodvu- delegacije ni sprejel, poleg te^ra snost Sirije. Zato je pretežna ve- začele oblasti voditelje Druzov čina Sircev ]>rotestirala, ko je do- še politično preganjati. Kmalu i>o bila evropska velesila mandat tem dogodku je prišlo do upora nad5 Sirijo. Francija je prevzela in sicer povodom neke slavnosti, s tem mandatom težko nalogo. I ko je francoski poveljnik prepo-Morala je dati ljudstvu vsaj do-j ved al verske svečanosti, boječ se. zdevno avtonomijo, pri tem p« J političnih demonstracij. Na obeh
držati vajeti trdno v svojih rokah.! branch je bilo ubito pri prvem Damask, kjer se je po sklenjeftr-1 spopadu več oseb. Francoske obrnil miru ustanovila za kratko do- ' lasti so aretirale vse odlične Dru-bo neodvisna arabska država pod | ze. naselbina najmočnejše rodbine kraljem Feisulom. je ostal tndi Atraši je bila bombardirana iz le-pozneje sedež arabske agitacije, j tal. nakar je prišlo pod vodstvom Francozi so ustanovili v Siriji [sultana Pašial At rasi do odfcrite-Ver manjših državic, s katerimi so i ga upora Druzov. Druži so zased-lali domačinom nekako avtonomijo, pa tiuli na odgovorna mesta so postavili domače uradnike. Toda vsem tem so dodelili svoji- svetovalce in tako je ostala vsa politična in upravna moč v francoskih rokah. Prva dva francoska visoka komisarja v Siriji, general Gouraud in Weygand. sta hotela pridolbiti na svojo stran osohito krščanski Libanon in njegovo prestolico Bcvrutli. Ko je prišla po volitvah v maju l!>24. na krmilo Francije levica, je Ilerriot odpoklical Weyganda in o<lposlal či v najkrajšem času zatreti tega na njegovo mesto .generala Sarra- lokalnega upora, bo vsaka opera-ila, ki se je odlikoval med svetov- cija proti upornikom nemogoča, no vojno. Sarrail je skušal ubla-
li mesto Sneid. oblegali in francosko posadko in pobili več francoskih pomožnih čet.
Druži ne pomenijo za Francijo posebne vojaške nevarnosii. Vsa njihova moč je v 10.000 izboru i h jezdecev in strelcev, ki so sicer pripravljeni na vse. vendar pa ne morejo dolgo kljubovati moderni tehniki. Tola Francozom je neprijetno. da morajo pošiljati čet,-še v Sirijo ob času, ko imajo itak mnogo preghšvic s kolonijalno vojno v Maroku. t'e se jim posre-
žiti v Siriji vojaški režim in pri-
ker se začne koncem oktobra v teh krajih trajno deževno vreme. Več
dobiti ua svojo stran tudi moli;- jega pomena kot za Francoze pa medansko prebivalstvo. Navzlic' je upor Druzov za Sirijo samo. temu so pa izbruhnili nemiri haš Druži so bili doslej enaki sovraž-l>od njegovo upravo.	I nlk mohamedanov in krietjanov.
Poleg mohanunlanskega in ki*š- j Zdaj so se začeli zavedati, da so čanskega prebivalstva živi v Siri- |voditelji in avangarda sirsko - a-ji še posebna sekta Druzov. Nji- jrabskega nacionalizma. Krščanski hovo vero je ust an A* i 1 v 311. sto-j Arabci s Ilanrana so se jim pod letju verski voditelj, ki je združil j vodstvom bega Archlakutane že glavne principe krščanske in is-, pridružili. Proti ilose<lanji nava-lamske vere, kakor tudi primitiv- |di s- izdaj vasi s krščanskim in nih domačih običajev. Pristaši te (inohameihmskim prebivalstvom ne vere žive v neprestani borbi z mo-j dotaknejo. Ko so nedavno navali-hamedani in ker jih vsi preganja- li na Damask, je bila pretežna vejo, so postali zelo fanatični. Nase-'čina prebivalcev na njihovi stra-ljeni so večinoma po vzhodnem hi. ("c se zavleče vojna v Siriji do delu pogorja llauran. v takozva- \ pomladi, nastane nevarnost upo-nem druskem pogorju Džebcl- ra v Damasku in drugih sirskih Druse, ki se razprostira vzhodno \ mestih, ki bi se utegnila pridruži-od liedžaske proge. Ta proga vodi ti Druzom. Francozi bodo morali iz Damaska v'Medino in sicer vzhodno od križišča, kjer je proga iz Ilaife spojena s hedžasko progo. Ozemlje Druzov tvori od leta i?121. avtonomno državo pod francoskim protektoratom. Dasi je bilo prvotno določeno, da mora biti guverner te države Druz. Francozi po smrti ]U'vega gnver-
v Sirji in ^laroku napeti vse sile, če hočejo ohraniti svojo avtoriteto.
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH.
Naznanilo.
vsem tistim, kateri hočejo poslati dolarje v staro domovino.
DOLARSKA IZPLAČILA —
izvršujemo v vseh delih Jugoslavije za pristojbino 4%, istotako v Italijo—zasedeno o-zemlje za pristojbino 3%.
POŠILJATVE V DINARJIH IN LIRAH —
izvršujemo najtočneje in po jako zmernih cenah. Za vsako pošiljatev preskrbimo podpisano izplačilno potrdilo prejemnika. Brza in toena postrežba v vseh ozirili zajamčena.
DENARNE VLOGE prejemamo na
"Special Interest Account" in jih obrestujemo po 4% mesečno obresto-vanje.
NAJSTAREJŠA JUGOSLOVANSKA POTNIŠKA POSLOVNICA
FRANK SAKSER STAfE BANK
82 Cortlandt Street, New York, K.


GLAS NARODA, 19. OKT. 1929.
G. K. CHESTERTON:
ČETRTEK.
Poslovenil Oton Župančič.
(Nadaljevanje.)	k«-«« teh klavernih razcapancev.
-Vsi služabniki so nosili — kakor
— In zato menda. — j.- za kiju- (la ^ v jvoiski opravi — mei-e nI Buli, - imam starca Nedrij« in vsakemu, ki je stopil v koT-ijo. ra«r. Ne, to ni občudovanje moči' ^ j«, v p^j^v ^bli^kalo jeklo, ali*karkoli drup^a Tako neumne-1 __ Kaj naj vse to pomeni! — pa. V vsem tem je nekaj vesele-a.' je vprašal Buli Svmea predno sta kakor da nam prinaša dobrih no-'*. loC.ila _ AH je ugani, Xedelja
TlO.
