HIANJ, petek, 12. 3. 1982
CENA 9 din
I B
Odgovorni urednik: v. d. Jože Košnjek
Št. 20
Leto XXXV
35 let
GLASILO
SOCIALISTIČNE
ZVEZE
DELOVNEGA
LJUDSTVA
ZA GORENJSKO
Aktivistke, borke in slovenske žene podpisale poslanico žensk SFRJ drugemu posebnem zasedanju generalne skupščine združenih narodov o razorožitvi
^eraj smo volili združenem delu
w fcfcgftdj j« potrebno tesneje povezati 8 samoupravnimi |Nii družbenopolitičnimi organizacijami v združenem delu ^ienrih ikupnostih
«u> že  tretjič!   vsi, ki *> delo v temeljnih orga-' združenega dela, enovitih organizacijah in delovnih *, izvolili Člane delegacij, ijo delegate   v zbore dela in skupščine sa-I skupnostih. V nedeljo m tudi v krajevnih skup-• tem m bo sklenilo skoraj 6»eto v pripravah na volitve. ^Ma no ocenjevali svoje ,v v delegatskem sistemu in jtotzovali z aktualnimi do-' v delovnih organizacijah, u^*Hu in državi. Povedali delom delegacij nismo KJjfMt kaj bi bilo potrebno \Fwiti'm katera so vpraSa-je potrebno ob tretjem it^Ptdrih skupščin reši t i. *> bo moralo biti sodelo-J delegacijami in krajevno ■A z delavskimi sveti in |J,Wikami samouprave v te-1« ^pnizacijab   zd ru ženega t^jfovnih skupnostih boljše, v združenem delu, ne !"*> z izvolitvijo delegacij 'Pnstojnosti in odgovornosti 'i le na delegacije. Hkrati si "ima tega nikakor ne sme Le z dobrim sodelo-
vanjem, z aktivnim vključevanjem družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov v odločanje bo delegatski sistem zaživel tako, kot smo si ga zamislili.
V tretje mandatno obdobje stopamo z izredno zahtevnimi problemi. V preteklih letih oziroma ves čas povojne graditve smo dosegali velike uspehe v razvoju, sedaj pa se srečujemo z resnimi gospodarskimi težavami in uresničevanje stabilizacije gospodarstva prizadeva prav vsa področja našega življenja. Zato se bo potrbno na marikaterem področju marsičemu odreči. Predvsem bo treba bolje delati, bolje gospodariti z ustvarjenim dohodkom in se hitreje vključevati v mednarodno delitev dela. Ti cilji niso nedosegljivi, zahtevajo pa, da delavci resnično odločajo o pogojih in rezultatih svojega dela, tako v organizacijah, kjer združujemo delo, kot tudi v samoupravnih interesnih skupnostih in širših družbenopolitičnih skupnostih.
Množična udeležba na včerajšnjih volitvah, in takšna bo prav gotovo tudi v nedeljo, potrjuje pripadnost sistemu socialističnega samoupravljanja in krepi demokratičnost samoupravnih socialističnih odnosov.
L. Bogataj
V Prešernovem gledališču v Kranju so slovenske aktivistke in borke pred pričetkom akademije v počastitev Mednarodnega dneva žena na kateri Hm je spregovorila članica CK ZKJ in predsednica Zbora skupščin SR Slovenije Silva Jereb, podpisale poslanico miru združenim narodom. - Foto: D. Dolenc
Živeti človeka dostojno življenje brez strahu za prihodnost
Kranj — Letošnji 8. marec smo v Kranju, kot že tradicionalno, počastili z akademijo in otvoritvijo razstave del ene naših vidnih akademskih slikark. Tokrat so to ilustracije Ančke Gošnik-Godec.
Vendar letošnji dan žena nosi s sabo še posebno poslanstvo. Konferenca za vprašanje družbenega položaja žensk Jugoslavije pri Zvezni konferenci SZDLJ v Beogradu je poslala drugemu posebnemu zasedanju generalne skupščine združenih narodov o razorožitvi posebno poslanico, v kateri ženske socialistične samoupravne in neuvrščene Titove Jugoslavije sporočajo, da proslavljajo mednarodni dan žensk v znaku nenehnega boja za osvoboditev dela in človeka v naši deželi in v svetu. Poudarjajo uspehe, ki smo jih dosegli v tem boju, ko nas je vodil Tito, borec za mir in svobodo, za enakopravnost. Danes ga ni več med nami. Žive pa z nami še vedno njegove misli in duh. Predvsem pa, sporočajo v poslanici, je za ves napredek v svetu potreben mir. Takole pravijo v svoji poslanici: »Ženske Jugoslavije se zavzemamo za ustavitev oboroževalne tekme in za zmanjšanje splošne oborožitve, predvsem jedrske. Naša zahteva pa je: splošna in popolna razorožitev, jedrska in kon-
vencionalna, pod dosledno mednarodno kontrolo. Tako bodo ogromna materialna in človeška bogastva preusmerjena s proizvodnje sredstev strahu in uničenja v proizvodnjo materialnih, kulturnih, duhovnih in drugih dobrin, tako zelo potrebnih vsem državam in narodom, zlasti pa tistim, ki se borijo z elementarnimi problemi obstoja in razvoja.«
Pozdravljajo sklic drugega posebnega zasedanja generalne skupščine o razorožitvi v svetu in pričakujejo, da bo sprejet vse"Obsežen program odločnih ukrepov za dejansko in učinkovito razorožitev. Dosledno tudi vztrajajo, da se skliče konferenca za krepitev zaupanja in razorožitev v Evropi, ki bi veliko pripomogla k popuščanju mednarodne napetosti in k vsestranskemu sodelovanju držav vseh celin.
S podpisom poslanice v posebni knjigi so se slovenske žene, aktivistke in borke ter številne nekdanje borke in aktivistke ter kulturne delavke iz Ljubljane, pridružile vsem ženam Jugoslavije, v imenu katerih bo poslanica izročena generalni skupščini Združenih narodov v New Yorku z srčno željo, da bi sleherni človek tega sveta zaživel človeka dostojno življenje, brez strahu za bodočnost. D. D.
Pohvalno o delu medob č in skega sveta ZZB NOV
Jesenice — Medobčinski svet ZZB NOV za Gorenjsko je imel lani na osnovi pravil svoj sedež na Jesenicah. Na šestih sejah na Jesenicah in eni v Radovljici so člani sveta razpravljali o usklajevanju nalog na področju razvijanja revolucionarnih tradicij. Pri tem je Slo za priprave na graditev muzeja revolucije v Begunjah, za program proslav 40-letnice vstaje in OF, za obeleževanje pomembnejših bojev partizanskih enot na Jelovici, Pokljuki, v Udinem borštu in drugod, za enotno reševanje sm-ia ln o-zdravstvene problematike borcev NOV in VVI na Gorenjskem in drugo. Svet je pripravil tudi srečanje nosilcev Partizanske spomenice 1941 na Brdu pri Kranju, podelil 266 priznanj borcem in aktivistom, posebno skrb pa so posvetili tudi evidentiranju kandidatov za delegate v medobčinskem svetu in republiških vodstvih.
Na zadnji seji so opravili primopredajo. Sedež medobčinskega sveta ZZB NOV za Gorenjsko bo letos pri Občinskem odboru ZZB NOV Skofja Loka. Do volilnih skupščin bo svetu predsedoval Ferdo Tolar. Ob primopredaji so članom dosedanjega vodstva medobčinskega sveta za uspešno opravljeno delo v letu 1981 izrekli pohvalno oceno. J3 Blenkuš
Slavko OSREDKAR, predsednik medobčinskega sveta SZDL za Gorenjsko
Zaupanje v ljudi in prihodnost
»Volitve so pomembna družbenopolitična manifestacija. Veliko truda smo vložili v priprave nanje in * trudili, da so bili vsi postopki demokratični. Ocenjujemo, dp. smo se na Gorenjskem na volitve dobro in temeljito pripravili, prav tako pa dodobra usposobili ljudi, ki so že včeraj v združenem delu .in bodo v nedeljo po krajevnih skupnostih skrbeli za nehoten potek volitev. Veliko pozornost so povsod "»menjali volilnim imenikom. Će se* bo pojavila taksna pomanjkljivost ali napaka, je ne gre jemati zlonamerno, saj se ob obilici dela kaj lahko pojavi kakšna drobna pomanjkljivost.
S sedanjimi volitvami prihajamo v tretje delegatsko obdobje, ki bo prav tako, kot že del preteklega, tovpadalo z našimi skupnimi prizadevanji za gospodarsko ustalitev. Ta prizadevanja bodo terjala *ioko stopnjo razumevanja teh problemov, prav tako P* tudi dobro samoupravno organiziranost. Prav zato •»o ob izbiranju predlogov za nove delegate že ob evidentiranju upoštevali, da smo se odločali za ljudi, t so z dosedanjim delom potrjevali pripadnost za tonoupravni socializem, prav tako pa so voljni delati
1-3-3 i>-3.3^.3^^.3^^^.^^^ ^^^^^^^★★★★★★★★★★★★★★^
iLi>.3**J.i>.3.i».3.3.3.3i>J>.3.aJ>.3**^ i.3.il.3.3.3.3.i).3.3^*.3i>i>i)J>J>***^^
i>-3^-3^***^-3^****^-3^***^^
i>i) i) Ste3&trk+ -3***-3 -3-^ilill^"S o o i 11J1 i i 31 -3-3i) -3
T
tudi v prihodnje, zavedajoč se nalog in razmer, sredi katerih bodo delovali. Ta merila so bila upoštevana pri evidentiranju in v predkandidacijskih postopkih.
Volimo v relativno težkih razmerah, ko se doma ubadamo z gospodarskimi problemi, prav tako pa tudi ni rožnat položaj v svetu. Zato so volitve izjemno pomembna politična manifestacija, izraz pnpadnosti k našemu samoupravnemu, delavskemu socializmu. Vsak delovni človek in občan se zaveda, da je tudi od njegovega dela, od njegove zavzetosti, od njegovega prispevka odvisna naša prihodnost.
Delegatski sistem se je uveljavil. Številni uspehi v preteklosti to potrjujejo. Enako pa tudi kritične pripombe na račun samoupravnega socializma kažejo, da ljudje želijo še manj pomanjkljivosti in da s stopnjo njegove razvitosti še niso zadovoljni. To je tudi izraz prepričanja ljudi, da sta samoupravni socializem in vanj vpleten delegatski sistem edina in prava pot našega razvoja. Kritike, ki jih slišimo, niso kritika sistema, ampak izraz hotenja, da bi bilo pomanjkljivosti manj in naša pot razvoja še lažja in hitrejša ob uveljavitvi delegatskega sistema.«
KOMPAS
JUGOSLAVIJA
VAŠ
TURISTIČNI SERVIS
POSLOVALNICA KRANJ
TELEFON:
28-472,
26-473
OLA8 2. STRAN
NOTRANJA POLITIKA, SAMOUPRAVLJANJE
PETEK. 12. MARCA 1917
PO JUGOSLAVIJI
ODLIKOVANJE VLADIMIRU BAKARIĆU
Ob 70letnici življenja in dol goletnem revolucionarnem delu je član predsedstva C K ZKd in SFRJ dr. Vladimir Bakaru prejel red jugoslovanske zvezde fento. Odlikovanje mu je na priložnostni slovesnosti v Dvorih na Radičevem trgu izročil predsednik predsedstva SFRJ Sergej Kraigher. v Predsedstvo Jugoslavije je Bakariča odlikovalo za izredne zasluge pri graditvi SFRJ. pri razvijanju zavesti naših občanov v boju za razvoj socializma, pri krepitvi sožitja naših narodov in narodnosti ter neodvisnosti naše države kot tudi za pomemben prispevek pri utrjevanju miroljubnega s'tdelovanja in prija teljskih odnosov Jugoslavije z drugimi državami.
BOLGARSKI POSLANCI NA OBISKU
Na povabilu skupščine SFRJ je prispela na večdnevni obisk v Jugoslavijo delegacija ljudske skupščine Bolgarije, ki jo vodi Stanko Todorov. Člani bolgarske delegacije so obiskali spominski center »Josip Broz-Tito* in položili vence na grob pred scdnika Tita. Z našimi pred stavniki se pogovarjajo n delovanju skupščinskega sistema.
PREDNOST
ZAPOSLOVANJU
MLADINE
Po predvidevanjih, ki teme liijo na načrtovani rasti dohodka organizacij združenega dela. naj bi letos v Sloveniji zaposlili okoli 25.(XU) delavcev, tako da bi se število zaposlenih v letnem poprečju povečalo za 12.500 oziroma za 1.7 odstotka Prednost pri zaposlovanju bodo imeli mladi ljudje Letos bo moč v Sloveniji zaposliti okoli 40(M) pripravnikov.
SPREMEMBA ZAKONA O NAGRADI EDVARD KARDELJ
Zvezni zbor je sprejel predlog zakona n spremembi zakona, ki opredeljujejo nagrado »Edvard Kardelj«. Pokazalo se je nam reč. da januarja m mogoče prvič podeliti teh pomembnih priznanj; po sprejetih spremembah predvidemjo, da bodo nagrade podelili leta 1983. Tako bo<io možnosti da se v pripra vah na podelitev te nagrade poleg široke javnosti angažirajo še nekateri družbeni de javniki.
KONFERENCA O VLOGI
PIONIRSKE
ORGANIZACIJE
Zveza   socialistične mladine še vedno ni presegla pokroviteljskega odnosa do zveze pio nirjev in  se je tako premalo zavzemala za uveljavitev zveze pionirjev kot samttstojne orga nizacije. To je ena glavnih Ugotovitev torkove problemske kon ference   republiške konferenci' ZSMS o vlogi zi'eze pionirjev i razvoju   samoupravne sociali stične družbe. Igotorili so. da razvoj   samoupravnja   in in teresnih    dejavnosti   na šoli zahteva   večjo  osveščenost pionirjev in se zavzeli za boljše in tesnejše  povezovanje osnovnih organizacij ZSMS in zveze pionirjev ter družbenih organi za cij. ki vključujejo pionirje Pou darili so. da je treba pretrgati h prakso, ki postavlja starvjše :a organizacije, pionirje pa za iz vajalce programov in nalog
r
Kranj - V avli skupščine, občine Kranj je odprta razstava Kranjska občina v letih 1978-1982. ki jo je pripravil Gorenjski muzej. Razmeroma kratko obdobje je predstavljano ne le z grafikoni in fotografijami, ki ponazarjajo razvoj tako na kulturnem, gospodarskem in drugih področjih, pač pa so na ogled tudi predmeti vsakdanje rabe. ki pa imajo v določenem obdobju svoj posebni pomen. To naj bi bila tudi spodbuda občanom, da bi hranili kulturno dediščino tudi od danes, ne le tisto od včeraj, ki sicer sodi v muzeje; razstava, ki bo odprta do 18. marca, naj bi bila poslej tradicionalna. — Foto: L. M.
Peter Debeljak
Odšel je tiho, kot je bil tih in skromen vse življenje. Pa je bil po svojih zaslugah, ki jih je doprinesel v borbi naših narodov — velikan.
Bil je eden tistih naiih ljudi, ki so vzeli naio revolucijo in narodnoosvobodilni boj kot samoumevno in edino pot zasužnjenega naroda. Zgodaj je okusil vso trdoto življenja. V skromni bajtarski družini De-beljakovin v Dupljah ni bilo kruha za vse. Najprej hlapec pri bogatih kmetih, kasneje delavec — proletarec. V neizprosnem boju za vsakdnji kos kruha je vse bolj spoznaval krivičnost in neenakopravnost kapitalističnega družbenega reda, ob vplivu naprednih delavcev, revolucionarjev in komunistov v Dupljah in v Tržiču, pa tudi pot iz zatiranja v boljše življenje v pravičnejšo družbo.
Že julija 1941 je prijel za orožje in se pridružil Tržiski četi. Zadnji dan julija je že sodeloval v oboroženi vstaji na tržiškem in kranjskem območju. Odtlej ni več odložil puške. Postal je borec S to rži-skega bataljona, prvega na Slovenskem. Tudi ob neuspehih ga ni prevzelo malodulje. Ko je bil razbit Storžilki bataljon, je odšel čez Savo in se
Rridružil Cankarjevemu bata-,onu, sodeloval v bojih v Poljanski dolini, Polhograjskih Dolomitih, napadal je Preser-ski most pri Borovnici, decembra 1941 pa je bil ponovno v vstaji na Gorenjskem, borec dražgoške bilke. Spomladi se je vrnil pod Storžič, v Udin boršt in kot borec Kokrške
čete, nato pa KokrAkega in Gorenjskega odreda, nadaljeval svojo borbo na levem bregu Save, ko je partizanstvo prestajalo najtežje obdobje okupatorjevega nasilja. Udeležil se je številnih bojev in dolgih pohodov vse od Begunj pa do Moravske in celo onkraj Karavank, na Koroiko.
Med najstarejšimi partizani je bil tedaj in bil jim je kot oče. Vztrajen, neuklonljiv tudi v brezizhodnih trenutkih. Vzgled pravega partizana! Kako pošteno je kot intendant in kuhar razdelil med borce zadnji košček kruha ...
Sredi leta 1943 je dobil nove zadolžitve. Kot borec Tomšičeve brigade je sodeloval v hudih bojih na Turjaku in v Grčaricah, kjer je bilo uničeno jedro slovenskih belogardistov, bil se je v Krvavi peči, pri Ribnici, na Notranjskem, pa spet na Dolenjskem in celo na Hrvatskem. Februarja 1944 je bil na eni najtežjih in najslavnejših vseh partizanskih poti — na legendarnem pohodu s XIV. divizijo na Štajersko. Nečloveške napore so tedaj premagovali borci. Peter je hudo ozebel. Ko je delno okreval, se je vrnil pod Storžič, kjer je začel svojo življenjsko pot prvoborca revolucije in tudi dočakal tako želeno svobodo.
V četrtek, 25. februarja, ko je pravkar dočakal 80 let življenja, so ga njegovi soborci na kranjskem pokopališču pokopali z vsemi slovesnostmi in častmi, ki gredo tako zaslužnemu borcu, kot je bil Peter Debeljak. Slava mu!
J
Kongresne priprave
Radovljica — Nedavno se je sestalo predsedstvo občinske konference ZSMS Radovljica, ki je.razpravljalo predvsem o osnutkih dokumentov /.a mladinski kongres.
Sestale se bodo področne konte renče, na katerih bodo mladi razčlenili nekatere značilne probleme, posveti predsednikov in sekretarjev osnovnih mladinskih organizacij pa bodo morali rezultate vseh posvetov
Sedmič na Poreze n
CERKNO - V nedeljo, 21. marca, se bodo številni občani udeležili 7. zimskega pohoda na Porezen. Prireditev pripravlja organizacijski odbor v sodelovanju s cerkljanskimi družbenopolitičnimi organizacijami, brigado Srečko Kosovel, inženirskim bataljonom XXXI. divizije, gorenjskim vojnim področjem in Planinskim društvo Cerkno v spomin na padle borce za svobodo. Spominska svečanost bo ob 11. uri pri spomeniku na 'vrhu Porezna.
Na 1622 metrov visoki Porezen se bo moč povzpeti iz več smeri; nanj so dostopi iz Cerknega. Davče, Petrovega brda, ali Pod-brda. Vseh poti se bo treba strogo držati, saj je vsako oddaljevanje z njih lahko nevarno. Organizacijski odbor tudi opozarja,
naj imajo pohodniki vso potrebno opremo za zimske vzpone — predvsem dobro obutev, obenem pa naj upoštevajo varnostne nasvete gorske reševalne službe, ker za svojo varnost odgovarja vsak zase. Če bo kdo potreben pomoči, mu jo bo nudila zdravstvena služba pri lovski koči na Sašu in pri domu na Poreznu; za vsak primer bodo dežurne tudi ambulante v Železnikih. Cerknem, Podbrdu, Tolminu in Idriji.
Ker je koča na Poreznu pod snegom, bivanje v njej ni mogoče. Udeleženci pohoda morajo imeti hrano s seboj, zastonj pa jim bodo ponudili topel čaj. In še to: pohod bo ob vsakem vremenu, zato naj se ga udeleže le primerno telesno in duševno pripravljeni obiskovalci!
(S)
strniti v celoto. V Radovljici se pripravljajo tudi na pogovor o pionirjih ter o samoupravni vključenosti mladih v socialistični zvezi. Tudi informativne dejavnosti ne bodo smeli zanemariti: o kongresu bodo polet mladinskega tiska in informativnih biltenov poročali tudi listi združenega de'a in seveda osrednji tisk.
Predkongresne dejavnosti so se med radovljiško mladino začele že novembra lani. ko so razpravljali <> spremembah statuta mladinske organizacije. Vse ostale aktivnosti, ki |Ul mladina načrtuje na poti h kongresu, bodo priložnost za vključitev mladih V predkongresne priprave. Te ne smejo temeljiti le na suhoparnem l>esedovanju. pač pa morajo biti bolj konkretne in akcijsko obarvane. Kongres bo moral namreč oblikovati napotila, s katerimi bo mladi generaciji pomagal reševati odprta vprašanja Vendar osnutki kongresnih dokumentov govorijo, da to niso posebni problemi, pač pa problemi vsega delavskega razreda.
Hrane Grohar
NAŠ SOGOVORNIK
Francka Faletič
Hišni svet je temelj krajevne samouprave
KRANJ - Francka Faletičeva iz Kranja je delegatka a 9. kongres Zveze komunistov Slovenije. Na njem bo razpravljala o razvoju stanovanjskega gospodarstva v Kranju in hišni samo.
razvoju upravi.