Poglejte, — j«- za v pil na ves
novo burko
— Xe vem. kaj, — je odgovoril
fiUs Buli, — zrakoplov se spušča Syme. in se je popreznil globoko proti zeal j i!	jv h\HZine: __ c.e pa je burka je
Svmea ni bilo treba opozarjati ena tistih, o katerih ste govorili, z. vpitjem, zakaj ves čas ui bil o- Dobrodušna je. brnil očesa od njega. Videl je, ka l Sredi bežečih senc se je Svme ko se je ogromna svetla obla hitro prepustil sanjamsJ'olagoma in žena nebu zamajala, se umirala ter 10 nerazločno se je začel zavedati, se polagoma spuščala za drevjem ]>0 kako sijajni cesti se vozi. Videl
kakor zahajajoče solnce
Gogol, ki je ves čas na tej ratie-
je. da so zapeljali skozi kamena vraLa v nefleaik pank. da so se zlož-
ni poti komaj besedico izprrgovo- no vzpenjali na grič, ki je bil si ril, je nenadoma iztegnil roke ka- eer na obeh straneh zarasel, a ven-kor duša v vieah.	dar skrbneje negovan nego nava-
—	Mrtev je! — je vzkliknil.'den gozd. Kakor bi se polagoma — In sedaj vera, da mi je bil pri- budil iz zdravega sna, ga je prijatelj, prijatelj v temi!	|čelo obhajati veselje nad vsaKo
—	Mrtev! — se je obregnil taj- stvarjo. Nato je krenil voz okoji mk. — Ne boste ga videli izlepa1 oTlnka in nenadoma je zagledal mrtvega. ( e ga je vrglo iz košare, l^o nizko hišo> ki ^ je kopa^
boste videli, da se bo valjal po v mili svetlobi zahajajočega solii-
travniku, kakor mlado žrebe, ki'ea kot dolg, nizek oblak.
brca in kopita iz same objeti. | Ko so naposled pridrdrali do
—	S kopltonn ob kopito! — je širokega, nizkega, obokanega vho-rekel profesor. — T^ko delajo |(]a, jim je Ktopil naproti drug mož žrebeta. tako je delal Pan!	|v enaki livrejl>	(la je imel
—	/e zopet Pan! — je rekel »ivo suknjo mi jia prsih sii^rno Buli srdito. — Kakor da se zdi, da je Pan Vse.
—	Nikar ne pozabite, — je dejal tajnik s povešenimi očmi, — da pomeni tudi paniko.
Sj-me je stal zraven, a ni poslušal vzk likanja.
—	Tam-le zgoraj je padel, — je rekel nakratko. — Pojdimo za njim!
Potem je pristavil z nepopisno kretnjo:
—	O. če se je s svojo smrtjo iz nas vseh ponorčeval! To bi bila zopet prav njegova burka.
Mahnil je z novo čilostjo proti daljnemu drevju, razcapana oble-
vam zvezdo. Ta zastavni mož je rekel osuplemu Symeu:
— Okrepčila so vam pripravljena v vaši sobi.
Syme, ves čas pod težkim vplivom magnetičnega sna, je šel po prostranih hrastovih stopnicah za častitljivim strežnikom. Stopil je v razkošno stanovanje, ki je bilo po vsej priliki pripravljeno nalašč zanj. Z instinktom, lastnim njegovemu stanu, je postal pred visokim zrcalom, bi si poravnal o-vratnico ali pogladil lase; in v njem je zagledal strašno podobo — sebe: kri se mu je cedila po lieu od mesta, kamor je bila udarila
JACK DEMPSEY IN HARRY WILLIS
• uMtrntCML M. ».
Slika nam kaže svetovnega boksar-kega šampjtma Jaeka Dempseva. ko podpisuje pogodbo, -da se bo prihodnje leto boksal z zamorcem Harry Wiilsom (na devni.)
ZANIMIVI IN KORISTNI PODATKI
(Perolgn Lanauai* lnf«rmatl*«i torvlc*. — JubmIiv Bursa ti.)
NOVE POŠTNINE ZA INOZEMSKO POŠTO.
ka mu je frfotala v vetru. Drugi.voja, ia.sje ^ mu žtrieli kakor šop so krenili za njim bolj trudno in USehle trave, od obleke so mu omahljivo. In Vkoro isti hip so vsi bingljale dolge prnjave cape. Tisti zapazili, da niso sami na malem |,ip je rtfkel mož v s*rnji oblaki, ki
j mu je bil določen za slugo, zelo Preko tratinc se jim je bližal I slovesno:
velik mož, opiraje se ob čudno dol- _ j^ožil sem vam obleko, go-go palico, žezlu podobno. Imel je spcnl!
lepo, toda starinsko rtpravo s| _ Obleko! — je rekel Svme hlačami-dokolenkami; nje barva sardonično. — Saj imam samo to-je bila med modro-vijoličasto in si- ie, _ in dvignil je dva dolga, o-' vo. Lasje so mu bili belkasto sivi, ^arljiva trakoVa svoje suknje ter m če si jih pogledoval skupaj z'se okrcnil, kot da se hoče zavrteti njego\imi dokolenkami, kakor da ijj-i baleteza
so pudrani. Premikal se je zelo I r* j . .	...
,	, — Gospodar mi ie naročil, —
mirno, in da se mu ni srebrila sla- - , • , .
...	, Je deJal	— naj vara povem,
na na glavi, bi se bil lahko stopil , ,	. . , . .
...	.	1 .da Ik> nocoj tukaj maskerada, m
z gozdnimi sencami.	, v .. , , . . ,, . ..
rta zeli, da bi se vi oblekli v opravo, ki sem vam jo pripravil. Medtem pa, gospod, imate tu steklenico burgundca in nekaj mrzlega
Mednarodna poštna konvencija, [nalepi na kuverto zelen listek, ki ki se je letos vršila v Stockholmu. Iga dobi v poštnem uradu in ki naje uvedla nekoliko sprememb gle- ( znanja inozemskemu carinsken«j de mednarodnih poštnin. Te |uradu, da se v pismu nahaja pred spremembe so stopile v veljavo z met podvržen carini.' Treba tudi dnem 1. oktobra 1925.	| priložiti blagovni račun ali carin-
Na dopisnice, vštevši razgled- 'sko deklaracijo, nice, božična voščila itd. odposla- i Večinoma naši rojaki ne vedo, ne v kraje izven Amerike,, se je da je mogoče že tukaj kupiti poš-dosedaj morala nalepiti znantka t ni no za povratno pošto, ako se za dva centa. Od sedaj naprej pa [noče, da oseba v starem kraju pla-stane poštnina tri cente. Nikar ne ča sama za poštnino. V to svrho pozabite nab piti »znamke za tri služijo takozvani mednarodni ku-cente kadar pošiljate kako dopi-jponi za povratno pošto (Interna-snico ali razglednico v stari kraj, tional reply coupons). Ti se dobi-kajti drugače bo moral oni, ki jo jo v poštnem uradu, priložijo se dobi, plačati dvojno pošt n no. \ pismu in prejemnik v starem kra-Stara poštnina za pisma se ni ju jih pri svojem poštnem uradu spremenila. Za pisma do težine e- zameni za poštnino za odgovor. Ti ne unče torej treba kakor doseda j j povratni kuponi so dosedaj stali nalepiti znamko 5 centov.	;G centov, sedaj ij*a se je cena po-
Za dopisnice v Kanado, Mehi- višala na 9 centov, ko, Zapadno Indijo in Južno A-] Za pisma in dopisnice. <ki nima meriko t raba pa plačati poštnino jo zadosti poštnine; mora prejem-dveh centov mesto dosedanje po-jnik plačati globo. Vse druge poš-štnne enega centa. Za pisma v te; t ne pošiljatve pa se vrnejo poši-dežele ostane dosedanja poštnina [ljatelju, ako ni na njih za<losti
2 centov.
Dosedaj je bilo prepovedano
poštnine.
Poštnina za paketno
pošto
priložiti pismu, namieaijcnu v i-J (parcel post) v inozemske dežele nozemstvo, kak predmet, ki je je dosedaj znašala 12 centov za podvržen carini v dotičui inozem- vsak funt. Od sedaj naprej pa se ski deželi. Sedaj pa je to dovolje- jmora plačati poštnina 14 centov no pod pogojem, da odpošiljatelj za funt.
PREDSEDNIK ZDRUŽENIH DRŽAV PROTI ^ PLEMENSKI IN VERSKI NESTRPNOSTI.
—	Gospoda, — jih je nagovoril, — moj gospodar vam je pripravil vozove, ki vas čakajo na cesti, j tu zraven.
—	Kdo je vas gospodar? — je vprašal Syme, ki je stal kakor pribit.
—	Dejali so mi, da vam je njegovo ime znano, — je rekel mož spoštljivo.
Nastal je premolk, potem pa je rekel tajnik:
—	Kje so ti vozovi?
—	Čakajo vas šele par minut,
—	je odgovoril neznanec. — Moj gospod se je pravkar vrnil domov.
—	Svme se je ozrl na desno in levo no krpi zelenega polja, na kateri je stal. Meje so bile navadne meje, tudi drevje se mu je zdelo navadno drevje; in vendar se je počutil, kakor da se je bil dal izvabiti v deveto deželo.
— Vodite nas, — je rekel Syme nakratko; nato se je mož v vijolični opravi brez vsake besede o-brnil ter stopil proti vrzeli v seči, skozi katero se je zablestela bela cesta.
Ko so popotniki stopili ^kozi to odprtino, so zagledali belo cesto zastavljeno s celo vrsto voz. Poleg njiJi so stali v redu sijajni sluge, oblečeni v sivo-modre livreje; vsi so se držali nekako prosto in dostojanstveno, kar ni navada pri plemišk^sptcežnikib, marveč Označuje dvorjane in poslanike velikega kralja. Natanko Sest voz je bilo pripravljenih, po eden a tu-
fazana; izvolite si postreči, zakaj do večerje je še par ur.
—	Mrzel fazan. — je pomislil Syme, — je dobra reč, in burgun-dec je izborno dobra reč. In vendar mi ni toliko niti do tega niti do onega, kolikor mi je do tega, da bi izvedel, kaj zlodeja naj vse to pomeni in kakšno obleko ste mi pripravili. Kje pa je?
Sluga je vzel iz nekake otomane dolgo izpreminjasto sinjo haljo, poiobno po priliki dominu; spredaj je bila okrašena z velikim zlatim solncem in tupatam posuta z žarnimi zvezdami in luninimi krajci.
—	Vi, gospod, boste preoblečeni v Četrtka, — je rekel sluga prijazno.
—	Preoblečen v Četrtka? — je rekel Syme zamišljeno, — to se mi ne zdi topla obleka.
—	Pač, pač, gospod, — je hitel oni, — Četrtkova obleka je jako topla, prav do brade sega.
Čeprav se je Syme delal, ka-ikor da mu je to šemljenje zoper-no, je čutil, kako neobično svobodno in naravno se kreta, ko ga je objela sinja, z zlatom okrašena halja; in ko je videl, da mora nositi meč, se mu je zdelo, da sanja otroške sanje. Ko je stopil iz sobe, si je vrgel z razmahom gobe okoli rame, meč mu je molel izpod
Dne G. oktobra je predsednik Coolidge imel znamenit govor na konvenciji Ameriške legije v O-mahi. V tem govoru je predsednik protestiral proti militarzmu ter pozval na strpnost in spoštovanje različnih ver, naziranj in narodnosti, ki tvorijo skupni a-meriški narod.
(Jlavna nota govora, ki se je ba-vil s povojnimi razrner.ami, vladnimi problemi in socijalnimi pojavi, je bila prošnja na vse. naj pomagajo iztrebiti vsa giba-nja, naperjena proti plemenskim in verskim skupinam v Združenih Državah, češ da taka gibanja o-slabljajo duh ameriških institucij in izpodkopavajo naše svoboščine.
Predsednik je poudarjal mešani značaj ameriškega naroda iu je o&iro obsojal vsa& poskus, da bi se medenj vneslo plemensko in narodnostno sovraštvo. "Naj kdo zasled svoj amerikanizem tri stoletja nazaj do Mayflowera ali pa tri leta nazaj do medkrovja, ni to niti za polovico toliko važno, kolikor to, da-li je njegov današnji amerikanizem resničen, in pristen," izjavil je predsednik med odobravanjem. "Brez razlike na to, s kakimi raznimi ladij am i smo prišli v Ameriko, tukaj smo sedaj vsi na istem krovu.'*
Ker je ta poziv na versko in plemensko strpnoeit, prihajajoč iz ust samega predsednika Združenih Držav, zlasti pomemben za tu-
roba in razprezal se je prav po trubadursko. Zakaj to odelo ni za-grinjalo, temveč razodevalo. ^
- ^KonteipnhodajiU.
nami enolično istih^misli. Ali mnogo koristnih revi We učimo od onih, ki z nami ne soglašajo; in celo tedaj, ka^ar ne moremo nič pridobiti, naše razlike nam ne škodijo.
"V tej dobi povojne okorelosti, suutničenja in nestrpnosti tudi naša dežela* ni bila izvzeta iz te nesrečne izkušnje. Kadi naše primerne izolacije izkusili smo manj narodnih trenj in iia^prot.-^tev kot nekatere dežele v manj srečni le-
raznitui ladijami *iarr sem prišli,
mi smo vsi sedaj na istem krovu (in the same boat).
44Vi. možje, ste sestavljali moštvo naše "državne lad i je" tekom njene plovbe jh» najhujšem va-lovju. Vi ste bili straža in stali na najnevarnejših točkah, ko je vihar največ divjal. Vi ste jo varno in zmagovito privedli nazaj v pristanišče. Iz te izkušnje ste se naučili nalog discipline. trpnosti. spostovanja do oblasti in ozi-
gi. Ali med nekaterimi izmed raz- ^do temeljne možatosti svojih noterih plemenskih, verskih in so- sedov. Držali
šote visoko zastavo cijalnih skupin našega naroda pa t riot ičnega obnašanja in držav-smo imeli i>ojave nestrpnosti pijanske poštenosti, h kateri so se litišljtjftja. ozkosrčnosti naziranja vsi mogli zatekati.
•n nepremicnosti presojevanja. proti katerim je svarilo na mestu.
"Težko je predstaviti si nekaj, kar bi bilo bolj nesrečno v družbi, sloneči na ideale, s katerimi se A-
*"To zastavo z enako splošno privabljivostjo treba držati visoko ravno tako Trdno in edinost no tudi sedaj za časa miru.
"Med državljani, ki so pošteno
merikanei ponašajo, kot razvija-|Udani vzdrževanju te zastave, ni nje nestrpnosti na verskem polju, jtreba da je veliko brige glede raz-V velikem obsegu ta dežela dolgu-individualnega mišljenja v je svoj začetek odločnosti naših drugih ozirih. P red posta v i vši ob-
stoj bistvene udanost ido naše dežele in do -naših temeljnih institu cij, mi ne-le smemo prezreti, marveč mi smemo celo vzpodbujati razlike mišljenja, kar se tiče dru-
neustrašenih prednikov, da se vzdržuje popolna svoboda v verskih stvareh. Mesto državne cerkve mi smo določili, da vsak državljan naj bo svoboden slediti narekovanju svoje lastne vesti, kar se tiče stvari.
njegovega verskega prepričanja| '-'Kajti ra»zlike te vrste so in pripadništva. Pod to garancijo |preJ elementi moči nego slabosti, smo ustvarili-sistem, ki je sigurno t)n«' bodo dajale raznoličnost na-vpravičen, sodeč po njegovih us- šim vkusom in interesom. One bo-peliih. Pod nikakim drugim (siste- razširjale naše obzorje, okrep-
' čavale
nase sporazumevanje, pospeševale resnične človečnosti in obogatovale ves naš način in po-
mom mi bi se ne bili drznili po-vabljati ljudi vseh dežel in ver, da prdejo semkaj in se strmejo z nami pri ustvarjanju države, ka-Jj«*m življenja.