»V krajevni skupnosti Vodovodni stolp, kjer sem do nedavna stanovala, smo že pred nekaj leti začeli razmišljati o ustreznejši povezavi med hišnimi sveti in delegacijo za samoupravno stanovanje skupnost. To naj bi predstavljali sveti stanovalcev. Vendar je os zamisli do izpeljave dolga pot. Krajevna skupnost ima namreč več kot 7500 prebivalcev in zato traja precej časa. da se prek javnih razprav zamisel uresniči. Najprej smo v krajevni skupnosti organizirali sostAf in znotraj njih hišne in ulične odbore. Odbori so frontno sestavljeni, vendar so v vsakem obvezno tudi člani hišnega sveta. S tem so hili ustvarjeni zametki sveta stanovalcev, ki naj voli delegacijo za stanovanjsko skupnost. Ustanavljamo pa tudi skupnost stanovalcev..
»Zamisel je vsekakor vredna posnemanja. -le v praksi zaživela?«
»Menim, da so ljudje pripravljeni sodelovati, čeprav res aktivno dela le dobra polovica sosesk. Povedati pa je treba, da krajevna konferenca SZDL ni spodbujala ustanavljanja hišnih in ulični« odborov le zaradi stanovanjskega gospodarstva in vzdrževanja hit temveč tudi zaradi razvoja samoupravljanja v krajevni skupnosti Ct hišni sveti ne delajo, je težko izpeljati kakršnekoli druge akc iie. pa nat bo to očiščevalna akcija ali akcija »Nič nas ne sme presenetiti«, urejanje otroških igrišč ali vzdrževanje hiše.«
»Zakon n stanovanjskem gospodarstvu je dal osnovo /a delovanv hišnih svetov, vendar bo najbrž preteklo kar precej časa da h«» H vel?«
»Stanovanjska samouprava je odločanje osveščenih ljudi, ki t nun izoblikovan odnos do družbene lastnine -le odločanje ljudi, ki vedajo. da je samo od njih odvisno, v kakšnem stanju bo hiša. v kat stanujejo, in da je prav tako važna, popravljena streha kot pipa njihovem stanovanju, da je prav tako kot po stanovanju potre pospraviti v okolici, da bomo živeli v lepšem in bolj urejenem ok< Formalno smo zelo hitro dogovorjeni, vendar ljudje na dnif lastnino še vedno gledajo drugače kot na svojo«
»Hišni svet je torej temelj samoupravljanja v mestnih kran skupnostih«
»Ce hoče zaživeti kakršnakoli oblika dejavnosti   mora »o hišni sveti. Ker je aktivnih le polovica hišnih svetov, moramo kč nisti prevzeti kritiko tudi  nase. V  vseh hišah 'so  namreč akt komunistov, ki so odgovorni za oživljanje hišne samouprave «
L. Bogata«
ZRVS o svojem delu
Radovljica - Na minuli seji novoizvoljenega predsedstva občinske konference ZRVS so imenovali pet komisij in se pogovorili n delu za letošnje prvo polletje.
Marca bodo sklicali posvet vseh predsednikov krajevnih organizacij ZRVS. da se bodo pogovorili o realizaciji nalog iz programa dela konusu za leto 19H2. politični aktivnosti članstva in analizirali akcijo Naša obramba v vsako družino. V začetku aprila bo pos.vet tajnikov krajevnih organizacij, aprila se bodo sestale vse komisije.'Maja bo zbor članstva, na katerem bo predaval general Rudolf Hribernik-Svarun o izkušnjah iz NOB v splošnem ljudskem
odporu.  Na  zboru   bodo , tudi nekaj sc»dobnepa orožja, pa s«) na vrsti tudi predavani krajevnih   organizacijah. V 28. maja. bodo organizirali ski tabor heroj Tonček /a učenke sedmih razredov šol radoljiške občine
Na seji so se dogovorili, da bsu finska konferenca plačala stresati uspešno opravljene  v zgoino-iid ževalne akcije v krajevnih >>rzaa cijah. denar od članarine in \iA virov pa naj bi porabile kraievi ganizaciie na nabavci evnih oi'K
ki
rganizai
ivo prap< u ZR-
VS <'ml R,v
r
Slovenci na Koroškem
Obisk veleposlanika
Celovec - Novi jugoslovanski veleposlanik na Dunaju Milo rad Pešić je v začetku marca prvič uradno obiskal Koroško Med drugim je našega veleposlanika sprejel koroški deželni glavar Leopold VVagner. Milorad Pešić pa se ie sešel tudi s predsednikom koroškega deželnega zbora -losefom Gut tenbrunner-jem in celovškim podžupanom Dermuthom. Naš veleposlanik na Dunaju pa se je med dvodnevnim obiskom na Koroškem sešel v Železni Kapli tudi s predstavniki osrednjih organizacij Slovencev na Koroškem skupaj / general nim konzulom v Celovcu Markom Kržišnikom in konzulom Alfonzom Naberžnikom Predstavniki Slovencev na Koroškem so veleposlanika in predstavnika našega konzulata v Celovcu seznanili s položajem na Koroškem, ki se ni spremenil v prid Slovencem. «"eprav s«- bliža sreča
nje Slovencev z zveznim kairciee-jem in obisk avsiruskega predsednika Kirchschlageria v Jtagaj slaviji.  Naš veleposlanik   ie p* vedal. da je njegova želia ter Ijito se seznaniti s položaiem vencev na Koroškem in ie bttV prav    to   vprašanje   zanj en« ključnih   v dosedanjih  stikih i avstrijskimi politiki naDunaiu »n Celovcu   Jugoslavija ne ho stopala od svojih /akomtih mu resov   na   osnovi mednarodni pogodb   pri   zaščiti   pravu 4»* venske in hrvatske narodnost* skupnosti   Teh pravu  ni tno žrtvovali   d ob ros< ised sk i tn som. Veleposlanik Milorad ie obiskal tudi dvojezični vrte«, kulturni dom v Sentpnmožu varno   celuloze   v   Rebrvi. *fc*Jl vensko   gimnazijo    v Celovcu gradbišče    novega slovenske«* dijaškega   doma   v   Celovcu as Zvezo slovenskih Kadruj
■ A m Ustanovitelji Glasa občinske konference SZDL Jesenice. Kranj. Radovljica. Skolja Loka in Triič - Izdaja Casopi.no podret* Gaj, U L A9 Kran) _ C|aynj ure<Jnjh lg0r S|,¥#e _ v d odgovornega urednika Jože Kosniek - Novinarji: Leopoldina Bogatai. Danica Dole« CW> Huroer. Helena Jelovčan. Lea Mencinger. Stojan Saje. Darinka Sedej-Kuralt. Marija Volčjak. Cveto Zaplotnik. Andrej Zalar in Danica ZttMr - Mas. reporter Franc Perdan - Tehnični urednik Marjan Ajdovec - Oblikovalci: Lojze Erjavec. Tomai Gruden. Slavko Hain inlgor Kotel) - list od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot pottednik. od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednrfc ob sreda* od julija 1974 pa ob torkih in petkih. - Stavek TK Gorenjski tisk Kranj, tisk ZP Ljudska pravica Ljubljana. Naslov uredništva M «9ra» M* Kranj. Mose Pijadeja 1 - Tekoči račun pri SDK v Kranju itevilka 51500 603-31999 - Telefoni: direktor in glavni urednik »-463. reds*c.» na* odgovorni urednik 21 835. tehnični urednik 21-835. komerciala, propaganda, računovodstvo 28 463. mal> oglasi, naročnina 27 960 — Opiottana nega davka po pristojnem mnenju 421-1 72 — Polletna naročnina 300.— din.
SNUU 1982
NOTRANJA POLITIKA, SAMOUPRAVLJANJE
3. STRAN
i idejni in akcijski premiki
kritiko in samokritiko v zvezi komunistov še vedno ČSL^JtT        komunisti uspešni v krepitvi vloge os-^airttittin organizacij m svoji kadrovskopolitični vlogi
- Ko »o na nedavni pro-T« konferenci zveze v*Kamniku ocenjevali, rrastaodna organizacija v ■^•adatnetn obdobju in ča-piaaiu med dvema k on gre BfVvala svojo vlogo, šo se latili zlasti njene demo
ujatiafiili ustvarjalno delo-Piaddovanje vsakega člana r Kamniku prizadevali tofatao vsebino demokratič-)'matom*, predvsem njegovo plat. Žal pa možnost lateJanjar ni bila v celoti aj io mnoga stališča in i«f poaunezne člane zveze ».čeprav so v končni fazi za ustvarjalno so-
delovanje. Vse prevečkrat se je med komunisti pojavljal tudi malomaren, pasiven odnos do sprejetih sklepov, kar je celo nevarneje kot neposredno in odkrito nasprotovanje. Slednje namreč zahteva trdno argumentacijo, malomarnost in pasivnost pa nikakor ne smeta hiti značilnosti komunistov, saj se to tepe /. zamišljeno vsebino te napredne organizacije. Oh tem se velja spomniti tudi na premalo izkoriščeno možnost tovariške kritike in samokritičnega ocenjevanja nekaterih stališč. Zlasti samokritika je redka ptica v kamniških partijskih organizacijah in organih; tovariški in dobronamerni kritiki so sicer odprli vrata, vendar je prizadeti še vedno pojmujejo bolj kot »metanje polena
za spominska obeležja
I borci so v minulem obdobju prenašali tradicije Ualfcfe to skrbeli za spominska obeležja — Sodelovanje in družbenopolitičnimi    organizacijami   — Borci
_ - Na minuli volilno-i Aspirini občinske orga-j NOV Radovljica so se J»fV»adaniern delu. o pro-tiir •Vrtovali delo za v pribora »o aktivno sode-področjih. še posebej fi za nadaljevanje in trtdirij NOR   Bili so jfcjjj N*f nas ne sme pre-0 svetovalci kot tudi strnil nalog v družbeno (jpfiTzafijan, krajevnih — organizacijah zdražene-i«amih skupščine, v odho-~^'fli ter poskrbeli za po-m boljšo organizira obrambe in dmžbene
vključili tudi področje političnega sistema in socialističnega samoupravljanja, zlasti v pripravah organizacije na volitve v delegatske skupščine, aktivnost borcev pred kongresom zveze komunistov in kongresom ZZB NOV Ji igoslavije
D. Kuralt
pod noge«, ne pa kot resnično dobronamerno usmerjanje k drugačnemu delu.
V minulih štirih letih so si kamniški komunisti zlasti prizadevali okrepiti osnovne organizacije. V letu 1978 je bilo v občini 54, osnovnih organizacij, od tega 45 v združenem delu in le 9 v krajevnih skupnostih. V zadnjih štirih letih se stanje nekoliko popravlja, saj so uspeli v krajevnih skupnostih organizirati kar sedem novih osnovnih organizacij, glavnina pa še vedno ostaja v združenem delu. Pred štirimi leti je bilo 914 članov, medtem so sprejeli T.] novih, tako da je v Kamniku zdaj 987 članov zveze komunistov, med novimi največ mladih. Tudi organizacijsko se ie zveza komunistov v kamniški občini precej okrepila. Zaživela je občinska konferenca, komite pa je postal dejansko izvršni politični organ in je skrbel za organizacijsko uresničevanje sprejetih sklepov. Z oblikovanjem delovnih skupin so v delo vnesli več akcije, žal pa niso mogli oživiti komisij občinske konference.
V pripravah na volitve se kaže tudi, kako zna zveza komunistov uveljavljati svojo kadrovsko politič--no vlogo. Podatek, da je nekaj manj kot četrtina evidentiranih kandidatov za tokratne volitve članov zveze komunistov, je spodbuden, vendar pa kritično ugotavljajo, da jih še vedno tri četrtine ostaja v ozadju in brez opravičljivih razlogov odklanja kandidaturo. Na svetlo je prišla tudi resnica, da kadrovska politika še ni dolgoročneje zasnovana in da velja o tem razmisliti najkasneje, po sedanjih volitvah.
D Zlehii
Nove smeri
v izobraževanju odraslih
s*
i večina je v narod-boja žrtvovala tudi zdravijo v treh di-boire — v Radovljici. „ v Bohinju. Lani so v v*č kot 12.000 pregle-r pa «o poslali* tudi v
fwr in njegovi organi oodobju posvetili veli-zbiranju in obdelavi materiala, zlasti de-
___rajonskih in okrož-
flf, veliko pa so napravi £r*i)iugradiva o mladini -»aAivfjiškem območju. . *> posvetili obnovi _ spominskih obeležij, tu (aH odkrivanju novih to intenzivno delajo pr i ■ja***««* parka na Gola pomemben spo-i tudi idejne in fi- * V tem mandatnem _ li 21 novih spome-laHtinduh obeležij, v i/ ajrtsinska bolnica na Po-f>0*Aijo izključno s pro-4**>m
•<4a horrevaka organizaci-tfefero sodelovala z osnov-[**r ttA in mladino. Bor <«^izkazali, so podelili več neruph odlikovan j in pri za delo v povojni j aspirini  Podelili so pet '9J«jwfavije. «4 posebnih >itaWm*kega sveta ZZB itmpkn. 110 državnih od tuMi ti*oč priznani akti
>* programu, ki so g« «*t*dri vse akcije, ki fih uresničiti.  \   delo so
Tržič — Zakon o usmerjenem izobraževanju, ki je prilepil v glavnem vse oblike strokovnega izobraževanja odraslih srednjim šolam, daje delavskim univerzam novo vsebino dela oziroma jim vrača tisto, zaradi katere so bile nekoč pravzaprav ustanovljene. To pa je predvsem družbenopolitično in splošno izobraževanje odraslih.
Kljub taki usmeritvi šol pa ima tržiška delavska univerza nekaj možnosti oziroma se ji te dopuščajo zaradi posebnih pogojev t.udi na področju nadaljnjega razvoja* strokovnega izobraževanja. V Tržiču ni nobene srednje šole. ki bi hkrati pre vzela usposabljanje odraslih Mladi se vozijo v druga, bolj ali manj oddaljena mesta, podobno se morajo oziroma bi se morali voziti odrasli.
Namen t ržiške delavske univerze seveda ni ustanovitev kakršnihkoli dislociranih oddelkov srednjih šol. manjšim delovnim organizacijam želi ponuditi le neke vrste izobraževalni center, v katerem bi si izpopolnjevali znanje že zaposleni delavci in prek katerega bi lahko usmerjali tudi mlade Ce naj bi bil to »•enter kovinarske — v občini so štiri organizacije te vrste — gradbeno-komunalne ali morda celo gozdar-" sko-lesne dejavnosti, bo seveda t rebno pretehtat i.
Potrebno bo tesno sodelovanje s kad rovsk o-izobraževalnimi službami, žal jih imajo le v dveh tržiških tovarnah, saj bo mogoče načrtovati le na osnovi znanih kratkoročnih in dolgoročnih potreb po kadrih določenih profilov Pol gotovo ne ho lahka, posebno ker se zadnji poskus, ki ga je v tej smeri napravila de-avska univerza pred dvema letoma, ni posrečil
Podobno kot ni dobila odziva tudi njena ponudba, poslana združenemu
po
delu sredi letošnjega januarja in vsebuje program izobraževanja v osnovni šoli za odrasle, programa usmerjenega izobraževanja v elektrotehniški, kovinarskopredelovalni, ce-stnoprometni in ekonomski usmeritvi, devet oblik dopolnilnega strokovnega izobraževanja ter program družbenopolitičnega usposabljanja in izobraževanja. Doslej iz združenega dela ni prišel niti en sam samcat glas. Pa vendar je samo delavcev z nedokončano osnovno šolo — izobraževanje je vrh vsega brezplačno — v tržiški občini po podatkih iz 1980. leta. ki se v enem letu najbrž niso bistveno spremenili, več kot 36 odstotkov.
»Vase« torej ne bo morala iti le delavska univerza, ki naj bi ponudila nove kvalitetne oblike izobraževanja odraslih, pač pa tudi združeno delo. Kadrovska sestava zaposlenih je znana in na njeni osnovi ne bo težko graditi potreb po izobraževanju. Delavska univerza naj resnično doda praktičnim izkušnjam delavcev tudi pomanjkljiva teoretična znanja, potrebna za opravljanje določenih nalog. Ne pa izobražuje, kot se je doslej pogosto dogajalo, kvalificirane delavke, ki jih že tako manjka, za delo v administraciji, kjer jih je itak dovolj.
Prav ta problem pa sproža tudi vprašanje eksistenčnega obstoja. Tržiška delavska univerza ima sistemsko rešeno le financiranje družbenopolitičnega izobraževanja, medtem ko se mora na področju strokovnega in splošnega izobraževanja, tako kot vse druge, znajti sama Svobodna menjava, žal. še ni zažive la. krivda za to pa leži tudi v preskromnih željah združenega dela. ki bi pravzaprav moralo uravnavati večino oblik izobraževanja odraslih
H .lelovčan
Mrliške vežice v Naklem so zgradili s samoprispevkitm krajanov - A Z.
Obsežen, vendar uresničljiv program
S samoprispevkom so v Naklem zgradili mrliške vežice, za to srednjeročno obdobje pa so izdelali obsežen razvojni program
Prebivalci krajevne skupnosti Naklo so se 1978. leta odločili za samoprispevek. Lotili so se gradnje mrliških vežic. Predvideno je bilo, da bodo s samoprispevkom zbrali 2.85 milijona dinarjev, vendar pa seje do konca minulega leta nateklo okrog 4 milijone dinarjev. Toliko pa je zaradi podražitev veljala tudi gradnja vežic. Objekt, v katerem sta dve vežici in vsi drugi potrebni prostori, so odprli pied koncem minulega leta. Načrte je izdelalo Projektivno podjetje Kranj, vežice pa je zgradilo podjetje Gradbinec - TOZD Operativa Tržič.
Dokaj obsežen je razvojni program krajevne skupnosti tudi za to srednjeročno obdobje. Tako nemare-vajo urediti kanalizacijo, zgraditi samopostrežno trgovino, urediti hudournik Dupeljščico in križišče pred Marinškom. zgraditi protipožarne bazene in do naselja Žeje pripeljati telefon.
Prednost pri tem programu bosta imeli izgradnja kanalizacije in samopostrežna trgovina. Letos bodo začeli z gradnjo glavnega zbiralnika za kanalizacijo. Sredstva imajo za got ovijena: prispevali jih bodo Samoupravna komunalna interesna skupnost in delovne organizacije na območju  krajevne skupnosti. Tudi
načrti za glavni zbiralnik so že gotovi, za ostali del pa so glavni projekti v izdelavi. Ko bo zgrajena kanalizacija, ho urejeno tudi zazidalno območje v Naklem, kjer je predvidena izgradnja okrog 50 zasebnih stanovanjskih hiš.
Po programu bodo samopostrežno trgovino začeli graditi že prihodnje leto. Ostale naloge iz programa pa naj bi uresničili do konca tega srednjeročnega obdobja. Zagotovilo za uresničitev programa je poleg volje in pripravljenosti krajanov podpis samoupravnega sporazuma o razvoju krajevne skupnosti v tem obdobju. Podpisale so ga namreč vše organizacije združenega dela na tem,območju.
Potrditev dobrega sodelovanja med krajani in organizacijami združenega dela na območju krajevne skupnosti je med drugim tudi adaptacija kulturnega doma v Naklem Obnovili so dvorano, položili nove pode, popravili ostrešje in streho in opravili vsa pleskarska dela. Prenovitev doma je veljala prek 900 tisoč dinarjev. Precej so prispevala podjetja Živila. Kxoterm. Merkur kmetijska zadruga Naklo in Kul turna skupnost, veliko pa krajani sami s prostovoljnim delom.
A Z
Večina denarja za ceste
Kranj — Lani se je za skupne ko inunalne potrebe občanov v krajev nih skupnostih zbralo vsega skupaj b\4 milijona din združenih sredstev ki pa niso bila vsa porabljena, saj je bil   sklep   o   delitvi   teh sredstev sprejet šele v, oktobru  Večina krajevnih skupnosti ki so za svoje programe uporabljala sredstva iz združenih sredstev krajevnih skupnosti — tako je ugotovila posebna komisija   odbora   za   delitev združenih sredstev — je dela dobro opravila, le nekaterim krajevnim skupnostim je šlo slabše od rok. Za programe krajevnih skupnosti je bilo lani iz združenih sredstev namenjeno 5.8 milijona din. od tega je odpadel največji znesek na krajevno skupnost Olfče in sicer 1.9 milijona din za komu na Ino   ureditev  pri večnamenskem objektu. KS Duplje za asfaltiranje cest. KS Trstenik za pripravilo cest. KS Bitnje za obnovo cest. KS Naklo za „ komunalno  ureditev   veži«' itd Letos hodo še po programu za leto IM81    začele   uporabljati združena sredstva tudi ostale krajevne skup
nosti. ki izpolnjujejo pogoje za dodc-litev teh sredstev Med njimi je KS Brnik, ki bo uporabila denar za ko munalno ureditev pri večnamenskem domu. na Kokrici bodo adaptirali družbeni dom. popravljali ceste in adaptirali mrliške vežice, na 1'rimskovem bodo denar uporabili za gradnjo otroškega igrišča, za adaptacijo prostorov za krajevno skupnost in za popravilo cest. na Jezerskem bodo popravljali ceste, v Podhrezjah bodo odkupili zemljišče za razširitev pokopališča, na Planini bodo urejali zemljišče pri balinišču, v Predosljah hodo obnavljali javno razsvetljavo, v Tenetišah pa bodo denar uporabili za popravilo ceste. Za vse te krajevne skupnosti, ki sredstvom, zbranim s samoprispevkom, dodajajo še združena sredstva, je namen jetrn 2,2, milijona din. kar je približno četrtina vseh združenih sredstev, ki se zbirajo po samoupravnem sporazumu o zadovoljevanju skupnih komu na Inih potreb občanov v krajevnih skupnost ih
L M
inživljenja vzgojnovarstvene organizacije Kranj —
ijnovarstvena organizacija lišče družbeno organizirane ivnosti predšolskih otrok
mE
ITIALNA VZGOJA
, ,#viru intelektualne v/gojc spoz-1 <*mimm živlienie v družini, okoli igtfka.dejavno*!.,ljudi. |>ia/.iiujejo 'Vpptameznih otrok, sledijo vsem državnim iti krajevnim praz v* 2* nov   dan -ILA. novo leto. t mar*' I maj. t. maj. 25. maj.
inkijam« zanimanje za pojave »naravi ter Ijuliezcii  do nje. »••AW>«va|o izkušnje •» naravnih ''tjtt m spoznava\" rastline in
iyr/iwva|«. s\oie okolje, si na
' Isslch predmetih, pojavih.
hkrati predmete spoznavajo po njihovih različnih lastnostih: barvi, obliki, višini, širini, velikosti. Poleg pridobivanja osnovnih pred stav in pojmov se bogatijo tudi z izkušnjami n prostorskih odnosih (blizu-daleč, levo-desno. zgoraj-spodaj. o časovnih odnosih (npr. zju-t raj-zvečer.-^danes-včeraj I. in količinskih odnosih (n.pr. mnogo-malo. več-manj). Posebno pomembna je naša naloga pri razvijanju govora. Otroci poimenujejo vse. kar vidijo, spodbujamo jih k spraševanju, k pogovoru /. vrstniki, z lutko, z igračami, s samim seboj. Navajamo jih na pravilno izgovorjavo glasov in besed, na pravilno dihanje, na poslušanje in pripovedovanje |»reprostih vsebin. (lovor bogatimo s pravljicami, zgodbami, pesmicami, z razgovorom ob opa zovanju slik. z dramatizacijami in igrami / vlogami. Dajemo jim slikanice s primerni' \ sebino.    Navajamo    jih.    da    «■! vsebino
zapomnijo in malo pripovedujejo o določani temi samostojno. Pripovedujemo narodne in umetne pripovedi, ustrezne za določeno starost, vzbujamo čut za ritem in rimo. z govorico in vsebino vzbujamo prijetna čustva, otroke razveseljujemo in-vplivamo na razvoj ustvarjalnosti in fantazije
Glasbena vzgoja omogoča otrokom, da se sproščajo, razveseljujejo in vživljajo v svet glasbene ustvarjalnosti.