tere mi vsi smo državljani.	I "Jaz pripoznavam vso in po-
" Ali ko smo jih povabili sem, !polno l>°|rtibo stoprocentnem
ko smo sprejeli njihove velike in 1 amerikanizmu, ali stoproeentni a-
raznotere prispevke k izgradnji ,merikanizem IaJlko obstoji iz
tega naroda, je naša dolžnost, da,mno*ih raznih elementov.
pošteno vzdržujemo one liberalne'. "Ako naJ iinamo ono skladnost
ustanove in tradicije, ki so ustva- ,in mir»«st» ono edinost duha, ki
rile toliko dobrega.	]je Polaga resničnega, narodnega
"Sestajale vseh teh raznih Senija in liarod»^a napredka, se
moramo vsi zavedati, da imamo
:\meri-
Čičerin vendarle obišče Varšavo
Ka-kor j>oročajo iz 'Varšave, je imel zunanji mhiister Skrtzyin.ski daljšo konereneo s sovjetskim poslanikom Wojkowskini. v kameri je razpravljal o vpraisanjih. ki bod o tvorila -predmet razgovorov med zunanjim ministrom Skr-zynskim in ljudskim komisarjem Cidarinom. ki prkle po zatlnjih ve^wh v Varšavo, ako se njegovo zdrav.<tve»o -stanje v zadnjem trenotku ne ]>oslal»ša.
Kolinska cona se še ne izprazni
Kakor poroča Agenee Havas. iz nemškega vini izhajajoče vesti .. izpraznitvi koJin-ke eone v noveaiAm nrtočne. ker zavezniki o tem vprašanju «lo sedaj še ni-=o -kb pdi.
Iščem svoja prijatelja IVANA KCZEIX'. dom a iz Plešče. okraj Čabar in TON V Ž TRG A iz To-meti. Čabar. Hrvatska. Kdor ve. naj mi pošlje naslov, ali naj se pa sama javita. Joe Mnhvič, Box 141, Lisman, Ala. (2x 19.20)
VDOVEC,
star 35 let s % otroci, se želim seznaniti z dekletom ali vdovo v starosti ocl 20. do 35. let. v svrho že-nitve. C'e katero veseli, naj piše in priloži svojo sliko. — A. L., Box 163, Carolina, W. Va.
Kje je .JOHAN VERIIOVŠEK ? Nahaja se že 30 le-t v Ameriki. Za njegov naslov bi rada izvedela Terezija Jošt omožena Ribič, Zabukovca, Podvine št. 49, Pošta Griže, Slovenija, Jogo* slavij a.	(2x 19,20)
med seboj take resnične
narodnostnih, plemenskih, venskih in kulturnih elementov'je na-	. ,
,	- , , , kance, ki se slučajno nso rodili v
pravdo, da je nas narod nekaka	, ,	,	,
zmes ostalega sveta, in mi ne m o- | remo poslužiti svetu boljše kot s
tem, da pokažemo mogočnost skladnega sodelovanja med tolikimi raznimi skupinami. Vsaka izmed njih ima nekaj značilnega n pomembnega velike vrednosti za v-laganje v skupni sklad našega gmotnega, umstvenega in duševnega bogatstva.
"Vojna je nam ponudila veli
našem delu sveta, k ine pohajajo naših prostorov za božjo službo, ki niso našega plemena aH ki gladko ne govorijo naš jezik.
"Ako naj ustvarimo na tem kontinentu svobodno republiko in razsvetljeno civilizacijo, ki bo v stanu odsevati resnično veličino in slavno človeštvo, potem moramo smatrati te razlike kot slučajne in nebistvene. Moramo gledati
pojavov
plemena in vere. I »ožja Previdnost ni podelila nikakemu plemenu monopola patriotizma in značaj nost i."
ADVERTISE in GLAS NARODA
jerodce, se zares izplača ponoviti tu v prevodu dotični del njegovega govora:
'Ena izmed aiajbolj naravnanih reakcij tekom vojne je bila nestrpnost (intolerance). Ali neizogibno preziranje za naziranja in čustva manjšin je vendarle vznemirjajoč produkt vojne jisiholo-gije. Počasni in težavni napredek, ki sta ga strpnost in liberalizem napravila tekom dolgih dob razvoja, se razgubi takorekoč v eni noči, kadar se način mišljenja, nujen tekom vojne, poloti naroda. Potreba skupne svrhe in združene umstvene fronte postane važna nad vse drugo.
"Ali ko je preminil čas za take solidaritete. mi bi morali biti pripravljeni, da se takoj in siroko-dušno povrnemo k starim in normalnim navadam mišljenja. Treba la bi se izvršiti umstvena demo-bilizacija poleg vojaške demobili-zacije.
"Napredek je v jako visokem obsegu odvisen od izpodbujanja raznoterosti. Karkoli teži za standardizacijo družbe, za ustanovitev ustaljenih in okorelih načinov mišljenja teži za tem, da družba postane fosilna. Ako bi mi vsi verovali i«to in mislili iste misli in sodili na enak način o vsem, 'kar se dogaja okoli nas bi dosegli talko stanje ravnotežja, ki bi bilo silno podobno umstveni in duševn paralizi. Saj vrenje idej, trčenje drugačnih mnenj, pravica posar meznika do razvoja svojih lastnih naziranj in do izgradnje svojega lastnega značaja je ono, kar omo-gočuje napredek. Ni mogoče naučiti se mnogo od onih, ki so z
ko priliko, da pretimo naš Daprej piek° zunanjih eksperiment amalgamacije teh raznih faktorjev v resničen narod, z deali inf aspiraeijam edinstvenega naroda. Nliče ni bi izvzet 'od dolžnosti, ""Aa služi; ko j^-odbi-jala ura nevarnosti. Dagodljaji so dokazali, da naša teorija je bila zdrava.
"Na solidni podlagi narodne e-dinstva se je zgradila nadstavba, ki je v svojih raznoterih delih nudila polno priliko za razvoj Vseh vrst talentov in genijev, ki so prispeli k njeni izgradnji. Skoraj vsa plemena, vere in narodnosti sveta so bile zastopane v oboroženih silah tega naroday ravno kot so bila v našem prebivalstvu. j
Oporekalo se ni patriotizmu nikogar niti ugovarjalo skuabovamju nikogar radi njegovega plemenskega izvira, '.njegovih političnih 1 mišljenj a<lti verskega prepričanja.
Priseljenci in sinovi priseljencev iz srednje-evropskih dežel so se borili stran ob strani z onimi, ki so izvirali iz dežel, katere so bile naši zaveznici, s sinovi ekvato-rijalne Afrike in z rdečokožnimi možmi našega prvotnega prebivalstva — vsi izmed njih enako ponosni na ameriško ime.
"Mi ne smemo za mirovnih časov nsoditi se, da bi izgubili niti enega dela te stavbe patriotične-^ ga edinstva. Jaz nikakor ne za-' govarjam prizanesljivost i napram onim, ki so kriminalni ali zločest-ni, ki so odkriti sovražniki družbe in niso pripravljeni sprejeti resnična pravila našega državljanstva. Pod toleranco jaz ne menim brezbrižnosti napram zlu. Jaz me-menim spoštovanje za razne vrs-te dobrega.
"Da-li kdo zasleduje svoj ame-rikanizem tri stoletja nazaj do Mayflowera ali pa tri leta nazaj do medkrovja, to ni niti za polovico tako važno kot da-li je njegov amerikanizem'resničen in pristen. Brez razlike na to, s
PARMA 153 AKROV.
fina zemlja, dobra poslopja, orodje. pridelki 2 konja, 13 krav (redi 30), n cikaj oprave. Cena .+4500: del takoj. Murdock Real Estate A g.,
Cooperstown, N. Y. (4x 19.20.21.22)	" ~
SLOVENSKI AMERIKANSKI
KOLEDAR
za leto 1926.
bo v kratkem gotov.