V vsaki starostni skupini se otroci naučijo nekaj pesmi: mlajši manj (5). večji pa več novih pesmic Ido 20). Otroke navajamo, da pesmi pravilno pojejo (besedilo in melodijah navajamo jih na skupno in individualno pet je ter pet ie ob glasbeni spremljavi. Otroci pojejo tudi jM-smi. ki si jih sami izmišljajo.
Nudimo jim mnogo možnosti, da poslušajo vokalno in instrumentalno glasbo v živi izvedbi in s tehničnimi posredniki. Poslušajo t udi glasbene pravljice.
Pri glasbeni vzgoji se otroci seznanjajo ludi z gmsbenimi instrumenti. Uvajamo jih v uporabo lastnih instrumentov (roke. noge) in v uporabo nekaterih malih instrumentov i zvončki, činele, paličice zveneče, kastanjet«-ropot ulje. narejene iz različnih materialov, improvizirana brenkala z gumijastimi ali plastičnimi strunami in podobno), s katerimi spremljalo |x»tje /.nanih pesmi, aiiame vzgo
jiteljice. zvočno ilustrirajo pripovedovanje pravljic ali zgodb, spremljajo gibanje drugih nI rok.
Vzgojiteljice občasno organizirajo tudi glasbene didaktične igre. pri katerih otroci ločijo zvoke po barvi, razlikujejo različno jakost zvoka, nakazujejo smer. od koder lirihaja zvok Z njimi razvijamo melodični posluh in obliku jemo pevske zmožnosti
Glasba nasploh preveva vse življenje v vrtcu.
LIKOVNA VZGOJA
Uresničujemo načelo, da mora imeti otrok vedno možnost za spontano likovno ustvarjanje,   enkrat    tedensko   pa organiziramo usmerjeno   likovno   zaposlitev,   pri kateri razvijamo in vzpodbujamo otrokovo naravno nagnjenje k likovnemu izražanju, otrokovo ustvarjalnost, iznajdljivost, samostojnost ter delovne   in   kulturne   navade.   Otroke sez nanjaino z različnimi likovnimi tehnikami in materiali ter jih usposabljamo za njih u po rabo, uvajamo pa jih tudi v osnove menit Vanja  likovnih stvaritev. Skozi  vse leto <i prizadevamo, da je celotno okolje, v katerem oi rok živi v v rtcu. estetsko urejeno
{SE NADALJUJE)
S težavo do zemljišč za gradnjo
Zanimiva razstava v Gi
Zemljišč za stanovanjsko in drugo gradnjo ni lahko dobiti — Končan postopek na Blatih v Gorenji vasi, pridobiti pa je treba zemljišče za posto — V Frankovem naselju urejeno
Škofja Loka — Razvoj zahteva gradnjo novih stanovanjskih objektov, družbenih prostorov oziroma prostorov .širšega družbenega pomena, industrijskih in infrastrukturnih objektov. V te namene je potrebno pridobiti potrebna zemljišča, kar ni lahko, še zlasti ne, ker se še vedno preveč posega po plodni kmetijski zemlji. Nasprotovanja pa so tudi tam, kjer zemljišče s kmetijskega vidika ni veliko vredno.
V škofjeloški občini je v pripravi več gradbišč in postopkov za pridobitev zemljišča. Eno takšnih so Blata v Gorenji vasi, kjer naj bi zgradili novo stanovanjsko naselje. Konec decembra lani je ustavno sodišče v Ljubljani zavrnilo pobudo kmetov iz Gorenje vasi za presojo
zakonitosti zazidalnega načrta stanovanjske cone v Gorenji vasi — l.faza in odloka o prenehanju lastninske pravice, januarja 1982 pa so bile zavrnjene njihove pritožbe zoper odločbo o odvzemu zemljišča iz uporabe. Tako je zemljišče v Gorenji vasi pridobljeno za gradnjo. Kljub temu je Zveza skupnosti za varstvo okolja v Ljubljani februarja vložila pri ustavnem sodišču Slovenije zahtevo za ponovno presojo zakonitosti zazidalnega načrta in odloka o prenehanju lastninske pravice predvsem z vidika ohranjanja kmetijskih zemljišč. Za pozidavo je predvideno 3 ha zemljišča.
V Gorenji vasi načrtujejo tudi novo pošto. Občina Škofja Loka se je že predlani zavezala, da bo v
Razširiti žitne površine
V Kamniku so sprejeli letošnji spomladanski setveni načrt -
Več površin namenjenih žitom kmetijske proizvodnje
Kamnik — Ob jesenski setvi je 50 kmetovalcev v kamniški občini sklenilo pogodbe o tržnem pridelovanju pšenice. Zavezali so se posejati pšenico na skupaj 37 hektarjih kmetijskih površin in po žetvi oddati v odkup 67,2 ton pridelka. Te količine pa niti po površini niti po višini odkupa ne dosegajo sprejetih obveznosti. Razloga za to sta v nekoliko previsoko zastavljenem cilju glede na doslej posejane površine ter v pretežni usmerjenosti kmetijstva v živinorejo in manj v poljedelsko proizvodnjo. Njivske površine, zasejane z žiti, so se tudi na kamniškem precej zmanjšale v prid površin za pridelovanje krme.
Tudi spomladanska setev je namenjena čim večjemu odkupu krušnih žit. Priprave zanjo so že resno zastavili, preučili so že možnosti za zagotovitev potrebnega reprodukcijskega materiala. Z gnojili so se bili kmetje že oskrbeli v času jesenske setve. Jeseni je bilo v kamniški občim prodanih 1940 ton umetnih gnojil, kar je bistveno več kot v preteklih letih. Tudi oskrba s kvalitetnimi žitnimi semeni je dobra, močno pa šepa preskrba z zaščitnimi sredstvi za varstvo posevkov.
Prizadevanja za večje površine krušnih žit bo v Kamniku podprla tudi udeležba samoupravnega skla-
NA DELOVNEM MESTU"
Pred približno mesecem dni so se delavci Zavoda za socialno medicino in higieno za Gorenjsko v" Kranju preselili iz tesnih, povsem dotrajanih prostorov v novo stavbo na prostoru med Gosposvetsko cesto in Cesto JLA. Ne glede na to, da v novi stavbi, kot se to rado dogaja, še ni vse nared, pa so v povsem drugačnih razmerah začeli delati tudi zaposleni v vseh treh laboratorijih: živilskobakte-riološkem, mikrobiološkem in higiensko-kemijskem. Delo ni bilo prekinjeno niti med selitvijo.
Lisa Vilfan je že dvajset let v živilskobakteriološkem laboratoriju Zavoda, kjer so bili tako kot v vseh drugih prostorih kaj slabi pogoji za delo: »V novi stavbi je več miru, svetlobe, kar je za delo v laboratoriju poleg natančnosti, znanja in prakse seveda osnova. V našem laboratoriju sprejemamo v pregled brise grla, ust, nosu. ušes, vzorce možganske tekočine, urina in druge vzorce, v katerih iščemo bakterije. Povzročitelje preizkusimo tudi na občutljivost M antibiotike ter izvid pošljemo zdravniku, ki se potem lahko odloči za določeno vrsto antibiotikov Te preiskave, sem sodijo še pregledi krvi in blata, opravljamo tudi za vse gorenjske bolnišnice.
— Predavanja za posodobitev
da za intervencije v kmetijstvu, v katerem bi bilo treba določena sredstva za pospeševanje pridelovanja krušnih žit zagotoviti tudi v prihodnjih letih. V tem letu pa bo Emona kmetijska kooperacija sklepala tudi pogodbe za tržno pridelovanje krompirja. V blagovno pridelovanje bo vključenih kakih 30 hektarjev površin, te površine pa se bodo morale postopoma zmanjševati v korist površin za žitne posevke.
Hkrati s prizadevanji za večjo tržno proizvodnjo žit pa v Sloveniji poteka tudi akcija za boljše izkoriščanje njivskih površin pri pridelavi krmil in intenzivnejšem pridelovanju krmil na travnih površinah. V kamniški občini bo v ta namen letos vključenih kakih 600 hektarjev travnikov. Letos bodo uredili tudL prvi čredinski pašnik, ki bo obsegel okrog osem hektarjev.
Tudi letos bo kmetijska pospeševalna skupnost za kmetovalce pripravila niz predavanj na temo posodobitve kmetijske proizvodnje. Večja osveščenost kmetov in tudi ostrejši nadzor kmetijsko zemljiške skupnosti in kmetijske inšpekcije nad zemljišči, ki jih lastniki slabo obdelujejo, pa naj bi tudi v tem letu prispevala k boljšim rezultatom kmetovanja.
D. Zlebir
skladu z zazidalnim načrtom pridobila 1000 kvadratnih metrov zemljišča. Novo pošto naj bi zgradili v novem središču vasi, za kar ie že bil sprejet zazidalni načrt. Vendar lastnik zemljišča ni pripravljen prodati in bo potrebno začeti razlastitveni postopek.
V Frankovem naselju v Skofji Loki je pridobljeno zemljišče za gradnjo šestih nizov nizkih stanovanjskih blokov, za športno igrišče in zemljišče za osem hiš Za gradnjo stanovanjske hiše na parceli, ki je namenjena za razširitev Gradisa, bo komite za družbeno planiranje in urejanje prostora predlagal izvršnemu svetu, naj sprejme manjši odmik od zazidalnega načrta, tako da bi tam lahko zgradili večio stanovanjsko hišo. Ni pa še pridobljeno zemljišče za parkirne prostore, ker je treba pred tem k nekaterim hišam določiti še funkcionalno zemljišče. Izven zazidalnega načrta za Fran-kovo naselje je pridobljeno zemljišče za gradnjo gasilskega doma.
Na podlagi zazidalnega načrta Pod Plevno, ki ga je občinska skupščina sprejela novembra lani, je sedaj v javni razpravi osnutek odloka o določitvi zemljišč, na katerih bodo prenehale lastninska in druge pravice. Predvideno je, da bo občinska skupščiria sprejela odlok marca.
V Selcih pa je končan postopek za razlastitev zemljišča za dovozno cesto pri novi šoli. V upravnem sporu je Vrhovno sodišče zavrnilo tožbo lastnikov zemljišč, ker je ugotovilo, da je odločba upravnega organa pravilna.
1 L. B.
Rečica na Bledu - Radovljiška tovarna Almira je lani kupila razpadajoči grad Grimšče na Rečici na Bledu. Lastniki gradu, ki skriva v sebi bogato zgodovino, so se po vojni hitro menjavali, nihče pa ni zmogel ali hotel prav poskrbeti za razpadajočo graščino.
Tovarna Sukno iz Zapuž in Almira iz Radovljice si že nekaj časa prizadevata, da bi — tudi zaradi uvoznih omejitev — pridobili na svojo proizvodnjo čimveč domače surovine, domače volne za pletenje. Začeli so z akcijo pri kmetijskih zadrugah, da bi se kmetje odločili za večjo rejo ovac, in uspeli. Odkupili so vedno več domače volne in jo uporabili v proizvodnji.
V teh prizadevanjih pa sta šli obe tovarni še dlje in se domenili, da v gradu Grimšče uredita razstavne in tudi proizvodne prostore za izdelavo izvirnih domačih izdelkov. Ne le za lastno prodajo, temveč tudi zato, ker bi s tem obogatili turistično ponudbo Bleda. V sodelovanju š priznanimi tekstilnimi strokovnjaki načrtujejo v Grimščah svojevrsten proizvodni obrat, kjer naj bi na starih pletilnih in drugih napravah izdelovali kar najbolj pristne domače izdelke.
Prav zato so se tudi začetku  letošnjega leU 4» revijo Jana iz Ljubijo pst vse Slovenke, da doini j " naplesti nekaj izvirne*, in tudi modnega. Po odan« da je imela od prvega poc* razstave domala vsa venija« v rokah pletilke, »< natečaj prispelo 1.700 bdet* jih poslale ženske it ta»|_ Natečaja se je udeležilo največ iz Ljubljane in otofo
V današnjem središ^ M domače obrti v Grinš^ * lahko ob dnevu žena ptt*i lepo razstavo in podetih*! pletiljam priznanja, strokovne žirije sta gler in Meta Sever izdelek Metke 2ero". najbolj všeč komisiji, Nagrado za najbolji« so bili v Almiri ie ( prejela Darja Jakiči
Almira in Sukno j ujeta središče za umetne obrti v koraki so več kot želeti bi bilo, da vsesplošni pod piri ničih svojo koristno i
Denar kroji gradnji
Kranj - Vzhodni del Kranja je bil v nekaj letih pozidan z velikimi stolpnicami, in zdi se, da bi le težko našli še kaj prostora za individualno gradnjo. Vendar pa so pri kranjski stanovanjski skupnosti namenili del prostora  na Planini II  tudi tako
Slaba higiena pri molži
Od pregledanih 621 vzorcev mleka jih je bilo neoporečnih komaj 43 odstotkov — Slabšanje razmer v mlekarstvu, slabša pa tudi higiena mleka
Skofja Loka - Veterinarska inšpekcija je tudi lani izvajala zdravstveno nadzorstvo pri molži in oddaji ter prodaji mleka. Tako so na območju škofjeloške občine pregledali 621 vzorcev surovega mleka pri prav toliko proizvajalcih. Določilom pravilnika o bakteriološki neoporečnosti je ustrezalo 266 vzorcev, kar je komaj 43 odstotkov Izredno slabih je bilo 29 vzorcev S 30-krat prekoračeno prepisano normo in 53 s 15-krat prekoračeno normo, ki določa sprejemljivo kakovost
Boljši pogoji dela v novih prostorih
Samo lani smo pregledali v našem laboratoriju okoli 80.000 najrazličnejših vzorcev.«
Katarina Brezar dela v živilskobakteriološkem laboratoriju kot višji laboratorijski tehnik: »Naše delo je pregledovanje pitne vode, tudi kopalne in odpadne vode, pregledujemo brise na čistočo z delovnih površin, kontroliramo čistočo sanitetnega in kirurškega materiala, ugotavljamo prisotnost zaviralnih substanc v mesu in mleku, kar pomeni, da v teh živilih iščemo antibiotike in drugo. Vse te preiskave delamo tako po pogodbi kot tudi preventivno, kar sodi pač v si-
tudi okus kakega živila, kar se drugače kot z jezikom seveda ne da, in če je živilo okuženo ali kako drugače ni neoporečno, to seveda pomeni tudi posledice za okuševalca, vendar kaj posebno hudega ni; to pač spada k poklicu, pri vsakem bi lahko našli kako nevarnost.«
stematski nadzor, ki ga opravljajo tudi inšpekcije. Z našimi preiskavami tudi dopolnjujejo preiskavo vzorcev živil in drugih snovi, saj v našem laboratoriju ugotavljamo morebitne kemične primesi, v drugih preiskavah pa ugotavljajo prisotnost bakterij. Sicer pa pri vseh laboratorijskih preiskavah nekega vzorca delamo po zveznem pravilniku, ki za vsako vrsto posebej določa število in način preiskave. Previdnost je vsekakor tudi potrebna pri našem delu:   včasih  je  treba ugotoviti
Vera Sušnikova je kemijski tehnik, dela pa v higiensko-kemij-skem laboratoriju: »Preverjamo sestavo živil, ki nam jih pošljejo v preiskavo ali sanitarni inšpektorji ali občani ali pa opravljamo delo za organizacije združenega dela po pogodbah. V živilih ugotavljamo količine maščob, beljakovin, vlažnost, skratka, ugotavljamo kvaliteto, prav tako ugotavljamo higiensko neoporečnost pitne ali kopalne vode. Zanimivo je tudi ugotavljanje kalorične vrednosti obrokov hrane v obratih prehrane, vrtcih, šolah. Ne tako redko pa preverjamo tudi predmete splošne rabe: to so lahko igrače, pri katerih ugotavljamo topljivost barvil, kozmetični proizvodi, kuhinjska posoda in drugo, kar nam pošljeta v pregled proizvajalec ali pa inšpekcija«
L.M
mleka. Higiena mleka je bila* leto nazaj še veliko boljša, saj je bilo higiensko neoporečnih 53 odstotkov pregledanih vzorcev surovega mleka.
61 vzorcev je vsebovalo tudi povečano število gnojnih celic. To je toliko kot leto prej. Pričakujejo, da bo preventiva pri zatiranju mastiti-sa, ki ga preprečuje še služba za molzne stroje, zmanjšala to obolenje krav. Težave pa povzroča pomanjkanje ustreznih zdravil.
Veterinarski inšpektor je ob pregledih tudi ugotovil, da v mleku ni bilo nikjer vpliva zdravil, zlasti antibiotikov, niti ni bilo v mlekarni kakršnih koli zastojev zaradi neuspele fermantacije.
Vzrok za slabšanje higiene mleka je po mnenju veterinarskega inšpektorja treba iskati predvsem v vedno slabših pogojih mlekarstva. Cene krmil stalno naraščajo, prav tako cene energije in vode in vse to preveč Obremenjuje ceno mleka. Voda in energija, ki sta nujno potrebni za
Eravilno hlajenje mleka oziroma za akovost, sta postali dražji, kot znašajo odbitki zaradi slabše kakovosti. Zato je pričakovati izboljšanje kakovosti le z izboljšanjem splošnih razmer v mlekarstvu.
L. B.
imenovanim teljem; njim je nih hiš. Zemljišča opremljena, družben« torej vložena, le botjoft obotavljajo.
Vrstne hiše bi prejeli v roke dognaj? faze, z dokončano zvIT okni, vrati, v notranji dela opravljena ie blSrJ Vendar pa, kot so jf zadnji seji izvršilnega
uPT3!}6 , !tanova«!&r
kljub dveletnim prinmL ni dovolj prijav tel je v. Sama velikost kletjo in garažo roeti"S5f dratnih metrov upona** najbrž ne more biti kljub dvakratnemu zbii še vedno ni nabralo tL. ljev, da bi izvajalci lakS"1 ti. Razen tega je rr»M0 interesenti verjetno takih, ki se bodo Še bodo odšteli 3,2 vrstno hišo. dograjeno L Menijo namreč, da bi ^ vrstno hišo gradili ti predlagajo gradnjo le ta šče. Vendar pa bi klj^ vso komunalno opre^ šče že po novih cenakwkL 1,6 milijona din.
Doslej še nihče od ^ dualnih graditeljev J ima denar oziroma jL tudi pogoj, da se izvaja nja. Zato so se na izvan?' stanovanjske skupno«? vsem prijavljenim co. v kateri naj bi svoje namere. Ce se bv ie večino bodočih laiaJ hiš minila želja po taS* kazalo zazidalni načrt* spremeniti in zidati d V Seveda pa bi o takkj pozidave morala svoj« stavbno zemljiška sku&
Letošnji družbeni profev ni presegel lanskega
Škofja Loka — V minulem srednjeročnem obdobju je v škofjeloški občini družbeni proizvod letno poraste 1 za 7 odstotkov. To je spodbudno, vendar pa rast ni v zadostni meri temeljila na uveljavljanju kvalitetnih dejavnikov razvoja ter večji produktivnosti dela, temveč predvsem na ekstenzivnem zaposlovanju, ki je letno naraščalo za 3 odstotke. Delež produktivnosti v rasti družbenega proizvoda je znašal 57 odstotkov in je bil za 9 odstotkov nižji od planiranega. Pohvalni so izvozni rezultati, saj je bil dosežen velik presežek izvoza nad uvozom.
Za sedanje srednjeročno obdobje družbeni plan škofjeloške občine predvideva do 5-odstotno rast družbenega proizvoda, do 1,3-odstotno rast zaposlenosti, 3,65-odstotno letno rast produktivnosti, ki naj bi predstavljala 74 odstotkov rasti družbenega proizvoda, investicije pa naj bi predstavljale 22,9 odstotka v družbenem proizvodu.
Uresničevanje družbenega plana v prvem letu srednjeročnega obdobja opozarja, da bo treba letos in v naslednjih letih narediti veliko več kot lani, da bodo planski cilji uresničeni. Družbeni proizvod se namreč lani v primerjavi z letom 1981 ni povečal Ob objektivnih težavah, s katerimi se mora spopadati predeloval-
deflrri
na  industrija, za fe^ značilne porast cen j za  dobro polovico, energiji za 48 odstop materialnih stroškov J*J kov, bo moralo goaptkLl odpravljati tudi aubj^l Predvsem velike izaoSST kar 4,6 odstotka -dnevno jih ni na duktivnost. saj je ftzičat vodnje poraste! le u J druge pomanjkljivosti.
Lani je bilo na novo 0,7 odstotka delavcev, krat manj. kot so ntčtW| zacije združenega oW^ kvalifikacijska sestav« «,
Na področju investicij g ostali na stopnji iz let« neugodno glede na t potrebno investicije strukturiranje proizvod*! izvodnjo za večji izvotT^
Škofjeloško gospod«^ doseglo izredno ugoda« menjavi s tujino in j> j_ milijonov dolarjev, ttT» odstotkov več kot leu |& pa je le za 9 odstotkov*' 1980 in tako doseglo pokritje uvoza z izvoz««, v občini še nekaj defcm« vov, ki bi lahko irvtza.it prizadevanja še niso v«{jti*
PETEK, 12 MARCA 1982
KULTURA
5. STRAN GLAS
Pravljični svet Ančke Gošnik-Godčeve
Kateri od malih nadobudnežev ne pozna njene Muce Copatarice pa Modrega zajca pa Pravljic za lahko nor, Manke Bršljanke. Volka in sedem kozličkov. Zvprinic iz Rezije? Lepe zgodhice so to. vendar če hi jim Ančka - Gošnik-Godčeva ne pridala svojega pravljičnega sveta, svojih drobnih, prisrčnih risbic, ne hi bik* pol toliko lepe in privlačne za male radovedneže, ki berejo bolj iz risbic kot vrstic
Okoli osemdesetim otroškim m mladinskim knjigam je / ilustracija-
mi vdahnila dušo, koliko jih je bilo v vseh teh dolgih tridesetih letih, kar rise za mladino, objavljenih v Pionirju, Pionirskem listu. Cicibanu! Svoj stil ima. Vse. pa naj bo to pero-risha. tempera, akvarel, mešana tehnika, kreda ali še kaj drugega, je izrisano do potankosti Vsak« podrobnost je pri njej enako pomenih na. posvečena ji je enako velika skrb
Otroci dobro poznajo njen«' ilustracije in zgodbice, ki jih pripovedujejo  Hi si lahko modreca zajčka
Otvoritve razstave ilustracij Ančke OoHnik-Oodčeve so se udeležili tudi otroci, ki so na srečanju umetnico poprositi tudi za avtogram. - Foto.
d n
Mladinski kviz v Tržiču
Tržič - Mladi iz Bistrice pri Tržiču so pripravili kviz tekmovanje / naslovom: Jugoslavija. Tržič, kultura med NOB in danes, ki bo danes ob 18. uri v tržiškem kinu.
Vprašanja za sodelujoče eki|>e ()() -SMS iz vse tržiSke občine bodo J* v dogajanja med NOB. s pou rkom na predvojnih dogodkih v ržiču.  nekaj  vprašanj  pa se bo naša I o tudi na aktualne politične, ulturne in športne dogodke Med tekmovanjem bodo nastopih številni mladi kulturni ljubitelji iz Tržiča in okolice: kantavtorji Ro-bert Stucin. Darja Mali. Breda m
Zvone. Stojan Stupen. Bogdan Novak, Robert Beton, plesalke trži-ške baletne skupine pod vodstvom I,en<V Dolenčeve, dekliški pevski zbor Mladika., glasbene članice ritmične skupine osnovne šole heroja (irajzerja in ne nazadnje, večna prijateljica mladine Dona Kraljeva, ki se bo skupaj z obiskovalci spomnila marsikaterega dogodka iz medvojnega Tržiča.
Korak mladih Tržičanov je vsekakor pohvale vreden. Vstopnine nebo, pričakujejo F'« velik obisk.
Hojan Veselinovič
Kulturni koledar
SREDNJA DOBRAVA pri
Kropi - V soboto. hI. mana. oh 1R uri bo v prostorih krajevnega doma koncert harmo-nikarakega • orkestra Glasbe ne šole iz Radovljice pod vodni vr»m J«ržeta Ažmana. Koncert bo posvečen slovenskemu kulturnemu prazniku in dnevu žena. priredile ga bodo družl>e nopolitične organizacije krajevne skupnosti Srednja Dobrava- „.
BOHINJSKA BISTRICA -V okviru programa kulturne akcije /a delavce iz drugih republik bo v soboto. Vi. marca oh 19. uri gostovala v domu Joža Ažmana dramska skupina kultu rnou met niškega društva Abraševic iz Valjeva. Pred .stavila se ho z zgodovinsko dramo »Propast carstva srb-skog«- Predstav« je namenjena vnem ljubiteljem gledališča
RADOVLJICA - Osnovna šola A T. Linhart in kulturno drufttvo Radovljic a-Linhartov oder mladih bosta danes v avli *Htnovne iole pripravila srečanje » slovenskimi knjižnimi preva jaki Ob H uri bo srečanje namenjeno učen« eni predmet n«' stopnje, ob 9. uri pa učencem razredne stopnje.
Zaaip - V petek. 12 marca oh 19.30 bo v dvorani kulturno prosvetnega društva v Zasipu zanimiv koncert Domači publiki «• boata predstavila Moški komorni zbor iz P«idnarta. pc»d vodstvom dirigenta prof. Kgija GaAperšiča in d«>niači moški pevski zbor. ki ga vodi prol •lane/ Bole To bo prva izmenjava nastopov Zbor iz. Zasipa bo gostovanj«- \ 1'odnartu vrnil peartti
KRANJ - V prostorih stalne muzejske zbirk«- Slovenka v r«-vohu ui |e Gorenjski muzej pripravil   retrospektivno razstavo 4kA akademske slikarke in ilu -iratork«-  Ančke Gošnik-Go-dec V Prešernovi hiši se s v<voji .-•n «l«'li predstavlja akademski ki|iar Jože Krzen i/ Kranja, v kletnih prostorih »o na ogled *hk«  slikarja Božidarja Svet-
ka i/ Ko|>ra. V galeriji Mestm-hiše je na «>g|ed razstava del s pete revije likovnih skupin Slovenije V Mali galeriji si lahko ogledate dela maked«>n-skega slikarja Rista Kalčev-skega, v Stebriščni dvorani pa so na ogled dela skupine WEST-EA8T.
V Prešernovem gledališču bodo v ponedeljek. 15. marca oh
I.1. uri uprizorili,lutkovno igr«» L. Keldeka »Fidl fadl« za učence osnovne šole Planina, v torek. 1H mana oh 13.30 in oh lA. uri za Osnovno šolo Stane Žagar. V sredo.  17   mana ob 9. in ob
II. uri ho gostovalo lutkovno gledališče Banialuka iz Beil-sko Biale s »Palčkom Tomom« I Zabarovvskega. Pn*dstava ho namenjena otrokom Osnovne šole Simon -Jenko. Zvečer ob 19.30 pa bo Prešernovo gledališče za Iskro Kranj uprizorilo .»Stvar linija Traihasa« V Zupana V »"etilek. IX marca oh Iti m ob 17 uri bo Prešernovo gledališč«' / lutkovno igro »Fidl fadl- gostovafo v GLG Kranj. V petek. 19. mar« a ob Hi uri pa bo igro uprizorila za u«"enre Osnovne š«ile Fran««* Prešeren
VISOKO pri Kranju - V soboto.. Vi. marca, ob 19.30 bo v kulturnem <lotnu gost«»vala gledališka skupina nmsvetnega društva Danica iz Sentprimoža na Korošk«'in - svojim najnovejšim odrskim delom komedijo »Študentje smo«. Prisrčno veseloigro ie režira I Silvo Ovaenk iz Kranja
8KOFJA LOKA - V galeriji na |ošk«'in uradu i«- i»a ogled razstava Načrti prenove mestnega jedra. Visokega in Cetene ravni. Ogledate «i i" lahko do I "i ni.ti'a v-ik dan <xl I 1 do 1M ur« ■
V knjižnici Ivan Tavčar lio \ torek   I'1  niai' .i   oh" 17  mu na
v rsl i  o i a   pi a vlji« M arija *
l.ebar bo pripoved« iva ta Zapra-
šene prav i o. c i a. oh IH mi vodil predava •Živ I len !«• |'< injie.
»redil 1 mar 3,me/ \hai'i< > diapn/jl i\ i Miril nie-lih
J
predstavljali tako modrega, kot jim ga je narisala Ančka Godčeva? In vse tiste nianse modre barve r>koli njega, ki so tako nepopisno nežne, kot je nežna le otrokova duša. Toda nobena tehnika na svetu ne more do vseh potankosti prenesti na tiskarski papir vse čisto tako, kot je to ustvarila umetnikova roka. Vsak detajl iz katerekoli knjižne ilustracije, pa naj bo to od prvih knjig, kot je Zlata ptica ali Povodni mož iz. leta 1904 pa do Boter lisici«- in skakaklja pa do Kostanjevega skratka, je drago«-e nost zase Res vredno ogleda!
Velik del vseh knjižnih ilustracij, kar jih je Ančka Gošnik-Godec ustvarila v zadnjih letih, je predstav Ijen ob stalni republiški zbirki Slovenka v revoluciji v Gorenjskem muzeju v Kranju, ki je bila odprta \ ponedeljek. H. mana zvečer, v počastitev medna rod nega dneva žena Enajsto leto zapored je Gorenjski muzej v Kranju že priredil takšno razstavo in vsaka doslej je bila bogastvo zase
Razstava bo odprta do 18. aprila in naj ne bo v Kranju ali okolici otroka, ki bi si teh njenih umetnin ne mogel ogledati. Ce bi po šolah in vrtcih organizirali skupinske oglede razstave, je umetnica pripravijena tudi priti in povedati otrokom, kako nastajajo njene risbice. To bi pa bilo zagotovo ie posebno doživet je.
D Dolenc
Uspela premiera
Kot že več let. so tudi letos prizadevni člani KlTI) Bukovščica. iz Selške doline«, pripravili gledališko predstavo Letos so postavili na gledališke deske komedijo Cvetka Golarja »Vdova Rošlinka«. Prvič so igro uprizorili zadnjo nedeljo v februarju v domači Bukovščie i. in polna dvorana jo je navdušeno sprejela. Igro so oblikovali vsi člani KlID. v sklepni fazi priprave pa jim je priskočil na pomoč amaterski režiser Kovač i/ Škofje Loke
Gledališčniki v Bukovščici so med redkimi delujočimi umetniškimi skupinami v Selški dolini, saj je ta dejavnost v tem delu loške občine premalo cenjena Kljub težavam pa gledališki zanesenjaki iz Bukovščiee z veliko volje, žrtvovanjem prostega čas« i,, gledališkega entuziazma težave us|>ešno premagujejo Upajo, da hodo v bod«»če imeli več podpore tudi s strani občinske zveze kultur nih organizacij. P«tleg amaterskega antuziazma je za uspešno delovanj«-amaterskih gledaliških skupin po trehna tudi moralna in materialna podpora ZKO v škofjeloški občini Andrej Bambič
Prenova Škofje Loke
V galeriji na loškem gradu je odprta razstava načrtov o prenovi itjestnega j«»dra Škofje Loke. Visokega in vasi Cetena ravan. To je že druga razstava načrtov, pripravljena sicer v primerjavi z. ostalimi kraji v Sloveniji z majhno zakasnitvijo, n sedaj Me delo odvija s polnim zagonom. Najprej je treba pojasniti še vedno napačno pojmovanje prenove, za katero marsikdo misli, da ž«- pomeni dokončne ali celo izvedbene-načrte, ki naj bi bili že takoj realizirani. Program revitalizacije pa je povsem drugačen in sicer bolj popis obstoječega stanja, na podlagi ka-t«'iega je mogoč«' oceniti na primer vrednost mestnega ali vaškega jedra ter predlagati načrte bodoče ureditve. T«> so tako rekoč zgolj smernice za razvoj v bodočnosti, ki naj bi preprečevale napake pri načrtovanju, ali konkretno: če smti dobili z načrti prenove napotek, denimo za neki lokal, ki naj bi v bodočnosti služil za gostinsko dejavnost, ga ne bomo danes z velikimi stroški spreminjali v stanovanj«', ampak bomo skušali načrte prilagoditi bodočemu namenu. Zato so na razstavi na ogled načrti za ureditev uradu in prikazane variante bodočega razvoja muzeja, dane so rešitve za pretirejevanje podstrešij na Mestnem trgu v stanovanja, pokazana sta načrta za prenovo Martinove in Zignnove hiše. podan j«' predlog za ureditev Visokega kot celote dveh kmetij in to ne oziraje se na sedanje stanic- ali lastništvo. Kot posebna naloga je prikazan tudi bodoči razvoj vasi ("'etena ravan z možnostjo prilagajanja posameznih kmetij turizmu na kmetih. Seveda je tudi s to razstavo tako kot z drugimi: nikakor ne more v celoti prikazati vseh naporov, ki so jih v prenove* vložili arhitekti, umetnostni zgodovinarji, etnologi in drugi, ki so preiskovali sedanje stanje, da bi bilo osnova bodočemu razvoju vseh tistih objektov, ki iih revitalizacija zajema.
A. Pavlove«- 1
Občni zbor jeseniškega foto kluba
Jesenice - Koto klub Andrej Prešeren z -Jesenic je imel nedavno svoj redni letni občni zbor Poročilo o delu v preteklem letu je podal predsednik Franc Crv. Brez težav in problemov ni šlo. Klub ima |>etdeset članov, v njem že vsa leta uspešno dela nekaj starejših članov, ki svoje fotografije redno razstavljajo na razstavah republiškega, državnega in mednarodnega merila. Na razstavah so bili najbolj aktivni Franc Sluga. Frane- (Sv. Franc Kolman. Alojz Mulič in še nekateri. Prejeli so vrsto priznanj.
Klub se že vrsto let ukvarja s problemom prostorov in zdaj kaže-, da bo I«' rešen, saj so klubski prostor obljubili predstavniki Železarne-Našli ga bodo v Delavskem domu. kjer bo poslej klub lahko vsak torek prirejal predavanja «» fotografiji, predvajal filme in diapozitive.
Na občnem zboru so izvolili tudi novo vodstvo kluba, predsednika -Ja-
neza Gregorija, ki ie zaposlen v Železarni.
Foto kub Andrej Prešeren z -Jesenic se je lani v republiškem in državnem merilu vivrstil na deveto mesto. Zelo dobro dela tudi podmladek, posebej uspešni so bili mladinci Ivko Gregorij. Joško Nemanič in Aleš M ore. Mladinci amaterji so sodelovali tudi na razstavi fotografij v Ko^ pni, kjer so skupinsko prejeli zlato odličje, posamezno pa srebrno odličje Matjaž Smolej in bronasto Jani Novak. Za najuspešnejšega mentorja Andreja Malenjška pa so na zboru predlagali, da se mu podeli f'ufarjeva plaketa.
V jeseniškem foto klubu si prizadevajo, da hi na vseh šolah imeli mentorje za fotografiranje, saj se zanj zanima vse več mladih. V klubu bi tako pridobili še več mladih
Oh koncu zbora je Marko Pogačnik predstavil svoj film »Divjad v Karavankah«. .lože M rovi je
Priljubljena razstava
Jesenice - Deseta, jubilejna razstava ročnih «lel. ki s«> jo pripravile članice sekcije za.ročna dela pri DPI) Svoboda Tone Čufar. je v soboto, h", mana. pritegnila zelo veliko obiskovalcev Med najvidnejšimi predstavniki   jeseniških družbeno-
Oživljena kulturna prizadevanja
Komenda - V Komendi bodo leseni praznovali 50-letnico kulturno prosvetnega društva »Jane/ Ce-bulj« Tradicionalni kulturni dedi ščini ves čas ostajajo zvesti, vendar pa sedanji hitri čas ni prizanesel navdušenju krajanov Komende za prostovoljno vključenost v kulturno umetniške tokove. To leto skušajo vnovič očiviti dejavnosti, ki so jih nekdaj gojili, s čimer se vneto pri previjajo na jesensko visoko ohletni-«•<>.
Dramska skupina, ki ji je uspelo združiti mlade in nekoliko starejše pa bolj izkušene igralee.vki jim oder že nekaj let pomeni del življenja, se je tokrat lotila komedije »Muki j«-treba moža« Režiser Valter H«»rvat. ki je veseloigro postavil na oder. je pretanjeno zaznal okus domačega občinstva Leto je namreč igro spivjelo z odprtimi rokami Dvorana kulturnega doma v Komendi j«- bila do kraja napolnjena in igralce so nagradili z burnim aplavzom S tem «l«)kazuj«*jo ne le to. oa v prenapetem sodobnem trenutku pogn*šaj<> zana-v«i m sprostitev, temveč i udi. da znajo »-eniti vloženi trud. čeprav uprizoritev ni ravno na profesionalni ravni.
V Komendi ae že dolgo ui zgodil««, da hi bila dvorana tako polna zato bodo predstavo bržkone kmalu ponovili. Se prej |W se hod<» z njo «idpravili gostovat p<i bližnji okolici Zaigrali hodo v Stranjah. Smarci. Moravčah in na Dupli« i. («• dni pa prihajajo z »Micko« tudi v Cerklje
V društvu že lep čas prepeva nm ški |>evski zbor z dvajsetimi pevci Vodi ga Baldomir Kremžar. ki ga i«-popeljal že na številu«' prireditve Zbor ne sodeluje I«- na proslavah iti praznovanjih. p-t< p;< ie uaštudiial, obsežen in zahteven rejjerthai |iešmi
t udi za občinsko Heviio pevskih Aw rov
Da bi kulturno življenje v Komendi š«- bolj zaživelo, bi morali i«'pš«- in so<lobne|» opremin potrebne delovne- prostore Dramska sekcija in /boi -Hit lahko vadita v >\< nun. vendar bi i   niei veljak« uajprej
prenoviti elektroinstalacije. saj jih niso obnovili že cd leta 19.1«. O širitvi dvorane, ki ima zdaj blizu 300 sedežev, vanjo pa gre v sili tudi 500 ljudi še ne razmišljajo. Najprej hotkl uredili napeljavo, potem pa ho odziv Komendčanov n? kulturno življenje pokazal, ali je vredno dvo rano bolj odpreti množici. Komend-ska kultura kar redno dobiva denar no podporo za svoja prizadevanja Nekaj ji namenja kulturna skupnost občine Kamnik, še več pa daje krajevna skupnost. Pri adaptaciji dvorane seveda ne bodo mogli računati le na ta sredstva, temveč hodo morali tudi sami poprijeti z/ delo
političnih organizacij in občine je bil tudi Stane Dolanc. častni občan -le
senic. .
Uvodoma je spregovoril -lože Vari predsednik DPI) Svoboda, ki j« orisal delo sekcije. Vsako jesen se odločijo za drugo tehniko izdelovanja ročnih del in tokrat so izbrale tkanje Trideset tečajnic se je nauči lo tkanja pod mentorstvom Vide Robič. mojstrice domače in umetne obrti Sekcijo že od vsega začetka zavzeto vodi Lojzka Božič in doslej so pripravile že deset razstav Obiskovalci so si tudi tokrat z zanima njem ogledali tkane izdelke.
Otvoritev razstave je bila osrednja prireditev na Jesenicah ob dnevu žena. zato so podelili priznanja za prizadevno delo na družbenopolitičnem področju. Prejele so jih: Marija Balanč. Cvetka Kubtjer. Marija Logar. Elvira Medja. Jožica Noč. Mira Noč. Marija Pesjak. Marija Rozman in Kristina Sajevic.
Razstavo si lahko ogledate do 17. mana. vsak dan od 9. do 19. ure. Nato jo hodo predstavili še v drugih gorenjskih krajih
Brank«) Blenkuš
Od vsakega jutra raste dan - V začetku februarja ,s«- /«• , Zubr njesufHki dolini mudila filmska ekipa ljuhl/anskc telciizife Snemala i, oihiajo (hI vsakega jutra rasti- dan« in tako v Kranjski gori ujela na fHin-':' trak mnšf.t pevnki hor Marjan Vod opi vet . i Podkorenu /■'/kloru" skupin-• > i pleše'stare gorenjske plese Kot poslastico za oddajo *tt (členih • n.-nt it 'udi Trato poroko Pavle in Vinka Omana i Podkorenu ki r. k raju U </-.'•• Iv t skrbita .o nulturnoprosvetno ,wto RcŽim'r oddaje /»• Marjan Hoblvh na televiziji pa obtinbljaf>. da />.»,/,, •ddtiio t.niu/ii nt istih t iporeil       \ Kristan
J
OLrA86. STRAN
VOLITVE V RADOVLJIŠKI OBČINI
PETEK. 12.
V Begunjah bodo volili...