Letos mu je cena 50^
Naročilu priložite enamke. mo-neyorder, ali pa gotov denar v priporočenem pismu. Pratiko Vam pošljemo takoj in koledar pa ka-korhitro bo gotov.
Prejeli smo tudi večjo zalogo knjig, ki bodo v listu Glas .Naroda priobčene.
GLAS NARODA,
82 Cortlandt St., New York, N. Y.
SKUPNO POTOVANJE V JUGOSLAVIJO IN ITALIJO
ZA BOŽIČ
s parnikom
"PRESIDENTE WILSON"
kateri odpluje
dne 24. novembra, 1925
Potnike bo spremljal do Trsta in Ljubljane naš dolgoletni uradnik Josip Rems, ki bo za-jedno pazil, da bodo imeli vsi potniki udobno potovanje in pazil za njih prtljago.
Cena voznemu listu III. razreda do Trsta $100.00 z vojnim davkom vred, do Ljubljane pa $101.06; vozni listek do Trsta in nazaj stane pa samo $162.00 in $5.00 vojni davek, nedržavljani plačajo tudi "head tax".
K<lor hoče preživeti božične praznike v krogu svojih staršev in sorodnikov ter vzbuditi spomine na svojo nožno mladost, slišati pritrkova-
nJe zvonov domačih crkva In mile pesmi ob polnocnicl, naj se čimprej priglasi; na razpolago imamo na parniku kabine Hl-razrcda v posebnem oddelku, tako da bodo naši potniki čisto za sebe.
Zunaj ostanete lahko eno leto ter se vrnete v Združene države ne oziraje se na kvoto s tem. da dobite ameriško vladno dovoljenje za pov-ratek. Prošnje za taka dovoljenja preskrbljujemo mL
FRANK SAKSER STATE BANK
82 CORTLANDT ST., NEW YORK
Pozor rojaki!	'
V zalogi inupo
SVETO PISMO
(stare in nove zaveze) x Knjiga je krasno trdo vezana ter stane $3.00.
Slovenic Publishing Company
82 Cortlandt StrNt	Hew York, N. T.
GLAS NAHODA, 19. O&T. 1925.

BRKJITA
-ROMAN. — Spisal C. M.
Za "Olai Naroda" priredil G. P.
41
"t"
— To ti povrnem — iu «e marsikaj drugega. Obračunal bom &
Herbert, se je polagoma napotil proti domu. Pogovor s Teonom je mogel le za par kratkih trenutkov skaliti nje»govo srečo. Slika Brile -se je prikazala prt«d njegovimi duševnimi očmi. Kako mieub] in krasna je izgledala danes zvečer, z bleskom »reče v svojih zlat<$ . rjavih očeh!

SAMO 6 DNI PREKO
(Dalje prihodnjič.)
(Nadaljevanje.) >
Herbert ji je poljubil roko.
—	To Porini tem rajše, ker vem da .stv> prepričana, da bi mi bilo ?ikoro ljtib*e, <•«• »>i dobila Rrita od mene vse, kar i>otre<buje /a življenje.
(»o^pa Klavdina mu j«1 stisnila roko.
—	Poznam vas, moj ljubi Herbert, in nikogar bi ne videla v bodočnosti raj'j gospodariti na wojewi posestvu kot vas in Brito. Da o<Ntranini zadnji vaš pomislek, vam hočem danes izdati, da sem vam že davno namenila del svojega preroožeaija. Vedno ste mi biii fciupatieeti. Iskreno me veseli, da sta <si- našla ravno vi in Brita.
Herbert j«- bil globoko ginjen. Kako fino je iznala ta stara dama odstraniti s tem razkritjem -zadnjo ostrino. Bodoče bogastvo Brite ga ni moplo več vznemirjati.
No be m be>ede oil govora ni mogel aiajti, pač pa je zopet poljubil njeno roko.
I'oglad»:.Ia pra j»* nežno po č«*lu.
—	Se^la.) pa hočeva -poklicati Brito.
Ko je Brita prišla iter zrla vprašaje sedaj na enega, sedaj na drugega, ji je po>pa Klavdina sinfdiljajM prikimala.
—	(){>ro»tifi mc morata za par trenuttkov, draga otroka, imam š*' nekaj opravka po hiši. — j«» rnkla ter zapustila sobo.
Herbert je razprostrl roki — in Brita je pohitela v njegov ob j mi.
—	Moja. — moja Brita. — je šepetal, napol zadušen od raiz-burjttija.
Kratki čas. katerega jima je dovo,;la gospa Klavdina. sta dobro izrabila.
V	srečnem razpoloženju -o nato sedeli vsi trije pri čajni mizi tu -r dom/mili. da se bo zaroko naslednjega dne proglasilo ter proslavilo nato v družinskem krogu. Her bert je ostal do večera ter spremil nato dami v gledišče.
Malo po*fju. ko so ^topili v ložo, je prišel tudi Teo. Z.-lo neprijetno je bil presenečen, ko je našel tam Ilerberta. Ko je hotel sti na stol. ki je -tal za stolom Brite, je sedi 1 Herbert na dotičui stol. \ e> razkačen se je ozrl TVo vanj, a pričel nalto kramljati zelo živahno in spoštljivo Brijo.
Herbert mu je pustil to voselj-.
Brita je bila zelo prijazna s Teonom, kajti domnevala je, da bo u>tlegla Herbertu. če pozabi to, kar se je pripetilo.
Nikdo pa ni ei linil niti besedice o izaroki mladega para. Brita je domnevala, da je Teo že obvtščen, a Herbert in go*pa Klavdina nista iniMa nobenima povoda informirati poročnika preje kot ostale ljud'.
V	sled tega je napel Teo v>? sile, tla se pri' i Briti.
K<r ^i ni Herbert niti malo prizadeval, da .>e vmeša v njegov pogovor z Brito. je potrdilo Teona v mnenju, da je Herbert T »riti že t gorel.
Jurij Slozkin.
Be
rac l-c-a.
pri
Vsem je znana množica .btttra-« cev v Italiji. Kaj vse -so početi i. da bi se jih fcznetbilii. rtoda nič ni pomagajo. To je crtla anmaida. dobro organizirana m pod premetenim vodstvom.
A naši moskovski berači! Xaletel sem meti njimi na čudovite tipe. sloštfnl M on o njih še bolj eudne reci.
Peljeite r^e v .kočiji ali v avto-mobilu, ustavite se pred hišo — k vam skoči neznanec, ki naglo odpre vratca in čaka nagrade — to je berač. Greste po ulici, sledi vam fantiček z zavitkom kuvert ali papirja in prosi s solzami v očeh : — Kupite papirja, kupite, moja meti je bolna, jesti hoče. . . — to je berač. Pred cerkvenimi vrati stoje starke in prodajajo ikonice — to so beračiee. Po ulicah in dvoriščih hodi lajnar z otroci — bledimi, umazanimi, s pohabljenimi udi in velikimi črnimi očmi — to so be-rači. K vam v hišo pride mladenič ali dekle izmučenega obraza, v o-gnljeni in umazani, toda nekoč razkošni obleki — kažejo vam u-božna spričevala, nazivajo slavna imena svojih pokroviteljev; pripravljeni so vzeti groš, za katerega radi prodajo sami sebe. svojega nedoletnega brata in sestro, za katerega so pripravljeni storiti najgršo podlost — to so berači.