V krajevni skupnosti Begunje bodo v delegacijo za zbor KS izvolili 9 kandidatov
1. DEZMAN Vinko. Begunje .57
2. GASPERIN Miran. Begunje 69
3. GRILC Pavel. Zapuže 1 /a
4. HOLC Alojz, Police 42
5. JANC Valentin. Begunje 78
6. KOLMAN Peter, Dvorska vas 29 a
7. MENCINGER Bogdan. Zgoša 49
8. RENKO Anton, Srednja vas S
9. STROJ Janez. Dvorska vas 31 /b
V skupščine samoupravnih interesnih skupnosti bodo Begunjčani volili:
Za zdravstvo:
1. DACAR Bogdan. Zapuže 29
2. DEBELJAK Anica, Begunje 15 a
3. METLIČAR Maruša. Begunje 15 a
4. PREŠEREN Stanko, Zapuže 36
5. ŠTEFELIN Anton. Begunje 33 b
Za izobraževanje:
1. HROVAT Ivica. Poljče 18
2. KAMNIKAR Peter, Poljče 45
3. KOLMAN Marjan, Begunje ln
4. MULEJ Aleš. Zgofta 63 a
5. ' PERKO Gabrijel. Begunje 13 a
6. RAKOVEC Marija. Zapuže 14 a
7. SMOLEJ Jurij. Begunje št. 43 a
Za kulturo, telesno kulturo in raziskovanje:
1. BIZJAK Franc, Begunje 135
2. BREJC Ana, Begunje 51
3. FINŽGAR Samo. Begunje 128 a
4. GASPERIN Marjan. Begunje 69
5. KAMPERLE Angela, Begunje 7
6. KRALJ Ivan. Begunje 28 h
7. PERKO Metka. Begunje 58 a
8. SI NOB A D Gordana, Zgoša 66 a 9: ŽALEC Tatjana. Slat na' 8
Za socialno varstvo:
1. ARIH Janez, Dvorska vas 14
2. BARIČ Marija. Poljče 43
3. ČUFER Silvester. Zgoša 60
4. KOKALI Jurij, Zapuže 27 a
5. KOŽELJ Andrej, Zapuže 14 b
6. KRALJ Anton. Begunje 28 a
7. PRISTAVEC Alojz, Zapuže 24
8. TOMC Rafaela, Begunje 42
9. VI IGA Anica. Zapuže 3 a
V krajevni skupnosti Bled so kandidati ..
V krajevni skupnosti Bled so za delegacijo v zbor krajevnih skupnosti predlagani naslednji kandidati:
1. AŽMAN  Anton.  Ljubljanska 26 Bled
2. CUZNAR Franc. Na Rebri ;\, Bled
3 FABJAN Ivan-Niko. Pod Kozarco 2, Bled
4 FERČEJ Nada-Marija. RečiSka 28 Bled
5. JAKHEL Maks, C. v Megre 7. Bled
6. JENSTERLE Rado. Kolodvorska 7 a. Bled
7. KERČMAR Ludvik, Rožna 5, Bled
8. KNAFLIČ    Valentin. Trubarjeva 12, Bled 1
9. KUNČIČ Srečo. Želeška H, Bled 10 MAROLT Jože, Alpska 17. Bled
11. NUK Peter. Trubarjeva 10. Bled
12. POGAČNIK Alojzij. Gregorčičeva 16. Bled
13. REJC Milan. C gor odreda 12, Bled
14. REKAR Vinko. Kolodvorska 29, Bled
15. RUS Marija. Ljubljanska 3. Bled
16. SLIBAR Vin k o.-Crtom i rova 22. Bled
17. TRPIN-Janko. Partizanska 45. Bled
18. ZEMVA Peter. Razgledna 14. Bled
V skupščine samoupravnih interesnih skupnosti so predvideni naslednji delegati:
Za izobraževanje:
1. ARH Ivanka. Mladinska 13
2. CERKOVNIK Polona. Na Rebri 4 :< JEKLER Ivan. Alpska 7
4. JERE Stane. Prisojna 1
5. KRAŠKVEC Milica. Kolodvorska 27
6. LAVRIČ Miran, Gregorčičeva 27
7. TOLAR Vlasta, Gozdarska 2
8. ZUPAN Justi, Ljubljanska 33
9. POTOČNIK Miha. Partizanska 31 I
Za zdravstvo:
1   ARH Alenka. Jelovška 17
2. BAČAR Marjeta. Kolodvorska -ti
3 BOHINC Metka. Gregorčičeva 29 4. ČUK Zvonka, Kajuhova 22
5  KONCILIA Anton. Prisojna S
6. LEGAT Metka, Ljubljanska 11
7. MEDJA Marija. Planinska 10 8 PISEK Stane, Prisojna 9
9. RAVNIKAR Brane, Alpska fi 10 SMOLE Oton, Goren. odreda 1 1 11. ftPENKO Bogdan. Kumerdejeva 20
Glasuje se za f* kandidatov
Za kulturo, raziskovanje in telesno kulturo:
1   ARH Vida, Savska 0
2: AŽMAN Slavko. Riklijeva 11
3. ČERNE Milena. Gregorčičeva 29
4 DETIČEK Friderik. Gregorčičeva 19
■5 KAPUS Miroslav. Prešernova 78 6. LIČEN Marjane a. Gregorčičeva 11
V radovljiški občini bodo volili
V nedeljo hodo po vseh krajevnih skupnostih radovljiške občine volili delegate za delegacije skupščin družbenopolitičnih in samoupravnih interesnih skupnosti. Tako se začenja tretji delegatski mandat, po obsežnih predkandidacijskih in kandidacijskih postopkih.
Vsekakor so naše volitve demokratične, tako sami postopki evidentiranjateot širina, saj imamo v Sloveniji več kot 40.000 evidentiranih kandidatov.
V nekaterih okoljih so se na volitve dobro pripravili, v drugih spet malo slabše. Vse to pa ne pomeni, da izbrani možni kandidati ne bi bili sposobni in voljni delati v delegatskih skupščinah. Z zavestjo, da jih je izbralo delovno in življenjsko okolje zato, ker jim zaupa, bodo morali stopiti na pot dogovarjanja in odločanja ter razreševanje posameznih problemov.
Delegatski sistem je zaživel, čeprav ima Še vedno nekaj pomanjkljivosti. Delegatskemu sistemu zaupamo, ker je najbolj demokratični sistem, ker omogoča, da se uveljavi volja delavca in .samoupravlja vca.
Od delegatov, ki jih bodo zdaj delovni ljudje in krajani obkrožili na glasovalnem lističu, pa je odvisno, kako se še bo uveljavila naprej vloga in pomen našega družbenopolitičnega sistema. Volilci pa bodo z udeležbo na voliščih pokazali svojo zavest in pripravljenost, da Še naprej utrjujemo naš samoupravni in politični sistem!
7. PINTAR Franc Rečiška 22 a
8. RAVNIK Janez. Gregorčičeva 5
9. SINKOVIČ Zvonimir. Razgledna 2
10. SMIT Vito. Cankarjeva 12
11. VELIKONJA Viktor. Kajuhova 13
12. UREVC Bogomir. Gregorčičeva 18
13. VIDIC Anton, Rožna 7. Bled
14. ŽEROVC Bojan. Planinska 2. Bled
Glasuje se za 11 kandidatov
Za pokojninsko, invalidsko zavarovanje, otroško varstvo, stanovanjsko skupnost in socialno skrbstvo:
1. BAK Dolores. Planinska 8, Bled
2. BLAŽIČ Ljudmila. Jelovška 14 3 DIJAK Rezka. Partizanska 27 4. GROHAR Brane. Grajska 23
R. JANEZlČ Špela- Prešernova 25
6. KOKEZA Boža. Gregorčičeva 1«
7. PRETNAR Tončka. Zupančičeva 2 a
8. STARE Ana. Za gradom 2
9. SVETINA Frane-, Partizanska 32
10. ZONIK I^onold. Alpska 17
11. ŽELIAN Tonček. Finžgarieva 7
Na Bohinjski Beli bodo glasovali...
V krajevni skupnosti Bohinjska Bela bodo za zbor krajevnih skupnosti volili sedem kandidatov:
I  KNAFEL Ludvik. Boh. Bela 111
2. KRISTAN Anton, Boh. Bela 81
3 KRIVEC Milan, Boh. Bela 62
4 RAVNIK Viktor, Boh. Bela 97
5. RAZINGER Alojz. Kupljenik 6
6. SOKLIČ Marko. Be>h. Bela 24 7 STOJAN Miha. Boh. Bela 47 a
Glasovnica za združeno delegacijo za izobraževanje, zdravstvo, kulturo, raziskovanje in telesno kulturo vsebuje naslednje kandidate:
1 CULKAR Frane, Boh. Bela 57 a
2 JAMAR Janez, Boh. Bela 58
3. KOBLAR Marjan, Boh. Bela 109 4  ROPRET Slavke), Boh. Bela 98
5. SOKLIČ Anton. Boh. Bela 24
6. TONEJC Jožeml.. Be>h. Bela 142 7 TORKAR Beeža. Be>h. Bela 7.1
K VRH Branke), Be)h. Bela 131
9 ZUPANČIČ Betka. Re>h. Bela 103 a
Delegati združene delegacije za stanovanjsko skupnost, socialno skrbstvo, otroško varstvo, SPIZ, zaposlovanje in starostno zavarovanje kmetov so:
1. JAMAR Jože. Boh Bela
2  KELBL Zvonke). Boh. Bela 32
• i. PRETNAR Jakob. Be>h. Bela 44
4. PRIMOŽIČ Drage). Kupljenik 11 ;">. RAVNIK Franc. Be>h. Bela 64
0 SPI K Maks. Slamniki 3
7  ZUPAN Andrej, Kupeijmk i 1
8. ZUPANČIČ Tanja, Boh. Bela 105
9 ZNIDAR Milan. Obrne 12
Brezjani bodo glasovali...
V krajevni skupnosti Brezje bodo za zbor krajevnih skupnosti izvolili sedem delegatov:
1 BABIC Frane-. Brezje 6
2 BERNARD Antem. Dobropolje 8 a
3 GABER Stane, Brezje 31 a
4 GOl.MAJER Polonca. Brezje- 77 a 5. LANGITS Jak«>b. Črnivec 6
6 PRAPROTNIK Stane Črnivec 24 7. RUPAR Frane . Brezje 36
Glasovnica za združeno delegacijo za socialno varstvo vsebuje naslednje kandidate:
1 ARTELJ Štefka. Dobropolje 13
2 BALOH Franci, Dobre) polje 17
3 MALI Jeiže, Ne>še 4
4 MEGLIC Stanke), Črnivec; 2 V MOČNIK Ale>jz. Brezje 4
6. OMAN Alojz, Brezje 69 e
7. POLIČAR Milka, Črnivec 20 e
8. RESMAN Sonja. Brezje 8
9 ROZMAN Rajko, Brezje 4f» a 10. SIVIC Lidija, Dobre) polje 3 11  STIBL Marička. Brezje 3fi
Združena delegacija za izobraževanje, kulturo, telesno kulturo, zdravstvo in raziskovanje vsebuje delegate:
1. ARH Kati, Črnivec 18 b
2. BIZJAK Maks. Dobro polje 18
3. DUH Albin, Črnivec 10
4. MARINČIČ Lado, Črnivec 18
5. MILENKOVIČ Milutin. Črnivec 22
6. PODLIPNIK Bernarda. Dobre) polje 16
7. PRAPROTNIK Janez. Brezje 77 e
8. RAJH Elizabeta. Brezje 7 9 SITAR Erna. Brezje 69
Krajevna skupnost Bohinjska Bistrica voli ..
V krajevni skupnosti Bohinjska Bistrica glasovnica za delegacijo v zbor krajevne skupnosti vsebuje -tirinajst kandidatov, volilci glasujejo za 11 kandidatov:
1. ARH Franc. Grajska 4, B. B.
2. BAJT Franc. Zoisova 11 B. B.
3. BENCINA Ivo. Prečna 1. B. B.
4. CESAR Anton. Jelovška 34, B. B.
5. FINŽGAR Janez. Vodnikova 8.k- va B B
6. GARTNAR Milan, Nomenj 34
7. KOŠNIK Jože. Kamnje 19
8. PIKON Olga, Ravne 1
9. PIVK Milan. Na Gorčici 2. B. B.
10 REPINC Franc, Vodnikova 7. B B
11 ROŽIČ Boris. Ribčev laz 42
12. STARE Janez. Triglavska 9. B. B.
13. VOJVODA Franc. T. Maleja 1. B B
14. ŽVAN Je>že. Mancingarjeva 6. B. B
V posebni delegaciji za zdravstvo so naslednji kandidati:
1. DOBRAVEC Ludvik. Ribčev laz 4 a 2  ISKRA Stanko, Nemški re>vt 27
3. KRKOČ Marija. Savska 14. Boh. B
4. LANGUS Stanko. Ribčev laz 132 R. ROZMAN Adolf. Kamnje 32
6. SUSNIK Janez. Saviea 17 7 TROŠT Nada. Saviea 1«
8. VIDMAR Pavla. Rožna 6. Boh B
9. ZNIDAR Anka. Nomenj 17 Glasuje se> za 7 kandidatov
V posebni delegaciji za vzgojo in izobraževanje so kandidati:
l  BAJT Anica, Zoisova II. Boh. B 2. CERKOVNIK Branke). Oh Bele i 7 *  3. ČOP Janka. Kamnje 1
4. FUJS Štefan. Na Gotišci 6
5. MALEJ Mete>d. Polje 37
6. REPINC Ivanka. Bre»d 17
7. SOKLIČ Milan. Jelovška 36 Boh. B
h. STARE Jože. Triglavska 5, Bob R. 9. SUSNIK Je>že. Rre)d 2
10. SPORAR Mihaela. Ribčev laz 23 Glasuj«'se- za 7 kandidat e>\
V posebni delegaciji za raziskovanje so kandidati:
1 AŽMAN Stanke.. Triglav r.8, R. R
2 CERKOVNIK Je.že Kamine 1
3 PODLIPNIK   Anton.   Ribčev laz 73/a
1 REPINC Jože, Grajska i. B B r». ROZMAN Milan. Ravne' 11
6  ROZMAN Janez. Ravne 3 7. TURUNČIČ Bojan. Jelovška 36a. B B.
k ZNIDAR Anton. Bitnje 2 9 ŽEN Slavko. Jelovška 13, B. B 10. ŽVABJanke). T. Maleia 10. B B
Glasuje se- za 7 kandidate>\
V združeni delegaciji za kulturo in telesno kulturo so kandidati:
I. BUČAR Romana. Grajska 1. B. B
2 BENIGAR Božidar. T. Maleja 1 B B
! CERKOVNIK    Ivanka. Kamnje-20 a
4. LAZAR Darja. Triglavska 33. Re>h B
.-». MENGINGER Marija. Oh Belci 4. R B
6. REPINC Silve). Kamnje 15
7. STARE Andrej. Nomenj 20
8. STRGAR Lovre). Pod Rebrom 12
9. SODJA Daniel. Pol je 24
10. VIDMAR Olga. Ob Bele i 5. B B Glasuje se za 9 kandidatov
V združeni delegaciji za otroško varstvo, zaposlovanje, samoupravno stanovanjsko skupnost so kandidati:
1. JENSTERLE Ljudmila. Ribčev laz 17
2. KOSNIK Stanko. Brod 5
3. KOVAČIČ Janko. Bitnje 15
4. KOBLAR Alojz. Pod Rodico 6. B. B
5. LAZAR Benjamin. Triglavska 33. B B
6. LONCNAR Franc. Nomenj 13
7. MARKEŽ Janez. Polje 22
8. OGRIN Marija. Grajska 31. B. B.
9. RAVNIK Marija. Rožna 13. B. B.
10. URBANC Anica. Pod Bodico 4
11. ZUPAN Branko. Saviea fi
12. ŽVAB Primož. Vodnikova 6. B. B. Glasuje se za 9 kandidatov,
V združeni delegaciji za socialno varstvo, SPIZ in kmetijsko zavarovanje so:
1. CERKOVNIK Jože. Saviea 7
2. KOSNIK Mirko. Brod 5
3. LIČEF Frane. Pod Rebrom 2. B B
4. MATJAN Slavko. Nomenj 21
5. MEDJA Frane-. I>epenee 10
6. MLAKAR Štefan. Peul Rodice. 10. B B
7 OGRIN Frane, Graiska 31. B. B
8. PODLIPNIK Jože. Vodnikova 22
9. RAVNIK Janez. Brod 13
10. SMUKAVEC Mirko. Polje50
11. Siljar Janez. Prečna 4. B. B.
12. TAVČAR Ivan. Nemški rovi 17
Glasuje se /a 9 kandidaten
Gorjanci na voliščih
Za delegiranje v upravnik interesnih sovnica vsebuje aaaa&l
date:
1. CENGLE Jožica, I
2. KAPUS Justina, t 3 KAVČIČ Alojz.
59/b
4. KOSIR Darja. Kam*« 5 KRŽIŠNIK Lade Kaaa
Sorica 59 [UČIČ Albin, Karam-« 7. POGAČNIK Janku, kJ,1
gorica 75
POGAČNIK Jož«, Kan sorica 52
SOLCE Ivanka. Kum* SKALAR AričUKaS ŠOLAR Mira. rxa»iJJ3 'l
' 8.
9. 10. 11
Kopri vnik in Gorjuše na voliščih.., I
V krajevni skupaoati u| Gorjuše bodo vobJd uSm za delegacijo v zbor k»*i5
nosti volili:
V krajevni skupnosti Gorje bodo krajani in delovni ljudje volili delegacijo za zbor krajevnih skupnosti:
1  ČERNIGOJ Cvete). Zg. Gorje 78
2. ČOP Janez ml.. Sp. Gorje 1 i
3. KLINAR Alojz, Podhofn 38
4. KUNSTELJ Štefan. Zg. Gorje 95
5. KUR ALT Jože, Sp. Gorje 104
6. MARKELJ Jože. Pe>dhom 48
7. MULEJ Branka, Krnica 77
8. PETERMAN Janez, Višelniea 14
9. ROŽIČ Francka. Višelniea 2
V posebni delegaciji za izobraževanje so kandidati:
1. ČERNI Feri, Zg. Gorje 89
2. KOBLAR Zdenka. Sp. Gorje 204
3. POKLUKAR Franc, Zg. Gorje 7 h
4. ROBIČ Metka, Poljšica 37
5. SRONČ Ivanka, SP. Gorje 139
6. TANCA R Janez. Zg. Gorje 57 a
7. VAVPOTIČ Rudi. Rt.. Kmie-a 64
V posebni delegaciji za zdravstvo so:
1. BANKO Mara, Sp. Gorje 10
2. KOMAR Štefan, Krnica 53
3. KURALT Nada, Sp. gorje 104
4. POKLUKAR Minka, Sp Laze 1
5. POTOČNIK Dana. Zg. Gorje 88
6. SOKLIČ Polonca, Podhom 64
7. TROJAR Mara. Zg. Gorje 88
V združeni delegaciji za kulturo, telesno kulturo in raziskovanje
I AMBROŽIČ Vinko. Sp. Gorje 23
2. BANKO Francka. Zg. GorjeSŠ
3. DOLENC Anton. Sp. Gorje n. h.
4. KUNSIČ Janko. Grabče 10
5. PINTAR Bože>. -Zg. Gorje 42/a
6. POTOČNIK Pavla. Zg.Gorje54
7. PRETNAR Jani. Sp. Gorje n. h
8. REPE Vlado, Sp. Gorje 40
9. ZUPAN Frane. Podhom 8 a
V združeni delegaciji za socialno skrbstvo, SPIZ, zaposlovanje in stanovanjsko skupnost so delegati:
1. AŽMAN Mate), Višelniea 11
2. BANKO Branko, Zg Gorje 88
3. BERLEC Cilka. Krnica 46
4 JERELE Slavka, Zg. Gorje 79 r>. MULEJ Janez. Krnica 72
6. POGAČAR Marija. Sp. Gorje 208
7. POKLUKAR Anic a, Zg. Gorje 7 e
8. ROŽIČ Jaka. Mevkuž 11
9. STOJC Silva. Poljšica 22
10. TANCAR Marija. Zg. Gorje 57/a
II ZALOKAR Ana. Podhom 35
V Kamni gorici se odločajo .. .
V krajevni skupnosti Kamna gorica so za zbor krajevnih skupnosti predvideni delegati:
1. HROVAT Roman. Kamna gorica 21 a
2. KALAN Marjan. Kamna goric a 30 .t KRŽIŠNIK Branko. Kamna
ge>riea 73 4. SKUMAVEC Lovre.. Kamna
gorica 40 a. STEFANČIČ Marija. Kamna
ge)rica 34 H. VODOPIVEC Branko. Kamna
nosti volili
L BEZNIK Slavko, Kc*ri«4i
2 DIJAK Valentin, KeSS
3 JAMAR Alojz, Gortffr
4. PREMROV FVancb^La
5. SODJA Marica. KeSiSf
6. URH Zdenka, KopnvSl 7 ZALOKAR Zdrav^cJ^
Za skupščine mm^ . resnih skupnosti ^Tj naslednji kandidati: ^
1. ČUDEN Jože, Gorka.*
2. DIJAK Janko. Ko££J.
3. JEKLAR Julka, rS?"
4. KOROŠEC Vinko k LOTRIČ CILKA (5 MEDJA Anton, MEDJA Mihela,cS** SODJA Franc, CnSR* STARE Cvetka, r?ti*T! STRAUS Marjan
5. 6. 7. H. 9. 10
11 TORKAR Franc. CT" 12. ZORČ Marjan. Cmi^**
Kroparski kandidati.%
V krajevni skupnoj. * bodo na voliščiht^ BB
De£g.Vso7
1 ERŽEN Jože. Krop« M
2 HAFNER Damijan ^ i
3 GOLI Janez. KronaVr1'1'
4 RALIČHder«.]^
5 SMITEK LudviVKSJV
6 ZUPAN Drago, fcJSgjJ*
7. ZUPAN Rado. Ki^J**
Delegati   zdruten« j. izobraževanje, akup^rj^ varstva in skupno«*** vanje, skupnost za
1. BERCE Pavlina. K^i 2 ERČULJ Janez. BW^?S
3. HABJAN Stanko JW
4. JELENC^Franc.KriJtf
5. KORDEŽ Bine. KiS**
6 LOTRIČ Janko. KiS£ I PETERNELArdrSflSp
8. SMITEK Vera, KrSJ^r
9. ZMAVC Marjana. K^ak
Združena delegacij« telesno  kulturo in 1 skupnost:
1. BENEDICJC Stanka a-i
2. BERC3-:SUnko,K^r1
3. GALIČ Marko. KrcSSr' 4 GASPERSlČ KoroJiL,
GASPERSlČManani^M 6 KOZ.JEK Ciril, KrSSfl 1 7. PRAPROTNIK 8 RAIJČSpaso.KroPlj7 I 9. ŠOLAR Grege*. Br^ j
Združene delegacije >. socialno skrbstvo, *Sn invalidsko zavarovaaZat no zavarovanje kmetom
BLAZNIK Barbka,Kw4 ČAVS Tomaž. KrotaST ! JELENC Janko. Kn*T* JERAŠA Marica. Krolc LAZAR Marija. Kroj* STAROVERSKI I^V, SKRIBA Dana, KronTa STALC Janez, Kropili VIDOSKati.Krora:
Na Lancovemi asovali..,
7..I
orica 74
VAN Bojan. Kanjbna gorica 8L
V krajevni skupnosti I delegate v zbor krajrent
predvideni:
1  ČAIČ Rado, Uncowa 2. ERMAN Franci, Sp. I t KOSELJ JankcxSnL. 4  KUNČIČ Janez. LaatMiii MULEJ Janko, Sp. I PANGERC*mex,%l PERC Sume. Zg LsaM> PODOBNIK Jotejtia ŽEPEK Tatjana. F
6.
V
*M
PETEK. 12. MARCA 1982
VOLITVE V RADOVLJIŠKI OBČINI
7. STRAN GLAS
2a delegate v skupščine samo-spravnih interesnih skupnosti pa:
1 ČIKIČ Drago. Lancovo 30
2 FISTER Janez, Brda 5 t FISTER Vinko, Brda 3
4 GLAVAN Darja, Sp. Lipnica 2
5. KOSELJ Jakob. Sp. Lipnica 12
6. KOSELJ Janez. Sp Lipnica 12 7 OBLAK Viktor. Sp. Lipnica 14
8. PERC Marta. Zg. Lipnica 10/a 9 PESJAK Gaber, Sp. Lipnica 37
10 SKRINJAR Polona. Zg. Lipnica 3
11 ZUPAN Zdenka. Lancovo 8 12. ŽEPEK Marjan. I jincovo 22
Leščani se bodo odločali...
Krajevna akupnoat Lesce ima na glasovnici za delegacijo v zboru krajevnih skupnosti naslednje delegate:
1 BOBIC Janez, Fin zganeva 29, I,esce
2 JARKOVIČ Franci. Tržaška 5. Lesce
3. KASE Vladimir. Rožna dolina 6.
4 ICOMAN Vasilij, Savska 32. Lesce , b. MULEJ Drago, Studenčice 15
6 ONIC Ivan, Planinska 11, Lesce
7 TOLAR Miha, Hlebce 20
H VRHUNC Pavla. Hraše 23
9. ZLATNAR Mirko. Alpska 69. Lesce
V posebni delegaciji za zdravstvo so:
I. ERMAN Viki. Rožna 3 _ LEGAT Pavla. Rožna 18
3. NOČ Maruska, Na Trati 30
4. REKAR Amalija, Rožna 1«
5 REZAR Anton. Hraše 6 a
fi TAUTOVIČ Ivica. Na Trati 35 7 ŽILIH Vlasta. Hlebce 4«
V posebni delegaciji za izobraže-
E CAMPA Vera. Alpska«) M JAKOPIČ-Bem Marcela. Troška 4 M KAVAS Tatjana, Savska 12 MACLH Janko. Koroška 4 RAUH Boian. Dobrška 4 SEGULA Iztok. Savska 16 STULAR Cveto. Savska 2 a
posebni delegaciji za razisko-je:
GROŠELJ Pavel. Hra.še 36 HARINSKI Jože, Finžgarjeva 2 HANŽIČ Franc. Savska 8 JANC Vojko. Hlebce 10 KRALJ Janko. Tržaška 8 MAGDIČ Darko. Rožna 40 NOVAK Janez. Rožna 48
ni delegaciji za socialno >:
ANDERLE Andrej. Hraše 34 FERJAN Vida. AlpsRa 61 KRALJ Helena. Tržaška « KRISTAN Valentin. Hlebre 30 LEGAT Urban. Tovarniška 20 0LIP Marica. Alpska 47 RENKO Marija. Koroška ti
posebni delegaciji za otroško to:
ADŽIČ Branko. Savska 2 BEC Anica, Cesta na Lipce 2 8MIT Polona. Hraše 9 TORKAR Tončka. Begunjska 23 TOSIČ Nada, Begunjska 29 n.TIČ Mato. Finžgarjeva 16 KOVAČ Vladimir, Savska 4
yf posebni delegaciji za zaposlo-
ANTOLIN Brane. Finžgarjeva 12 HANŽIČ Darko. Savska 8 MARIC Ivica. Vodnikova 3 P\ 'HAR Marjan. Finžgarjeva 6 RAVNIKAR Marija. Begunjska 21 SMID Janez. Finžgarjeva 10 ZAJC Stanislav. Savska 2
posebni delegaciji za stanovanj-•k trpnost:
ČRNOLOGAR Slavn-a. Boštjano-va 10
FRANKO Ignac. Begunjska H GOI/MAN Friderik. Na Trati 34 KOREN Stane. UI. Kokr odreda 1 PIŠKUR Marija. Vodnikova 8 TOfllČ Miomir, Begunjska 29 ŽILIH Franc. Hlebce 17
posebni delegaciji za kulturo: ČAMPA Žarko. Alpska 60 GATEJ Marija. Hlebce 6 HOZJAN Jože, Savska 4 a KOČAR Olga, Bost janova 1 KOZINC Antonija. Hraše 1 a ROTAR Stane. Savska 40 SLA KONJA Franc Finžg 22
posebni   delegaciji   za telesno
BELA K Anton. Savska 2 a JEREB Blaž. Begunjska fi a KOZINC Brane. Hraše 1 a PEJIČ Jure, Finžgarjeva 2fi SKUMAVEC Frido. Finžgarjeva 10 HMOLEJ Anton Vodnikova 8 TOMAN Sreč«). Tovarniška 1"
posebni delegaciji za skupnost pokojninskega in invalidskega tavarovanja:
1 DAV1DOVIČ Stevo. HleUe 37 $ KELIH Pavel, letališka 14 3 KOS Alojz. Dacarjeva 16
KCNSIC Matija. Valvazorjeva « MULEJ Jože. Rožna 2fi PEI/AR Stane. Koroška » VREČKO Tolar Milena. M|)ska 60
Mošnjani volijo ...
V krajevni skupnosti Mošnje predlagajo za delegacijo za zbor krajevnih skupnosti delegate:
1. BERNARD Anica. Mošnje Ml
2. DEBEVC Alojz. Zg. Otok 11
3. PETERNEL Franc. Globoko 2 a
4. PRISTOV Valentin. Mošnje 28
5. RUDOLF Darko. Mošnje 12 a
6. SITAR Srečo. Sp Otok 3
7. SOK Niko. Mošnje 46
V delegaciji za interesne skupnosti so:
1  GLOBOČNIK Janez. ml.
Mošnje 16 2. KONC Jože ml.. Mošnje 37 3 KOSMAČ Marjan, Mošnje fi 5 KRALJ Alenka. Sp. Otok 23
5. KRISTAN Mihela. Zg. Otok U
6. PALČIČ Elizabeta, Mošnje 38
7. PINTAR Anton mL. Globoko 6
8. POGAČNIK Friderik. Mošnje 44
9. POTOČNIK Franc. Mošnje 48
10 VAVPOTIČ Gregor. Sp Otok 19
11 ZlTPAN Franc. Mošnje 24
V Ljubnem se bodo odločali...
V krajevni skupnosti Ljubno glasovnica za delegate za zbor krajevnih skupnosti vsebuje:
1 CVENKELJ Alojz. Ljubno 69
2 DERMOTA Pavlina. Otoče 2
3 LANGUS Jože. Ljubno 27
4 MARČUN Irena. Ljubno 115
5 MARKOVEC Irena. Otoče 24 6. STOJA N Marjan. Posavec 2
7 TOM AN Valentin. Posavec 33
8 ŽIBERT Stanislav. Posavec 30
V združeni delegaciji za vzgojo in izobraževanje so:
1. AMBROŽIČ Jože, Ljubno 78 2  AMBROŽIČ Monika, Posavec 37 i  KRZEN Vladimir. Ljubno 44
4 JEGLIČ Alojz, Praproče 3
5 KLEINDINST Anton. Posave« 23 n MARKELJ Ciril. Otoče 3 b
7 ROZMAN Darka. Ljubno 117
V združeni delegaciji za socialno varstvo so delegati:
1   BREJC Marjan, Praproše 4 2; DEŽMAN Miran, Otoče 18 3. EBERL Bogdan. Ljubno 125 4 HABJAN Marija, Posavec 11 5. KNIFIC Zorka, Ljubno 101
6 MAČEK Frančiška. Ljubno 117
7 MARKEU Ivana, Otoče 3 h
8 MLADENOVIČ Dimitrij. Ljubno 64
9 PRAPROTNIK Vilko. Ljubno 130
10. PRESTERL Anton, Ljubno 74
11. SELAN Frančiška. Posavec 27 Glasuje se za 7 kandidatov.
V Podnartu bodo glasovali...
V krajevni skupnosti Podnart glasovnica za zbor krajevnih skupnosti obsega naslednje kandidate:
1  BESTER Ana. Ovsiše S Ž BEVC Miha. Ovsiše 58
3 ERMAN Janez. Ovsiše 49
4. FAGANEL Mojmir, Podnart 68 .
5. FISTER Gabrijela Prezrenje 3
6. JEGLIČ Bogdan. Češnjica pri Kropi 4
7. KUMAR Jože. Rovte9
8 RAKOVEC Metod. Poljska pri
Podnartu 10 9, SLEGELJ Dani« a. Zal«>še 12
V združeni delegaciji za kulturo in telesno kulturo so:
1 AGREŽ Danilo. Podnart 5
2 CVENKELJ Jože, Podnart 25 3. FAGANEL Franc, P«>dnart 68
4 FAGANEL Nada, Poljši« a 22
5. JESE Tat )ana, Poljšica 9
6. KONC Branka, Poljšica 1
7. PRIMC Alojz. Poljšica 19 H ŠOLAR Anton. Ovsiše 8
9. STUPNIKAR Marjan. Podnart 50
V združeni delegaciji za zdravstvo, socialno varstvo, otroško varstvo, pokojninsko in invalidsko zavarovanje, starostno zavarovanje kmetov in stanovanjsko skupnost so:
! BENEDIK Anica. Rovte 1
2 BENEDIČIČ Žane. Prezrenje 20
.! FAGANEL Milka. Poljska 22
4 HAJDINJAK Štefan. Ovsiše 42
5 JESE Marjana. Poljšica 9 H LUftINA Mojca. Ovsiše50
7 ROZMAN Ciril, Češnjka 18
8 ŠOLAR Rok. Ovsiše Iti
9, STUPNIKAR Magda. Podnart 50
V združeni delegaciji za vzgojo in izobraževanje, raziskovanje in zaposlovanje so:
1 BOHINC Vlasta. Ovsiše 10
2 HAJDINJAK Miro. Ovsiše 42
I
3. JELENC Jože, Prezrenje 18 4 MARKOVIČ Ivanka, Ovsiše 5fi
5. PRIMC Andrej, Poljšica 19
6. PUSAVEC Milena. Ovsiše 22 a
7. ROTAR Marija, Podnart 67
8. VOVK Aleš. Ovsiše 15
9 VOUK Jože, P«)dnart 17
Radovljičani bodo na voliščih glasovali za ...
V krajevni skupnosti Radovljica bodo v zbor krajevnih skupnosti volili:
1. AVSENIK Anton, Cankarjeva«
2. BIZJAK Anton. Mlaka 1
3. DEBELJAK Ivan. Vrhnje 18
4. DOLENC Anton, Gorica 4
5. FINŽGAR Jože. Gorenjska 33
6. JENSTERLE  Albin. Gradnikov« 9/b
7. KAJDJŽ Stanko, Triglavska 11
8. KENE Boris, Jurčičeva 5 9 KOLUDROVIČ Saša.
Gradnikova 111 10. KUŽET Nikola, Gradnikova 77 11  MERZIDOVSEK Vinko. Triglavska 3
13. OBLAK Andrejka. Senerjeva 13
13. PALOVSNIK   Ignac.   Nova vas 12/a
14. PIRIH Tatjana, Senerjeva 20
15. REZAR Miha. Gradnikova 41
16 VIDIC Jože. Greg«>rčičeva 21
17 VURNIK Alojz. Gradiška pol 6
V posebno delegacijo za izobraževanje:
1. GOLMAJER Severin. Ljubljanska 10
2. ILC Jurica, Gradnikova 125
3. LAVRIH Diana. Maistrova 52
4. PEROVIČVojin, Prešernova 16
5. PILIPOVIČ Mihajlo, Grad. 131 B. POPOVIČ Milorad, Gregor. 33
7 ROBIC Anica, Gradnikova 8
8 ZUPAN Sonja, Langusova 2
9. ŽAGAR Mitja. Gradnikova 113
V posebno delegacijo za otro Ako varstvo:
1   BEZJAK Marko. Gradnikova 31
2. BIRK Marjana, Gradnikova 103
3. ČEH Ana, Gradnikova 117
4 FINŽGAR Miha, Nova vas 5
5. KOSIR Marija, Gradnik ova 4.}
6. MARINČEK Janez. Gradnik ova T) <   RKMS Betka. Janševa 1/a
8 ŠIFTAR Ana. Triglavska.I
9 VOGELNIK Janez.. Maistrova fi
V posebno delegacijo za zdravstvo:
1 ČEH Simona, Gregorčičeva 19
2 DOLENC Alojzija. Gorica 4
3. HARINSKI Jožica. Nova vas 31
4. SIMCIČ Franc, St. Žagarja 10
5. SINOBAD Djordje, Gradnikova 95 5. TADINA Pavla, Gradnik«)va 89
7 TOMAŽIN Milana. Vrhnje 10 a
8 VOVK Janez. Vrhnje 4
9. ZUPAN Pavle. Maistrova 20
V posebno delegacijo za stanovanjsko skupnost:
I   AŽMAN Ciril. Cankarjeva 17
2. ČERNE Lenko. Ljubljanska 12
3. GROHAR Tomaž Jalnova 4
4. HORVAT Bojan, C. svobode 3
5. KRISTAN Franci, Strukljeva 25
6. KUNČIČ Štefka. Roblekova 4
7 NOČ Pavel, Gradnikova 37
8. VRABEC Marjan. Cankarj«>va 31
9. ZUPAN Peter. Langus«>va 2
V posebno delegacijo za pokojninsko in invalidsko zavarovanje:
1. BOLTAR Vera, Roblekova 13
2. BUFOLIN Jože, St. Žagarja 43
3. CIZEJ Milan, Gubčeva 6
4. JEREB Slavko, Cankarjeva 4
5. LAPUH Francka, Triglavska 6
6 MENCINGER  Slavko. Linhartov
7. ROBIČ Ivan, Gradnikova 8
8 VIDMAR Ana. St. Žagarja 15 9. ZUPAN Mara. C na Jezerce 8
V posebno delegacijo za zaposlovanje:
1. BEGUS Franc. Gorenjska 33 h
2. BESTER Helena, Roblekova 11
3. BRINSEK Franc. Vrhnje 12
4. KLEMENC Vinko. Triglavska 17
5. KRIŽNAR Vladimir. Triglavska 4
6. OBLAK Anica. Linhartov trg
7. PFAJFAR Alojz. C. svobode 5
8. SMOLEJ Andrej, Gori« a 13
9. TRBOVIČ Miro. Roblekovo nas. 25
V posebno delegacijo za raziskovanje:
1. GNILSAK Jaka, Langusova
2. HUMERCA Janez Triglavska 22
3. KASTELIC   Bernarda. Gradnikova 9/a
4 KOCJANČIČ Slavko, ml. Mlaka 3 5. KOSELJ Anton. Gradnikova 18 fi. PODRŽAJ Marjan, ml   Nova vas št. 26
7, ROVANSEK Janez. Gradnikova 21 8 SKULI Marko. Cankarjeva 25 <• STULAR Ant«m. Cankarjeva 15
V posebno delegacijo za telesno kulturo:
1 AHAC Boris. St Žagarja 25
2 AŽMAN Franc. Vrhnje 28
3. BAJŽELJ Manan. Gorenjska 33
4. BIZJAK Zvonka, Mlaka 1
5. CILENSEK Alojz, Tavčarjeva 6 fi. FERJAN Miha, Gradnikova 9
7 PETRICEK Peter, Tavčarjeva 9
8 PIKELJ Jože, Ljubljanska 32
9. PRETNAR Janez, Gradnikova 69
V posebno delegacijo za kulturo:
1. ALBININI Eli, Gorica 14/a
2. AVGUŠTIN Cene, Linhartov trg 26
3. ERŽEN Lado, Maistrova 7
4. GASPERIN Roman, Roblekova 6
5. JEŠE Jože, Gradnikova 7/a
fi. MEGLIC Slavka, St. Žagarja 6
7. MERTELJ Biserka, Langusova 32
8. PEZDIČ Svetozar, Cankarjeva 22
9. TURK Josip, Gradnikova 105
V posebno delegacijo za socialno skrbstvo:
1 BERCE Vinko, M laka 1. Rad.
2 BLATARIČ-SPAANS Mojca, Štrukli. 26 l . oi
3 DEŽMAN Majda, C. svobode 21 4. FILIPIČ Franci, Vrbnje 19
5 MERZIDOVSEK Ana, Tnglavska 3
6 PEZDIČ Cvetka, Cankarjeva 22 7. SUHADOLNIK Anton, Gradmko-
Vfl „        ,    ., -r
8 VIDMAR Tomaž, Gradnikova 75 9. ZORKO Justin, Gradnikova 48
V Ribnem se bodo odločali...
V krajevni skupnosti Ribno bodo med 8 kandidati izbirali sedem delegatov za zbor krajevnih skupnosti:
I AŽMAN Jože, Ribno 87
2. DEŽMAN Jože, Bodešče 27
3 KUMERDEJ Breda, Ribno 40
4 MEŽNAR Pavla. Ribno 62 5. MULEJ Ivan, Selo 20
6 PANGRC Rudi, Selo 17
7. STRŽINAR Cilka, Koritno 3fi
8 ZUPAN Stane, Koritno 34
V združeni delegaciji za socialno varstvo so:
1 BERAVS Jana, Ribno 111 2. BREČKO Rajko, Koritno 17
3 DEŽMAN Marija, Ribno 32
4 FERJAN Franc, Ribno 102
5 MULEJ Mirni, Selo 20 fi PESRL Mihela, Selo 55
7 POVSlN Jože, Ribno 24 s
8 TOMAN Alojz, Bodešče 29
9 TORKAR Rozka, Selo 40 10. VIDIC Jaka. Ribno 75
II ZUPAN Vida, Ribno 45
12. ZUPANC Marija, Koritno 19
Glasuje se za 9 kandidatov.
V združeni delegaciji za zdravstvo, vzgojo in izobraževanje, telesno kulturo in raziskovanje pa so:
1 DEMŠAR Milena, Ribno 57
2 DEŽMAN Jože, Ribno 63
3 GRAČNER Emil. Ribno 67
4 KERSNIK Janez, Ribno 64
5 MUŽAN Rado, Ribno 71 fi PANGRC Sonja, Selo 17
7. PESRL Tatjana, Bodešče 33
8. POKLUKAR Meri, Ribno100 9 TOMAN Slavko, Bodešče 29
10. TORKAR Mojca, Selo 42 a Glasuje se za 9 kandidatov.
Na Srednji Dobravi as u je j o ...
gi
V krajevni skupnosti Srednja Dobrava bodo v delegacijo za zbor krajevnih skupnosti volih:
1 AVGUŠTIN Julka, Zg Dobrava 7 2. BERTONCELJ Milka. Zg Dobrava 4
3 BLAZNIK Franci, Mišače 4
4 DEBELJAK Emil, Zg. Dobrava lfi
5 FRELIH Andrej. Zg Dobrava 23 fi JESE Niko, Sr. Dobrava 1
7. POGAČNIK Jože. Lipnica 10
Glasovnica za delegiranje v skupščine interesnih skupnosti vsebuje kandidate:
1  BABIC Mina, Mišače 1
2. BERTONCELJ Spela, Zg. Dobra
va 4 .....
3 DEBELJAK Manja, Lipnica I a
4 GOLMAJER Vinko, Sr. Dobrava 5
5 GORIČNIK Helena, Lipnica 9 a fi GUZEL1 Jožica, Sr Dobrava fi a 7 JESE Marjan, Sp Dobrava 8
M PFAJFAR Joža, Sr. Dobrava 10 9 POGAČNIK Tone mL Zg. Dobra-
10. RAKOVEC  Ludvik.  Zg. Dobrava 20
11. TERLIKAR  Danica. Sr Dohra-va 5 a
V Srednji vasi v Bohinju
se odločajo ...
V krajevni skupnosti Srednja vas v Bohinju delegirajo v skupščine družbenopolitičnih skupnosti kandidate:
1 ARH Ivan. Češnjica 62
2 ARH Janko. Jereka 5
3 FRELIH Nada, Češnjica30
4 KOROŠEC Alojz. Jereka 43
5 KOROŠEC Janko Podjeljefi
6. SMUKAVEC Rado, Češnjica 6
7. STENDLER Valentin, Sr. vas 100
8. ŽMITEK Janez, Srednja vas 47
9. ŽVAN Jože, Srednja vas 14
Združena delegacija za socialn« varstvo ima kandidate:
1  DOBRAVEC marija, Češnjica 101
2. FRELIH Franc, Češnjica 47
3. KOCJAN Marija, Sr. vas 56
4. PREŽELJ Marija, Srednja vas 109
5. SMUKAVEC Mirko, Češnjica 82
6. SODJA Polona, Jereka 12
7. STARE Franc, Češnjica 45
8. SKANTAR Jože, Srednja vas 63
9. ZUPANC Anton, Srednja vas 48
V združeni delegaciji za vzgojo, izo braževanje, zdravstvo, kulturo, telesno kulturo in raziskovanje ao:
1 KOCJANC Marjana, Srednja va>
št. 56
2. MEDJA Mojz, Jereka 33 a
3. MIKELJ Anton, Češnjica 96
4. SMUKAVC Alojz, Jereka 41
5. SMUKAVEC Jože, Podjelje 21
6. SMUKAVEC Slavko, Jereka 25
7. SODJA Anton, Srednja vas 115
8. SODJA Franc, Češnjica 34 9 STARE Franc, Češnjica 1
Stara Fužina glasuje...