Pripovedovali so mi. da se je vlačila nedavno po Firenzi ženska po imenu "muzikant brez nog". To je bila pravi fenomen. Od rojstva je bila brez ene roke in obeli nog. To vam je bil nekak štor, 'vreča za krompir, gibčna in pos-i kotna kakor možic s svinčeno gla-
k —mimiliiil paniki 'M
IRANCE - 23. OHOBRA
PABIS 7, jaovembra. Hoyra — Pariško pristanišče.
du fan takega berača, ki je stal zaradi pronjačenja že štirideset- j krat pred sodiščem, dasi je*bil čil.! zdrav in mlad. In du Can je nehote vzkliknil:
1» STATE «T..	N*w YORK
all lokalni a#vat]e.

Kretanje parnikov Shipping tie**
vzKiiK-nn:	_ Torej mademoiselle Irene, a
- Beračenje je torej nepobolj-1 j. ya>. vakl renta ^ vedn() čaka sljivo nagnenje.	*1 *Jezr~ V	..	,„
šljivo nagnenje
— Beračenje je — strast mu je odgovoril mimoidoči uradnik beraškega komiteja.
Da. beračenje je strast, ki se sploh ne da izkoreniniti, ki je ni mogoče niti zlečiti, niti pojasniti.
Metfr berači so zdravi, zviti ljudje, ki opravljajo svoje lopovščine, potem pa počivajo na lavorikah.
Jezno je udarila s pestjo po jmizi in odgovorila:
— O, hudiča, menda je nikoli ne bo v mojih rokah — preveč se razlikujemo v naziranjih o takih rečeh — gospod. . .
Bat old se je zakrohotal, rekoč:
_ Bogme, cisto resnico govori-
'te — ona je vsako leto bolj okrog-
. ,	. la, vi pa. . .
toda to niso pravi beraei, - to so . Mademoigelle Irene ga
ljudje, ki so si izbrali beračenje 'razburjena prekiniia:
kot najbolj pripravno pot do sum
je vsa
ljivega bogastva. Take ljudi sreča vamo povsod, le da gredo po različnih potih. Končno pa vsi skrbe le za svojo rcputacijo jjoete-nih ljudi — to so razne kategorije ničvrednežev.
Beračenje je strast, kakor je strast pijančevanje, kvartanje ali strast do nevarnih športov. Kakor te strasti, drži tudi beračenje človeka vedno v svojih krempljih
—	Jaz se pa spreminjam v sol-
daški sulior!
Ta vzklik, podoben bolj izzivanju nego jadikovanju, je spravil vse tri v smeli.
Težko si je bilo misliti še kaj bolj suhega.
—	O kakšni renti pa govorite, gospod George J — sem vprašal končno ves začuden.
—	Renta ? Vprašujete, kaj je renta mademoiselle Irene? — je
21. oktobra«
Aquitanla, Cherbourg; Suffren, Havro; America, Bremen.
23.	oktobra: France, Havro;
24.	oktobra:
Leviathan. Cherbourg: Majeotlc,
Cherbourg; Martha Washington, Trst.
28.	oktobra:
Berengaria, Cherbourg: Rocbam-beau, Havre; Pres. Roosevelt, Bremen; Arabic. Cherbourg. Hamburg.
29.	oktobra:
Columbus. Cherbourg; Deutachland, Hamburg.
3.	novembra:
Pres. Harding. Cherbourg. Bremen
4.	novembra:
Mauretania. Cherbourg; De Gras-«e, Havre.
B. novembra:
Pittsburgh, Antwerp; Mount Clay, Hamburg.
7. novembra:
Paris, Havre; Homeric, Cherbourg.
10.	novembra:
George Washington. Cherbourg, Bremen; Stuttgart, Cherbourg, Bremen.
11.	novembra:
Aquitania, Cherbourg.
12.	novembra:
Cleveland, Cherbourg. Hamburg. 14. novembra:
Leviathan, Cherbourg: Majestic, Cherbourg; La Savoie, Havre; An-dania, Hamburg.
17.	novembra: Bremen, Bremen.
18.	novembra: Berengaxia, Cherbourg.
19.	novembra:
Zeeland, Antwerp; Westphalia, Hamburg.
21. novembra:
Olympic. Cherbourg: nepubltc, Bre-
24.	hovenibra:
Pres. Wilson, Trst; Berlin, Bremen
25.	novembra:
Mauretania, Cherbourg: Rocham-
bcau, Havre.
f
26.	novembra:
Albert Ballin. Hamburg.
28. novembra:
Homeric, Cherbourg. Suffren, Havre; .America. Bremen.
1.	decembra:
Muenciien. ClierbourR. Bremen.
2.	decembra:
AqUitana, Cherbourg; IV Grasse, Havre; Arabic, Hamburg .
3.	decembra:
Thuringia, Hamburg.
5. decembra:
Leviathan. Cherbourg: I'aris .Havre: Majestic. Cht-rbourg; Martha Washington. Trst.
9.	decembra:
Berengaria, Cherbourg.
10.	decembra:
Luetzow, Bremen.
12.	decembra:
Ho.nerve, Cherbourg:	saviiie.
Havre; George Washington.	t'hi-r-bourg. l'.r»*tnen.
13.	decembra:
Columbus. Cherbourg. Rremen.
16.	decembra:
Mauretania. Cherbourg.
17.	decembra:
Mount Clay, Hamburg- .
19. decembra:
Andania, Hamburg.
22. decembra:
Rochumbeau, Havre.
26. decembra:
Paris. Havre; Cleveland. Ilnm-burg: I'res. Roosevelt. Bremen.
28.	decembra:
Majestic. Cherbourg.
29.	decembra:
Berlin. Cherbourg, Bremen.
31. decembra:
Westphalia, Hamburg.
SMRT SLAVNECA POLJAKA
draži njegove živce in obvlada vse Govoril Batold patetično. — Ali ' Pol^ko	> zadela t(V"^kil
slišite, milost i va? On, ta tujec, nasi^ba-	^
višjega dostojuinst vernika, prof.
Po zaključenju predstav« vta spremila oba gospoda dami k,vo' ki služi otrokom za igračo. — vozu ter poslovila od njih. IVo ni imel niti najmanjšega pojma,|Vrtela se <*e na svoJ15111 stoJalu ali kako pomembno in trdno je stisnila Brita 11 rbertu roko. Tudi ni i P® l,lcsala v *pl«šno začudenje opazil iskrenega poslovilnega pogleda obeh.	I vseli zijal, ki so se zbirala okoli
Nato sta odšla oba bratranca po cesti navzdol. Dolgo ča=>a nista Spregovorila, nobene besedice. Konečno pa je rekel Teo z malomar-	čudne načine je krčila sedmi-
ne mišice tako, da so se odlašali zamolkli, pravilno se ponavljajoči zvoki in kričala :
— Oestiti gospodje in cenjene dame, poslušajte, kako tiktaka v mojem trebuhu lira!
Živela je na cesti v svojem vo-zkfku in zbirala miloščino. Našel se je nekdo, junak ali capin, ki se
nim glasom :
—	No, Herbert, — kako stoji stvar.' Ali mi da-š prosto pot?
Herbert >«> j«» predramil iz spečih sanj.
—	Kako mUliš to.' — j vprašal razmišljeno.
—	Mislim seveda z ozirom na gospodično Lo-sen. Izjavljam s tem, da imam na nun resno potezati se za mlado damo.
Herbert s« je vzravnal ter zti vanj z nevernim pogledom.
—	To bi hot.d >toriti. — po vsem, kar se je pripetilo med njo in teboj?
—	Le nikar s.» ne razburjaj. To zmoto mi je danes že oprostila. Ze dolgo ljubim mlado damo. Le iz ljubezni do nje sem grešil. Z obžalovanjem sem umaknil od nje, ker si me ti prisilil k temu. Ker pa se hočem sedaj potezati zanjo povsem častno, nimaš ti nobene pravice zadrževati me. Upam, du se bova mirno dogovorila in da ne bova drupr drugemu na poti. Kdor bo imel srečo, bi povedel nevesto domov.
Te zadnje besede so zvenele tako samozavestno, kot da ve, da bo zmagal on.
Herbert <?a j« poslušal s stisnjenima ustnicajna. Nato pa je naenkrat obstal, se ozrl v Teona ter rekel mirno, a določno:
—	Ni >e ti trtba truditi še nadalje, — Brita Lossen je od včeraj zvečer moja nevesta.
Teo se je stresel ter pričel zreti ob luči svetilke v obraz Her-berta.
—	Kaj pom-nja to? Pač slab dovtip? — je rekel ostro.
Herbert je mirno zrl v njegovo jezno lice.
—	Nikak dovtip. — gospodična Lossen je moja nevesta. Še včeraj zvečer sem profil strica in teto za dovoljtnje in danes opoldne sem sporočil gospej Klavdini, da mi je dala Brita s>vojo besedo. Moja zaroka l>o jutri proslavljena v najožjem krogu pri gospej Klavdini. Tudi ti bi moral izvedeti celo stvar »ele jutri.
Sijajen grad v oblakih se je porušil pred očmi Teona. Grd izraz je »pačil njogov obraz, in s ciničnim smehljajem je rekel stru-p no:
—	To je seveda presenetljivo. Tako 'hitro si si zagotovil zlato ribico? I>a, da, — od takega čeduostnega »zahrbtneža se človek latt-ko še marsikaj nauči.
Herbert >e je zganil, a se obvladal ter rekel mirno;
—	Ti lahko sodi« po svojem lastnem merilu. Rečem ti le toliko, da ljubim Brito ž«» dolgo in da sem jo mogel prositi za roko šele sedaj, potem ko s« m bil včeraj imenovan načelnikom laboratorija. Oe bi je ne ljubil, bi me ne moglo napotiti initi njeno bodoče bogastvo," da bi se potezal zanjo. '
Teo se je aopet zaničljivo nasmehnil.
—	Seveda, nikdar nisi v zadregi za velike besede. Jaz pa ti vidim v dušo, moj dragi.	'
Herbert je ^oinignil z ramama.
—	Seveda mi ne preostaja nič drugega kot čestitati ti povsem" po pravilih, — je tekel Teo. — Za dane« danes naj ostane pri temi Laihko noč, —grem v .kazino.
Stem se je obrnil ter hitro odšel, i V njem sta divi&Ia sovraštvo ter onemogla jpza. Ni privofcčif Hfrtert«	po kateri je sam poželjivo iztegnil roko. Od same-!
njegovo bitje
Nedavno sem videl takega ob-	hof-e prepričali, da ničesar ne ve
sedenega človeka. Govoril sem ž	0 va5i renti, o renti, ki nese za-|K- Moraw«kega, prezidetita Jagi-
njim in spoznal njegovo čudno,	konLti lastnici mademoiselle Irene	• Akademije Umietnosei v
strašno prošlost. Seznanil sem se	{je ja Guise dvajset tisoč na leto?
ž njim, ko sem se mudil zadnjič	q edini renti svoje vrste, ki jo
v Parizu, v tem mestu, kamor se	nočejo izrabljati.
stekajo vse čiste in umazane reke našega življenja, v tej hudičevi stopi, kjer se rode največje ideje in največji grehi.
Nikjer nisem videl toliko različnih, izrednih in nepričakovanih pojavov kakor v Parizu.
Nekega večera smo šli iz gledališča v neko beznico na Montmar-
—	Ničesar ne razumem.
—	Ne razumete ?
Batold me je radovedno pogledal in skrival v očeh iskre smeha. Potem je nekaj časa fnol-čal in spregovoril čisto resno:
—	Da, če bi sam kaj razumel v tej storiji!
Mademoiselle Irene je žvečila
Kra?kovu. Za pokojnikom žaluje tudi široka javmosl. Klasičen filo-log <po poklicu, pisatelj velike "'Zgodovn e RiliMke LL*. raUir:;**
tre. Dva mlada Francoza — pesnik košček govedine in odgovorila je Echiman in kritik George Bat- mirno;
old ter jaz — ruski vagabund. — | — In vendar je vse tako eno-V nizki zakajeni dvorani je ig- stavno.
ral ciganski orkewter.	| — Enostavno, sto vragov! —-
Sedli smo za okroglo mizico v vzkliknil Batold. — Ta je pa kotu blizu odra. Rdeče vino v ko- lepa! Povejte no tujcu svojo sto-zareih je metalo na prt rdeče, kr-^ijo, naj se spozna v nji po svo-vave pege in dražilo misli.	jem:
Med muziko smo nadaljevali že J Ne da bi odvrnila oči od krož-spotoma začetf pogovor o sodobni nika, je spregovorila:
poeziji. Samo da je postal zdaj	-
(Konec prihodnjič.)
MODEREN VAGABUND
je poročil s to žensko. Ker ni imel [ostrejši, bolj eksaltiran in para-denarja niti službe, mu je šinila (doksen. Pesnik Echiman je bil v glavo pametna misel, da bi bilo najbolj trdovraten, dobro imeti tako ženo, ki bi jo la- J Končno se je kritik Batold kot hko nekazno pretepal in ji jemal .velik skeptik po neprestanem zba-denar. Ona bo služila s svojo mu- dan ju Echimana ozrl okrog in je zko, on bo pa popival po krčmah, 'pripomnil:	Londonski listi ]>oročajo o živ-
Toda temu izrodku se nesrečni-1 — Res, življenje je včasih para- Ijenju vagabunda Motoona, ki si ca ni gabila nit kot ženska in ta- doksna umetnost. Koliko komedij je napravil precej slovesa s svojim ko mu je rodila dva otroka.	j in tragedij igra vsako uro pred izrednim življenjem. Ta človek, ki
V naglici jih je dojila in držala nami in koIiko ie v nJem čudnega 'je še mlad, se je naveličal življenja po vrsti vsakega z edino roko. — (in nerazumljivega — seveda samo v mestu in prebiva že dlje časa po Potem je začela zopet plesati in 2ato> ker smo Ij^je dovolj slepi gozdom h, na drevju ali v izdolbi-
kricati o svoji 4'uri"	j— Je do<lal ironične.	^nali, kakor kaka divja žival. Naj.