Delegati za zbor krajevnih skupnosti so:
1. ARH Milan, St. Fužina 88
2. HODNIK Jože, St. Fužina 185
3. KONAVEC Martin, St. Fužina 203
4. KOVAČIČ Marjana, Studor 1 5 MIKELJ Anton, St. Fužina 44
6. MLAKAR Branko, St. Fužina 179
7. POLANC Jože, Studor 39
8. RABIČ Janko, St Fužina 38 a ' 9. SEST Irena, St. Fužina 68
10. TANCAR Frančiška, Studor 29
11. THALER Milan, Studor 6
12. ZADNIKAR Anton, St Fužina 38
13. ŽMITEK Pavel, S t. Fužina 150
14. ŽVAN Pavel, Studor 19
V združeno delegacijo za vzgojo in "izobraževanje, zdravstvo, kulturo, raziskovanje in telesno kulturo:
1. ARH Edi, Stara Fužina 88
2. ARH Franc, Stara Fužina 148
3. BIDERMAN Brigita. Stara Fužina 6
4. CVETEK Anica, Stara Fužina 6\
5. KAVČIČ Marko, Stara Fužina 100
6. ODAR Marica, Studor 11
7. SMUKAVEC Janko, Stara Fužj-na63
8. STROS Franc, Stara Fužina 151
9 TANCAR  Andrej,  Stara Fužina St. 123
10 TANCAR Franc, Studor 29
11. ZALOKAR   Anton,  Stara Fužina 72
12. ZUPANC Ivanka, Stara Fužina 43 Glasuje se za 9 kandidatov.
V združeno delegacijo za socialno varstvo:
1. GARTNER Frančiška, Studor 49
2. KAVČIČ Mihela, Stara Fužina 100
3. MiSMAS Jože, Stara Fužina 216
4. ODAR Marija, Studor 1J
5. PEKOVEC  Darinka.  Stara Fužina 145
fi. PEKOVEC Janez. Stara Fučina št. 139
7. PEKOVEC Jože, Studor 18 a
8. SKANTAR Milan. Stara Fuži- na št. 211
9. STROS Alojz, Stara Fužina 83
10. STROS Bojana, Stara Fužina 143
11. ZUPANC Anton, Stara Fužina 180
12. ZUPANC Ivanka, Studor6 Glasuje se za 9 kandidatov.
V Zasipu bodo volili...
V krajevni skupnosti Zaaip se bodo odločali za sedem kandidatov za delegacijo za zbor krajevnih skupnosti:
1 BURJAStojan,Rebr8
2 JANŠA Janez. Stag ne 7
3, KOCJAN Branko. Sebenje 25 4 POGAČAR Polde. Muže 1
4  POGAČAR Polde, Muže 1
5. RACE Zdenko. Sebenje 68
6, SMOLlS Zoltan. Stagne 43
7 TERSEGLAV Bojan. Rebr 34
V združeni delegaciji za socialno varstvo, skrbstvo, otroško varstvo, zaposlovanje in SPIZ so:
1  BIZJAK Cveto. Rebr 21
2. JARKOVIČ Ivanka. Dolina 17
3 KOKALI Nataša. Sebenje Tli
4 PLEMELJ Franci. Sebenje 15
5. POVSlN Metka, Dobie 5
6. STRMOLE Jože, Dolina 25
7 SIMNIC Anica. Ledina 5
8 ŽVAN Miha. P«)lje 8
V združeni delegaciji za zdravstvo, kulturo, telesno kulturo, izobraževanje in raziskovanje so delegati:
1  BURJA Slavko, Sebenje 13 2. CEPIČ Branko, Dobje 13 I LEGAT Franci, Sebenje 57
4. LUKAN Andrej, ml.. Stagne 3
5 REKLEJ Andrej, Sebenje 12 6. SMID Franc, Rebr 36
7 TIČAR Anton. Sebenje 50
8 1 'RH Matija, Rebr 3
O LA8 8. STRAN
KOMENTARJI IN KRITIČNI ZAPISI
PETEK, 12 MMrj
Dodatni dinar za zdravstvo
Jeseniška zdravstvena skupnost predlaga dodatno zbiranje denarja za zdravstvo, ki se že od junija lani ubada s svojo nelikvidnostjo -Doslej glede prispevka za zdravstvo na repu slovenskih občin, poslej nekje na sredi — Ponovna opozorila o podvojenih zdravstvenih zmogljivostih
Jesenice — Pomanjkanje denar ja za zdravstvo je problem, s ka
terim se na Jesenicah že nekaj časa ukvarjajo. Brez dvoma je tudi posledica dejstva, da se je jeseniška občina lani uvrstila na .r>f). mesto med slovenskimi občinami glede prispevka za zdravstvo. Bila je torej na repu lestvice slovenskih občin. S sedanjim predlogom zdravstvene skupnosti o dodatnem financiranju zdravstva, ki bo v razpravi do 25. marca, bi se uvrstila nekje na sredino.
O problematiki zdravstva je septembra lani razpravlja!) tudi občin-
ska skupftčina. saj so v zdravstveni skupnosti ocenili, da sami problema ne morejo razrešiti. Predlagali so namreč valorizacijo, s katero naj hi zbrali 43 milijonov dinarjev. Vendar je bila v razpravi na izvršnem svetu in občinski skupščini sprejeta le 8-odstotna valorizacija, s čimer so se držali v resoluciji zapisanih omejitev skupne porabe. Tako je bilo odobrenih 20,7 milijona dinarjev. Z nespremenjeno prispevno stopnjo bi se nateklo 10,6 milijona dinarjev premalo, zaiu mj niopnjo iz dohodka povečali z 8,60 na 9. prispevna stopnja iz bruto osebnih dohodkov pa je ostala
Steklina v radovljiški občini
V Kihnem se je skoraj po letu dni spet pojavila steklina. Obolela lisica — Ravnajmo se po navodilih ustrezne službe
Lovci vseh lovskih družin morajo izpolniti svoje naloge kar najbolj vestno, z zavestjo, da so skoraj edini, ki lahko pomagajo zatreti to nevarno bolezen, ki se vedno konča s smrtjo.
Torej, spet bo treba vestneje zapirati domače pse in mačke. Če pa boste opazili mačko ali psa. ki sta napadla človeka, je treba to nemudoma prijaviti. Ce kupite psa. je treba to prijaviti najpozneje v osmih dneh, v treh dneh pa pogin, odtujitev, pobeg in vsako drugo spremembo v zvezi z rejo psov. Prepovedano je klanje nekaterih živali na domu. Vse prostore, predmete in neposredno okolico, s katero so bile v stiku bolne živali ali posamezni njihovi deli, je treba razkužiti. Starši naj neprestano opozarjajo otroke, naj se ne približujejo bolnim lisicam, stečejo naj proč in obvestijo odrasle, leti pa naj bolno lisico pokončajo tn oddajo v pregled.
Steklina je nagla in posebne) nevarna virusna bolezen ljudi m živali, ki se prenaša z ugrizom in vedno konča s smrtjo. Zato je najbolje, da dosledno spoštujemo navodila in in   zaščitimo  okolico in
Radovljica — Veterinarska inšpekcija Uprave inšpekcijskih služb Kranj je 4. marca letos ugotovila, da se je pojavila steklina v Ribnem. Tam so ujeli bolno lisico in jo zaprli v drvarnico, kjer je poginila. Zadnjič so ugotovili steklino na radovljiškem območju junija lani.
V Sloveniji je zdaj okuženih s steklino 33 občin, okužene sosednje občine pa so K rani. Skofja Loka. Tolmin in Tržič. Odredba o zatiranju stekline za območje radovljiške občine je še vedno v veljavi.
S ponovnim pojavom stekline je treba spet spoštovati vse predpise. Obvestili so že vse lovske družine, da organizirano iztrebljajo lisice in druge' gozdne prenašalce stekline. Vse poginule živali je treba pošiljati na pregled, vse pse, ki se potepajo, je treba pobiti, prav tako mačke, kršitelje oa prijaviti veterinarski inšpekciji. Prednostno bodo marca cepili pse proti steklini, po cepljenju pa bodo opravili kontrolo.
V pregled je v skladu z navodilom republiške veterinarske uprave treba poslati glave vseh poginulih lisic in drugih škodljivih živali, ki so poškodovale človeka, glave živali, ki so kazale    utemeljen    sum stekline
opozorila
sebe.
I) Kuralt
ŽVGP VODNOGOSPODARSKO PODJETJE KRANJ
p. o.
Mirka Vadnova 5, Kranj
razpisuje po sklepu delavskega sveta z dne 9. 2. 82
JAVNO LICITACIJO
za prodajo naslednjih osnovnih sredstev
Naziv osnov, sredstev i
1 kom prekucnik TATRA 148 S 3 1 kom kombi IMV 2200 D 1 kom boben IT AS za avtomešalec, kapacitete 6 kub. m
Izklicna cena za 1 kom — brez davka
r>00.0<M).- din .'10.000.- din
30.000:- din
•Javna licitacija bo v četrtek 18.3.82 na dvorišču mehanične delavnice in avtostrojnega parka VOP Kranj. Mirka Vadnova 5. na Primskovem. ob 10 uri za družbeni sektor in ob 10.30 uri /a zasebni sektor
Ogled osnovnih sredstev je možen isti dan od 6 do !». ure.
Udeleženci javne licitacije morajo pred pričetkom položiti kavcijo v višini 10 % od vrednosti izklicne r-ene.
Zasebni sektor mora izvršiti plačilo takoj po končani licitaciji, pri blagajni podjetja, družbeni sektor pa v zakonitem plačilnem roku.
Pravne osebe morajo predložiti pooblastilo in izjavo o oprostitvi davka.
STROKOVNA SLUŽBA SIS GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI OBČINE KRANJ. JLA 4
objavlja prosta dela in naloge
ADMINISTRATORKE - STROJEPISKE
/a določen čas .'narforneščarije delavke na porodniškem dopustu i
Pogoji:
- poklicna administrativna šf»la
— eno leto delovnih izkušenj
- dobro /nanj*' strojepisja,
— ust rezen odnos do samouprav I jan u
Kandidati naj pošljejo svoje prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi mi naslov: Strokovna služba SIS gor gospodarskih dejavnosti občine Kranj, JLA 4.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po preteku razpisa.
nespremenjena in  je torej znašala 1.16. x
Kljub temu se je lani nateklo premalo denarja in nepokrita je ostala obveznost solidarnosti do republiške izobraževalne skupnosti v višini 6 milijonov dinarjev. I)o konta februarja letos je še niso mogli poravnati. Prav tako ni bila poravnana obveznost do splošne ljudske obrambe.
Problem se je torej potegnil tudi v letošnje leto in rečemo lahko, da jeseniško zdravstveno skupnost že od junija lani pesti nelikvidnost, kar seveda povzroča številne probleme.
Zdravstvena skupnost je zato pripravila predlog o dodatnem financiranju, ki bo v razpravi do 25. marca. Če bo sprejet, ho od 1. aprila naprej znašala stopnja iz dohodka 9,60 namesto dosedanjih 9, prispevna stopnja iz bruto osebnih dohodkov pa se ne bo povišala. Izvršni svet je k predlogu že dal pozitivno mnenje.
V združenem delu so namreč sprejete usmeritve, da naj se obseg zdravstvenih storitev ne krči in da naj se participacija ne zvišuje. Prav tako ni bil sprejet predlog o diferencirani prispevni stopnji, po kateri naj bi organizacije združenega dela. ki imajo v povprečju večjo odsotnost z dela zaradi bolezni delavcev, prispevale za zdravstvo več. Prizadete bi bile namreč organizacije, v katerih delavci delajo v težjih delovnih pogojih.
Ob predlogu o dodatnem financiranju zdravstva pa je izvršni svet opozoril na problem podvajanja zdravstvenih.zmogljivost i v jeseniški občini. Problem je prav tako že star in je najbolj opazen prav v jeseniški občini, ki ima nedaleč od zdravstvenega doma bolnišnico, svojo zdravstveno ambulanto pa ima tudi Železarna. Tako imajo na Jesenicah dva zdravstvena dispanzerja za borce, tri laboratorije in prihaja do tega, da izvid iz enega laboratorija v drugem ne velja. S smotrnejšo organizacijo bi lahko privarčevali marsikateri dinar. Na prohlem je že večkrat opozorila zdravstvena skupnost, vendar v zdravstvu ukrepov niso sprejeli. Če je torej dogovor med jeseniškimi zdravstvenimi organizacijami tako težak, bi moTali v tem pogledu več storiti v okviru gorenjskega zdravstva.
M Volčjak
Zanimiva ugotovitev lanskega popisa prebivalstva
Nikjer prijavljeni
Z lanskim popisom prebivalstva so v jeseniški, pfrfr našteli 30.925 prebivalcev, v registru prebivalstva pa« bilo tedaj vpisanih 29.908 prebivalcev — Razlika, kijt znašala 1.017 prebivalcev, je nastala zaradi probksM okrog začasnega prijavljanja bivanja in povsem irtra evidence so otroci, kar poraja težave pri vpisu v vrteti šolo
Jesenice — Rezultati popisa prebivalstva so v jeseni&i oats osvetlili problem okrog začasnega prijavljanja bivanja. Probkatat strijskega središča torej, ki zaposluje delavce od drugod. S poešs prebivalstva s»> namreč na dan 31. marec lani našteli 30.925 prdjas cev, v registru prebivalstva pa je bilo vpisanih 29.906. Razlika *m šala 1.017 prebivalcev, torej jih je bilo.toliko izven evidence.
Kako je do tega prišlo? V jeseniški občini živi več družin, ki s«ap stalno nastanjene, vendar niso stalno prijavljene, ker nimajo mr vanj. Po več družin pač živi v enem stanovanju. Začasno sta priitdj na le starša, ki sta, eden ali oba, tudi zaposlena. Otroci, mlajšiodgk pa niso prijavljeni, čeprav žive na Jesenicah že od rojstva. Nitin^ pa niso prijavljeni tisti, ki bivajo v barakah pod Mežakljo in v m dajočih hišah v Mostah. Nekateri med njimi tudi niso zapora Jesenicah, temveč odhajajo na delo v sosednjo Italijo.
Težko je oceniti, koliko otrok je izven evidence, saj roortiu« razlike, ki jo je pokazal popis,odšteti tiste, ki niso niti začasno ar«* 1 jeni. To je med drugim tudi posledica nespoštovanja določb lajJ!?* česar tudi prihaja. Ob približni oceni pa je od vseh začasnoprijavWi v občini tretjina ali približno 900 žensk. Med njimi so samskeimk zaposlene v gostinstvu, ostale pa torej lahko štejemo med tim imajo otroke, vendar ker so same začasno prijavljene, njihovi niso nikjer prijavljeni.
Zakon o evidenci nastanitve občanov in o registru prebk»kJ • namreč med drugim določa, da je prijava začasnega bivališča za vse osebe, stare nad 16 let, ki se zadržujejo izven kraja sth bivališča več kot 15 dni. Torej le za osebe, ki so stare več kouskl Čeprav zakon ne pravi, da se otrok ne sme začasno prijavljati V** pa je bila doslej praksa takšna, da jih niso.
Problemi, ki nastajajo, pa narekujejo, da bodo v jeseniSk poslej začasno prijavljali tudi otroke. Otroci, ki niso nikjer prV hodijo tudi v vrtec. Šolo. Hude težave imajo starši, ko želji otroka v vrtec ali šolo. ko žele imeti potrdilo o družinski skupi) teh otrok takorekoč ni«. Težave imajo sveda posebej sole vnaprej vedo. koliko otrok se bo vpisalo.
rta Jesenicah se zato v razpravi o novem zakonu o evidWr nit ve občanov in o registru prebivalstva zavzemajo, da bi zač*'1*0! javljali vse družinske člane, ne le starše. Zavzemajo pa se turT*'' pogoj za prijavo stalnega bivališča stanovanje in zaposlitev t moral imeti občan zagotovljene minimalne pogoje za nastanil življenje Vsak bo moral torej izkazati, da ima poleg stanov* *' vire preživljanja.
Ali bo to prineslo več ali manj začasnih prijav, je težko ref u se nekateri ne bodo tako na hitro odločali za selitev iz krai' ■ morda bo začasnih prijav poslej še več? Morda pa vsaj tistih ' nih« prijav poslej ne bo več. »Navideznih« prijav bivanja ko*1*** primer nekateri jeseniški taksisti prijavljali v radovljiški obči izračunali, da je tam manj dajatev družbi. Podobno. pravij0,J, ^"'1 nicah tudi ni prav, da ljudje, ki žive v njihovi občini, na delot^*1'1* v sosednjo Italijo, ne plačajo prav nič za šole. vrtce : . . čenra otroci obiskujejo vrtec, šolo
___ Mv-*a
Letos predvsem nadomestna stanov
ani
V tržiški občini bodo letos pridobili precej skromne nove stanovanjske površine, pa še te bodo namenjene v glavnem za nadomestna stanovanja — Priprave na gradnjo dveh stolpičev na Ravnah in enega v Spodnji Preski — Združeno delo se še vedno bolj ogreva za individualno zidavo, medtem ko je prosilcev za družbena najemna stanovanja trenutno kar 165
Tržič - Tržičani na področju revitalizacije mestnega jedra na Gorenjskem nesporno uživajo prvenstvo in letos bodo vrnili nekdanjo zunanjo podobo tretji hiši na Trgu svobode. Vendar pa ne le zunanjo — in v tem je njihovo prvenstvo — kajti prenovili in posodobili bodo tudi stanovanjske prostore in vanje se bo spet naselilo mlado življenje Hiša. ki nosi številko 25« ho dobila skupaj dvanajst manjših, a sodobnih stanovanj.
Hkrati s tem pa pri stanovanjski skupnosti že potekajo tudi dogovori z lastniki hiše na Trgu svobode U o odkupu prostorov. Ta stavba je namreč naslednja na seznamu revi-talizacijskega načrta mestnega jedra in se je hodo roke izkušenih gradbincev lotile predvidoma prihodnje let o.
. Tudi hiša na Ravnah 9 počasi že dobiva novo podobo. V prizidku So kotlovnica in devet stanovanj, v nadzidku. ki bo prišel na vrsto v drugi polovici leta pa bodo spet nadomestna stanovanja za sedanje -tanovalce m za stanovalce s Prole-tarske 14. ki je predvidena za rušenje. Na njenem mestu bo dovolj prostora za dva nova stolpiča, za katera bo letos potrebno pridobit i dokumentacijo.
Precej trdno osnovo končno dobi v a zamisel o gradnji stolpiča v Spod-* nji Preski, ki se vleče že nekaj let in /.a katero se je potegovala zlasti Bbmhažna predilnica in tkalnica, vendar je od nje nazadnje odstopila. Stvat ie zdaj prevzela stanov arijska skltpOost. ki načrtuje začetek gradit je /a prihodnje leto Približno polovico denarja bo predvidoma pri -spevaja skupnost pokojninskoin-valiskega   zavarovanja,   ki   bo v
-lolpit n odkupiht deset stanovanj /a starejše občane
l .etos bodo torej Tržičani pridobili precej skromne nove stanov anjske površine, pa št- te bodo namenjene v
glavnem le za nadomestna stanovanja. To je v precejšnji meri tudi posledica premajhnega vlaganja združenega dela za družbeno usmerjeno gradnjo. Razmerje med njo in individualno gradnjo je na papirju sicer zapisano v enakih delih, vendar pa se organizacije združenega dela še
vedno bolj ogrevajo za gradnjo   Tako z den*n vsako leto namenijo £ stanovanjskih vprašan? pač zadovoljijo več PrtL nem se jim kredit vračav tako gledanje precej t V Ne le zaradi trošenja vi^ zemlje, ampak tudi zar3' ki se graditeljskim ' labših socialnih
n?1
odreči. Na spisku, ki stanovanjska skupnost J* kar   165   prosilcev t, najemna stanovanja.
H
Sporni zdravniški urni)
Komenda — Precej dolgo je trajalo, da so si v Komendi priborili splošno in zobozdravstveno ordinacijo. V ta namen so odstopili prostor v domu krajevne skupnosti in pred letom dni sta zdravnika nastopila de/o. Vendar pa med KomendČani vlada precejšnje nezadovtdjstvo. saj so kljub zdravniku pred lastnim /nagoni prisiljeni obiskovati ambulante v Kamniku.
Zdravnik prihaja i: Kamnika dvakrat tedensko: enkrat od II. do ure ter drugič od /3. do 15. ure. Cs je neprimeren. Ljudje, ki so dopoldne na delu. se vračajo med drugo in tretjo uro domov in tako zamudijo ohe ordinaciji. Starejši pa se brez spremstva težko napotijo k zdravniku. Edina možnost, ki se ponuja za obisk pri zdravniku, je izkoristiti 11 opus t ali bolniško, vendar pa se za to le redko kdo odloči. Posebno še. če gre le za kak recept ali nedolžno bolezen! Tako so se priča kovanja K' omendčanov o lastni Hplošni ordinaciji popolnoma izjalo vilo. Domačega zdravnika zaradi neprimernega urnika rte morejo obi .•kovati, še vedno ho prisiljeni v dol gili vrstah čakati v kamniškem zdravstvenem (lomu, vrh vsega pa tudi zdravnik t feh štirih neprimer no izbranih tedenskih urah v o/tli
naciji  pravzaprav m**,
dela.