S to žensko bi se lahko kosal — Je pač tako in če hočeta, va-1 rajši se je gibal po ogromnem moški, k je stal vedno v Parizu na J« «*nanim z živim paradoksom. . wmdsorskem gozdu. Tam si je Po-
1 In takoj je zaklical, obrnjen v (stavil na nekem starem hrastu ma-
|lo hišico, v kateri je prenočeval po-Irene de la	P0^1^- Poleti je užival raz-
trgu Saint Germain d' Oxerroi; bil je brez rok in nog ter je plesal ,stran: s trebuhom.	I — Mademoiselle
novrstno sadje, ]>ozimi pa je lovil zajce. posl'ižujoč se pri tem samo
Kdo ni slišal o tem, da so med Guise! berači zelo premožni ljudje? Ne-1 Sledil sem njegovemu pogledu davno so mi pravili o nekem pet- in zagledal bitje, ki me je začelo ,6voie 'ialice in ^ V Sozdu so rograjskem beraču-slepen, ki je takoj izredno zanimati.	|ga večkrat zapazili čuvaji, pa so
dal svoji hčeri okrog trideset ti- | Bila je ženska povsem neopre- & pregnali. Žugali so mu, da ga
pretepejo ali zapro, ako se še povr-
soč dote. Vse svoje življenje je deljene starosti, vsa v živordečih presedel ob Nikolajevskem mostu in zelenih krpah ,v nekakih kosih in 'nikoli mu ni prišlo na misel, fantastično sešitega blaga. Kljub da bi spremenil način svojega živ- ogabnemu grimu, ki je pokrival
ljenja.
obraz te ženske, so se razločno vi-
Zakaj pa ti ljndje ne^puste svo- dele gube, cela mreža sledov burje obrti,,ko so že dovolj bogati? nega življenja, ki je razoralo nje-
Zakaj se lote te obrti, dasi so 'no čelo in lica. za delo sposobni, dasi imajo vča- j Orlovski nos se je trdovratno sili dovolj sredstev za brezskrbno nagibal naprej, v črnih očeh se je življenje? Saj bi lahko lenuharili pa svetil malone mladeniški ogenj, prav tako kakor berači?	j Pomolila nam je majhno, snlio
Krive so tiste, čisto nerafcum- ročico in sedla smeje za našo mi-Ijive lastnosti človeške duše, nad to.
katerimi mora človek včasih str- j Batold ji je ponudil vina1. Poča-meti; tisti nedostatki, ki se zelo si je izpraznila svoj kozarec in približujejo blaznosti, ki zanima- prosila, naj ji damo jesti. Kritik jo psihologe in patologe, ki bodo je izpolni! njeno željo in molčal^ vedno nerazumljivi v svoji straš- da bi še 'bolj" podžgal mojo rado-
ni tajnosti.
Nekoe je videl znani raziskova-
lce parakegŽ**"' iivfjenja Haxime
vednost'.
Končno je veselo rekočV
posnežiknil,
ne, toda Motoon se je smejal ter se je za nek;*4 časa* odstranil, potem pa se je zopet pojavil v gozdu. Poiskali so ga tudi novinarji in spoznali, da je v njem kos filozofa in obljubil jim je, da bo opisal svoje življenje v gozdu m na drevju v posebni knjigi. Časopisi so se pogo-stoma bavili ž njim in te dni so prinesli vest, da j^ ta človek izginil iz windsorskega gozda brez sledil. Morda je odšel še v kak večji gozd, kjer se bo |ažje izognil čuvajem, ali pa je zbežal kam, da' napiše obljubljeno knijgo.
„agie.'Duske univerze v sr eni ji jem ve'ku \ prevajlahec Šofokla in nemških odličnih lirikov. je sj>adal prof. MorawMki med iwju-glekinejiše isodobue {»esnike in pro-zalste. Navdušen Poljak, pro t'. Moravski je od)kk*nil povalbila na nemške odfliene inniwrze hi se je raij^i habilitiiral v inaleni Krako-vu. da deluje celo življenje z-i sveto domo^Jio. V njegovi gostoljubni hiši iso se zbirale najuglednejše osebnosti cede, ta'kralt na tri raztrgajne Poljake. Temeljita dela Mou-awskega o poljskih humaaiiaJtiLh so otela pozabljenju sijajno dobo poljskega kulturnega procvitanja. Svojo rimsko literarno zgodovino je posvetil Morawski — po vzoru velikega Miekievicza — i{)o'ljriki mladini, da se uči 4'na tisočerih primerih, kako se naj opogumi, ojači, si začrta pot k preporodu. Rimska temeljitost j« vir naukov za okrepitev znajčaja in mišljenja, latinska jaisno<st je najboljše sredstvo teoper ipomajnjkamje raizvidnorsifi in smotrenosti. v misli, delovanju in zavesti ljudstva." L. lJKtf. ob £a«ii prve <ru>ike revolucije, je <po-gitmno (nastopil Morawv4ki proti anarhizmu in raizbojništvu, .razkazoval je zopet 'kakšna dejanja in (Vxfairxsti ustvarjajo velikost in značaj naroda, ikaikšne zmo-te in greftii jo utegnejo pokopaitii." "Zgadiovina Icralkovfrike i^rfiver-ee" Morawflkega je najbolj zaslužno delo 'brez katerega «i ne moremo misliti zgodovine začetka poljsttq« lcuiltuire. Usoda je pni-voščila Mo(raw^kemu smrt v neodvisni d^wvrni. Za^isrtil je oči v i prepričam ju, da so za vedno iz-ginile one neblage o^nre poljskemu kulturnemu delovamju, zoper katore s? ^e (požrtn-ovatl^ boril ce4o svo«je življenje.
Dospela je
VELIKA
Blazmkova
PRAT1KA
' • ' V- m leto 1426. ' * > \ Oenfc kimkd.
V pratiki je poleg .koledarja in rasnih zanimivih »navedb tudi zgodovina 30D-letnega obstanka. Prva pratika jp namreč iwta. L 1726.
Sovcok Pabbsluag Co.
em Fozk,jr. T
Kako se potuje v stari) kraj in nazaj v Ameriko!
Kdor Je namenjen potovati I ■tarl kraj, Je potrebno, da J« nx cančno poučen o potnih Uatin, prt Uagi In drugih stvareh.
Pojasnila, ki ram jih aamor«a> dati vsled naše dolgoletne LzkuSnJ* Vam bodo gotovo v korist; tudi priporočamo vedno Ie prvovrstne parnik«, ki imajo kabine tudi t IU raaredo.
GUmooi do v t aaselni&ke postave
ti Je stopila v veljavo s 1. Julljea 1924, na morejo tudi nedržavijap dobiti dovoljenje ostati v domovin eno leto in ako potrebno tudi delj tozadevna dovoljenja Izdaja gen< ralni naselnlSki komisar v Wash Ington, D. C. Frutojo za taku d< voljenje se lahko napravi tudi New Torku pred od potovanjem, te, N pofflje prosilcu v stari kraj gla vnn nanovejie odredbe.
KAKO DOBITI SYOJC« IZ 8TASEGA KRAJA
Kdor ieil dobiti vorodnika -svojca is starega kraja, naj nanrt
prej pifie ta pojasnila. Is Jngosla vije bo pripuSčenih v prihodnji! treh letih, od 1. Julija 1924 napr« vsako leto po «71 prlaeljenccv,
AmerlSkl državljani pa aamorej dobiti sem iene in otroke do 18. Is U bres, da bi bili šteti v kvoto. I rojene osebe se tndl ne Stejejs kvoto. Startti in otroci od 18. 0* 21. leta amerlSklh državljanov p Imajo prer* ost v kvoti Pints a pojasnila.
Prodajamo vosne liste sa vso prs ge; tndl preko Trsta samorejs Ja toslovanl sedaj potovati
frank Sakser State Bank
82 Cortlandt St., New York
Prav vsakdo—
-fcder kaj igo*) Kdor k*:
ponuja; kdor kaj kupuj« kdor kaj prodaja; prav *«akdo priznava, da imaj< ftudorit uspel —
MAT,T OGLASI
"Glas Karod a

Pozor citatel ji.J
Opozorita trgorco trn a | brtnike, pri katerih kupu lata ali naročate ln sta a ajik postrežbo sadovoljni da oglašujejo v listo "Gla*
9»
Vfrm 'Was Warotla*-
rojaki, naboCajte se ha
'GLAS NAHODA' NAJVEOn AjOVEKSKI ' DNEVNIK W glMttftKNIB jatoiB- *I

.v n__■ ...