Problema se Konten^ zavedeli šele zdaj. saj ju\ „ meren čas tepel že pri* daj« mmi sestanki opisnih **! ski h skupščinah v zdravstveni skupnmti, vprašanji in še mnog<tčimm doseči, da bi tudi drugi k mislili o neprimernem mendske ordinacije, \\ ostali brez zadovoljna Na. delegatsko vprašaj no je bilo ce/o 'ersj^L skupščini dobili odgonir, dj, kadrovskih prohhmot r obratovalnega časa *k^m Komendi ni moč drug^ Kamniški zdravniki m i> skem času najbolji ^ zato je čas od 11. do M taji 15. ure na/primernejši. || enega od zdravnikm-Kaže. da ne bo tako Inhh), interesov zdravstivntm krajanov Komende. Sfant* «t?j reč želijo, da bi zdranni < 15. do 19. ure. Taka K imeli od njega korist m rani. ne le peščica, ki i««u neprimernih dopoldanski Bi danskih urah.
PETEK, 12. MARCA 1982
GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE
9. STRAN GLAS
Črtomir Zoreč
POMENKI O GORENJSKIH KRAJIH IN LJUDEH
NA PODROČJU LJUBLJANSKIH OBČIN
Hišica iz kock
V hišici iz kock je živela Jelka.
Kadar je sijalo sonce, je šla ven, na zeleni travnik. Kadar pa je deževalo, je ostala v hiši in gledala slike.
V prvi sobi je bila naslikana bela kokoš. Kokošje rekla Jelki: Ko, ko, ko, prišel bo bedak.
V drugi sobi je bila naslikana črna muca. ' Jelki je povedala, da se bo hiša podrla.
Ne. ne!
Povedala je. da bo odšla, ko bo spredla dovolj prediva.
V tretji sobi je bil naslikan dimnikar. Rekelje, da se bo dimnik podrl.. .
Boštjan. Tjaša, Lidija, Alenka. Alen, še ena Tjaša, Igor in drugi »malarčki« so ob diapozitivih takole, vsak po en stavek, sestavljali pravljico o hišici iz kock, dokler je niso privedli do srečnega konca.
Pravljico so slišali od tovarišice Danice prvo torkovo vra male h>le v vrtcu Maksa Rozman-Tatjana v Stražišču. Prebrala jim jo je ob spremljavi ulustracij na steni, potem pa so jo morali ponoviti in v velike brezčrtne zvezke z voščenkami narisati prizor iz nje.
Na belem papirju so rasle hišice iz kock, gozdovi, jelke, mačke, psi .  Tiho je bilo v razredu, vsak je bil zatopljen v svoje delo. Cisto drugačno vzdušje kot med kranjskimi prvošolčki v oddelku podaljša nega bivanja, ki sem ga lani obiskala. »Malarčki« so, ponosni, da s<> postali šolarji, nalogo vzeli nadvse resno.
Vzgojiteljica Danica Škraba je povedala, daje v njenem razredu šestindvajset otrok. Radi prihajajo dvakrat na teden v šolo, skozi igro ne navajajo na obveznosti, na pozornost, disciplino, skupno delo.
»Razlike med temi otroki in malčki iz vrtcev so seveda precejšnje, čeprav se večini pozna, da so lani obiskovali 80-urni program predšolske vzgoje. Po eni strani so zelo hvaležni učenci. Vse je zanje novo, vse jih zanima. Ni težko pritegniti njihove pozornosti. Tudi umirjeni bo bolj. Po drugi strani pa nekoliko počasneje dojemajo, niso toliko navajeni poslušati in logičn<) sklepati, oblikovati pravilnih stavkov, zaosta jajo^v ročnih spretnostih.«
120 urna mala šola je predhodnica prave šole, priprava nanjo. V njej naj bi se otrok, ki ni deležen organiziranega družbenega varstva in vzgoje, socializiral. Od vzgojiteljice je veliko odvisno, kako b,, *prejel Kolo. Nobene grobe prisile, graje ne sme čutiti. Vse naj bo zanj igra. čeprav resna, ob njej naj pili lastnosti, za katere pa bodo že v pnem razredu nagrajevale ali karale ocene.
H. Jelovčan
Ko gre za zdravje
Kranj - Vse več ljudi, kopalcev je, ki se radi sprostijo na soncu, zraku in vodi ter tako ob ugodnem počutju iščejo oblike zdrave rekrea rije Tak je bil eden od zaključkov na letnem občnem zboru Društva naturistov Gorenjske, ko so se pogovarjali o lanskem in o načrtih za letošnje delo. Maja meseca, po sprejetem programu, bodo organizirah »det h kolegom na Koroško in se z njimi pomerili v odbojki in namiznem tenisu, koncem maja pa bo srečanje treh dežel naturistov v naši Koversadi. Septembra bo mednarodno športno srečanje v Grazu. Zlasti pa bodo letos skušali najti otiplji tejše oblike stikov in sodelovanja z na turističnimi organizacijami pri nas ter urediti možnost izvensezon-ake rekreacije v kopališčih in aaunah. Največ pa je zanimanja za zemljiškopravno   pridobitev izbra-
nega zemljišča in ureditev le-tega za športno rekreacijsko dejavnost članstva in njihovih družin. Predstavnik republiške zveze je na zboru tudi poročal o raznih naturističnih objektih vzdolž Dalmacije z doseženimi sporazumi za določene ugodnosti in popuste za naše člane.
Glavno zagotovilo izpolnjevanja postavljenih ciljev in perspektive sploh je vse širše prodiranje svobodnih miselnosti v javnosti in skladno s tem tudi naklonjenost za pomoč in sodelovanje kot se je pokazalo s strani hotelsko-turističnih organizacij po Radovljiškem, z Gorenjsko turistično zvezo ter drugimi organizacijami.
Zaželjene informacije ali včla-njevanje ostaja še vedno pismeno na naslov: Društvo naturistov Gorenjske. Kranj. Koroška 27. i (.
1523 GRAMOV DKLKGATSKEGA GRADIVA Kranj — Za prvo konferenco članic Ljubljanske banke, temelj ne banke Gorenjske Kranj, po slovne enote Kranj, je prišlo na delegatske   naslove   gradivo s štirinajstimi   točkami dnevnega reda.
Bolj »švohotni« delegati so kuverto, ki so jo prejeli, onemoglo izpustili iz rok: bolj krepki in trpežni delegati so zavidljivo zažvižgali: papirja pa na kile! Upravičemi. kajti gradivo za prvo konferenco tehta kilogram in pol ali lekarniško natančno stehtano 1523 gramov, vsebuje pa 3,9.5 potipkanih strani.
Ne bi omalovaževali pomembnosti vseh točk dnevnega reda, zdi pa se nam — tako, kot se zdi vsej bančniško naravnavi delegatski bazi Gorenjske — da so šli tokrat predaleč. Le kdo zmore prebrati toliko gradiva in ga te meljito preštudirati? Teden dni dopusta bi potrebom/ ubogi dele gat, da se pretolče od začetne verifikacijske komisije do delegatskega upravljanja in odločanja, kot je zapisano v predzadnji točki.
Tako pač ne gre — že zato ne. ker gre za vsesplošno pomanjkanje papirja in ta hudo in živ lienjsko občutijo predvsem tisti, ki od papirja živijo. Takšno razmetavanje z odličnim papir jem je vse obsodbe vredno in zahteva še petnajsto točko dnevnega reda te prve konference: Kaj se to pravi, da je prišlo toliko gradiva v stabilizacijskem času. ko nam primankuje na tone in tone papirja?
Dan žena v Ratečah
Rateče - 8. marec — dan zena so proslavile tudi žene v krajevni skupnosti Rateče. Popoldne je bilo že tradicionalno tekmovanje v smučarskih tekih, ki so se ga udeležile žene in dekleta iz Rateč! Tekle so v treh starostnih katerogiiah. Tekmovanje je organiziralo rateško smučarsko društvo, vsaka tekmovalka, ki je Dritekla skozi cilj, pa je dobila simbolično darilo - rdeč nagelj.
Zvečer je Društvo prijateljev mladine iz Rateč pripravilo v dvorani krajevnih organizacij proslavo Z recitacijami in petjem so nastopili rateški cicibani, pionirji in mladinci. Najmlajši pa so pripravili tudi razstavo svojih izdelkov in bodo na ogled ves teden. A. Kerštan
POPRAVEK
V zvezi s člankom v GLASU pod rubriko »Mi pa niamo se uklonili...«, kjer smo 22.januarja 1982 predstavili prvo-borko Kati Ambrožič, nam je ta sporočila dopolnilo: z možem Francetom sta stanovala tedaj v Spodnjih Gorjah pri Mačku, št. 4, in ne v Mevšku pri Cesarju. V mali hišici so stanovali in aeatankovali. Sestanke je vodil Janez Zvan-Porov. Tam je določil tri tovariše za odhod v partizane, njenega moža pa je zadržal za zvezo doma, ker je takrat na terenu lahko več koristil. Kmalu zatem pa so njenega moža aretirali.
(4. zapis)
S tem zapisom bom na hitro obiskal nekatere kraje zahodno in severozahodno od Vodnikove Šiške. Kraje sem v mladosti neštetokrat prepotoval - a zdaj so vasi komaj še prepoznavne; nič več idilično-kmeč-ke, zdaj je vidno blagostanje tudi v gorskih zaselkih. Industrija v Ljubljani pa tudi v ožji okolici daje domačinom dovolj belega kruha in še dovolj sredstev za prenovo hiš in gospodarskih poslopij.
POG K IGALKI
K Blagajevemu volčinu ali bolj strokovno: k Daphni Blagavani. Tako naslavljam to poglavje, ker usmerjam pot k rastiščem prelepe bele igalke, ki bo v tej predpomladi spet pognala rfvoje dišeče cvetje. Seveda ne pojdemo tja, v Polhograjske dolomite, da bi igalke trgali - zadostuje naj, dragoceno botanično redkost naše domovine, videti in občudovati.
No, pa pojdimo na prvi pomladanski izlet iz Ljubljane, bolj prav iz Šiške, proti Gorenjski.
KOSEZE so bile pač nekoč vas svobodnjaških kosezov, nižjega kmečkega plemstva, poznanega pri nas v srednjeveški dobi. Zato najdemo kraje s tem pomembnim imenom skoro po vsem Slovenskem. Po svoji legi so od naštetih vasic Šiški najbližje in so v morju mestnih stolpnic danes komaj zaznavne - le kot staro ledinsko ime ...
KAMNO GORICO ">majo le Kroparji za sosedo - tudi ljubljan sko-gorenjska šišenska občina premore svojo vasico tega lepega krajevnega imena! Zaselek je razstrt vzhodno od Dolnic - je pa pol manjši, tudi po številu domačinov; komaj sto jih je. Drobcen kraj po stane popotniku zanimiv zaradi izvirka čiste studenčnice sredi vaške gmajne - pravijo na tei vodi Zlatek ali Zlati studenec! Odkod to lepo, nenavadno ime? Z zlatom bržčas nima neposredne zveze, morda bolj smiselno, saj je bila dobra pitna voda vsaj v ravninskih predelih večkrat zlata vredna! Studencu so stan domačini nekoč pravili tudi Rimski vrelec, ker je bil eden od virov, ki je napajal emonski vodovod.
DOLNICE, obcestni zaselek na vznožju Velike Trate (514 m) ob stranski cesti Šentvid-Dobrova je treba omeniti že zato. ker so bili prav tu odkriti ostanki rimskega vodovoda  - akvadukta. ki je skrbel,
da prebivalci stare Emone niso trpeli žeje. Sicer nekdanja kmečka vasica, si danes reže vsakdanji kruh v bližnjem Pržanju, kjer obratuje velika Iskrina podružnična tovarni-ca. - Neki domiselni domačin si je izmislil za sredino vasice ime »Šan-gaj« - pa se je ime kar oprijelo!
GLINICA ali Glince, kot vasici pravijo domačini, leži ob potoku Glinščici pod bližnjo vzpetino Črnega vrha (482 m). Precej razloženo, raztreseno naselje, je znano po antičnih najdbah in po svoji starinski cerkvici sv. Antona Puščavoika -PrešiČka iz leta 1526. Posebnost cerkvene opreme je križev pot, slikan na steklo. Prst glinških njiv je ilovnata — ki je pač dala vasici tudi ime
— glinica.
PODUTIK — ljubljanskim izletnikom dobro znano ime, komaj dobro uro oddaljene obcestne vasice. Kraj ie znan po svojih gramoznicah, še bolj pa kamnolomih dobrega apnenca in plemenitega dolomita — tu je namreč začetek zanimive gorske rajde srednje visokih vrhov, ki jim pravimo na splošno kar Polhograjski dolomiti. (»Dolomitska listina«, sestavljena v tem območju, je leta
1942 združila v enotno osvobodilno fronto vse prejšnje bolj ali manj samostojne sestavine.) — Sredi vasi stoji spomenik padlim v NOB tudi za bližnje vasice. Na podutiškem klancu, kjer so bile pred zadnjo vojno stalne kolesarske dirke, stoji spomenik kolesarjem, padlim v NOB. — No, naj še omenim že malo pozabljeno pionirsko železnico, ki je okrog deset let obratovala med Rožno dolino in Podutikom. Bila je plod veselja po osvoboditvi -- pravcati dar skupnosti otrokom. Pozneje smo začeli živeti bolj gospodarno, a manj veselo . . . Denar je (žal!) ostal sveta vladar!
TOSKO ČELO je iz Podutika in skozi Dolnice kar brž dosegljivo. Majcen hribovski kraj, v katerem žive Tošnakarji (tako si pravijo domačini). Leži v kar precejšnji višini
— 560 m — v sredi poviri j dveh vod: Glinščice in Jarčjega potoka. Priljubljena smučišča - pač mestu najbližja. - Lahi so vas 19. marca
1943 požgali, ker je bila partizanom močno naklonjena. Na spodnjem koncu vasi stoji spomenik kurirjem, padlim v NOB. Pohvaliti je treba oskrbnike pomnika, da so tu postavili klopi - tako da razgledišče tudi po svoje služi namenu: razgledu in misli na padle fante ...
Blaga jev vo/čin ali IG ALKA
Ml PA NISMO SE UKLONILI
Borbena pot
Gabrijela Frjana-Škorca
V krajevni skupnosti Ribno živijo ljudje v Kihnem, v vasi Selo, Koritno in Bodešče Prav u današnje krajevne skupnosti Ribno je bilo 14* aktivnih borcev NOV in POS, aktivno je za Osvobodilno fronto delalo 580 vaščanov. Domala vsi ao prispevali svoj delež za osvoboditev 56 borcev in aktivistov je padlo v bojih
ali pa so bili kako drugače žrtve fašističnega nasilja. V zadnjem letu vojne so kmetje z Rib-nega in okoliških vasi s konjsko vprego vozili hrano in drug material za enote devetega korpusa daleč čez Jelovico v Selško dolino, kjer so preložili vozove tamkajšnjih voznikov, le-ti pa so vse to prevažali dalje čez Blegoš na Primorsko. Za partizansko vojsko so kmetje iz Ribnega in okolice dali precej živine.
V vasi Ribno se je rodil tudi Frjan Gabrijel, pri Sodarju. Gabr, kot so ga klicali, je hodil v osnovno šolo v Ribno. Po končani šoli se je želel izučiti čevljarske obrti, a mu oče tega ni dovolil. »Tesar boš, kot iaz,« je dejal in tako se je izučil tesarske obrti. Ko je bil Gabr star šele 14 let. bil je najstarejši otrok v družini, mu je umrla mama. Oče. ki je imel poleg Gabra še tri sinove, se je potem znova poročil. Kot pravi Gabr, da je bila ta druga očetova žena zelo dobra žena, gospodinja in tudi najboljša mati v sem ot rokom.
Gabr je delal v Beogradu, na Avali Gabr je prav za temelie spomenika neznanega junaka na Avali delal temelje. Oktobra leta 1934
je bil poslan v Francijo, ko pa je odslužil vojsko, se je vrnil domov.
Ko so se začeli zbirati temni oblaki nad Poljsko se je Gabr že sestajal z znanimi uporniki in glasniki ljudske vstaje, ki je sledila leta 1941.
Vojna. Zasedba naše dežele. Že takoj so se znani predvojni komunisti umaknili v ilegalo Gabr se ni takoj leta 1941 pridružil tem prvoborcem pač pa ie imel stalne stike z njimi Postal je obveščevalec partizanskih skupin, aktivno pa se jim je pridružil 19. junija 1942 v Cankarjevem bataljonu na Jelovici Gabr si je takoj po vstopu v partizane nadel ime Skorc in še danes ga mnogi tako kličejo Ze avgusta istega leta je odšel"z Jelovice na Pokljuko in bil postavljen za vodnika prve čete pokljuškega bataljona Septembra je postal komandir prve čete Stražišarjevega bataljona kot so ga takrat imenovali
Ko je bil Skorc komandir na Pokljuki, so bili v stalnih ak< i|ah V neki noči je njegova četa izvedla kar tri akcije hkrati  V mlin v
Krnici v Gorjah, na železniški progi Jesenice-Bohinj so v Zaki pri Bledu odvili in razmaknili železniške tire in uničili »premz« pod Gorjušami. Skorc je partizanil na Pokljuki do konca junija 1943, vodstvo te čete pa je pozneje prevzel Ivan Gregorka-Nace s Poljši-ce.
Po odhodu s Pokljuke je bil vključen v komite jeseniško-bohinjskega okrožja. Postal je terenec. In prav on, Skorc, ima največ zaslug za ustanovitev vaških odborov OF v letu 1943 na območju Ribnega in še kje v tem delu Gorenjske. Delo na terenu je opravljal do 17. decembra leta 1943, nato pa je bil poslan na Primorsko v XXX. divzijo za, intendanta. Proti koncu vojne je šel z divizijo čez Vipavo proti Trstu in tudi eden izmed prvih vstopil v Trst. V osvobojenem Trstu je ostal deset dni. potem ga je pot vodila v Maribor, tam je ostal do 12. septembra 1945, ko je bil demobiliziran
Po vojni se je aktivno vključil v obnovo in bil predsednik KZ v Ribnem vse do upokojitve. Bil je aktiven v družbenopolitičnih organizacijah in v občinskih družbenopolitičnih organizacijah. Odlikovanj vseh vrst ima kar enajst, prejel pa je tudi edinstveno odlikovanje za medsebojno sodelovanje borčevskih občinskih organizacij.
Tovariš Škorc še danes živi v Ribnem, z ženo, otroki in vnuki. Dobrega zdravja je in vedrina in zanos ga držita pokonci.
Jože Ambrožič
O LAS 10. STRAN
ROMAN, POTOPIS, NADALJEVANKA
PETEK, 12. MARCA Ig
BOGDAN ŽONTAR
No študent
na rajzo gre
Na prste ene roke bi lahko preštel tiste, ki smo jih srečali, pa bi mi najbrž še kakšen ostal. Tu sredi puščave samo cesta, kamion, mi in vročina, ki nas je že povsem izsušila, da smo povsem utihnili in se komajda kdaj premaknemo. Potem vzame šofer posodo z vodo in pije, tudi mene mika, a kaj ko jo imam samo liter in kdo ve kdaj bom spet lahko napolnil čutaro. Čutim, da so me same oči in usta, ko mi šofer porine posodo v roke in namigne naj pijem.
»Kdo je rekel, da voda še za v čevelj ni dobra?« To je ja najboljša stvar na svetu, vsaj v tem trenutku.
Potem lokata še kolega. Voda nas oživi, da zopet buljimo okrog in glasno komentiramo vse, kar nam uspe izluščiti iz teme. Na vseh straneh razsvetljujejo puščavo plameni, ki se visoko dvigujejo z vrtalnih stolpov. Ni kaj, Alžirija ne trpi pomanjkanja nafte.
Zgodovina Alžirije je eno samo premikanje meje med nomadskimi pastirji in naseljenimi -gorskimi kmetovalci. Že v rimskih časih in še prej, v času različnih arabskih vdorov in v francoski kolonialni dobi sta ta nespravljiva življenjska načina zarezala etnične meje med arabsko večino in berbersko manjšino. Celo med prvotnim berberskim prebivalstvom, ki so ga Rimljani imenovali Getuli je vladal razdor med kmeti in nomadskimi pastirji — nomadi so prevladali in porinili kmete v gorska območja.
Sele prisotnost Rima in njegovih dobro varovanih meja je zadržala nomade in omogočila razcvet ber-berskih kmetov. Tudi arabska osvojitev severne Afrike v sedmem in osmem stoletju ni uničila razmeroma naprednega kmetijstva iz časov Pax Romane. Nomadi so bili omejeni v glavnem na območje južno od stare rimske meje, zmagoviti Arabci in arabizirani Berberi pa so se naselili v mestih. Arabci so si postopoma podrejali vedno več berberskih plemen in jih spreobračali v islam. Ta spreobrnitev je bila sicer umetna, a močno privlačna zaradi vojnega plena in osvojitve Španije, pa tudi zato,, ker muslimanom ni bilo treba plačevati nekaterih davkov. Tristo let je arabski imperij v Magrebu cvetel kot ponovno utelešenje rimskega imperija. Arabci in arabizirani Berberi so naselili starodavna mesta ali ustanovili nova, ber berske kmetije pa so ohranile večino svojega blagostanja. V resnici se prava arabizacija Magreba ni začela pred enajstim stoletjem, kmalu za tem pa je nomadstvo zelo oživelo. Arabska plemena, ki so se selila proti zahodu so se povezala z berberskimi nomadskimi plemeni južno od stare rimske meje. Pri teh plemenih je bila arabizacija - prevzet je islama in arabskih šeg - mnogo manj umetna kot zgodnejša med berberskimi kmeti
Konec petnajstega stoletja se je začela širiti španska monarhija, ki je postopoma osvajala severno Afriko. Po smrti španskega kralja Ferdinanda leta. l.r)lH so prebivalci mesta Alžira zaprosili za turško pomoč v želji, da bi se osvobodili španske oblasti Poklicali so dva pomorščaka, brata Barbarossa. Mlajši brat je ob smrti starejšega (1518) postavil na novo pridobljeno ozemlje, zlasti pa odlično pristanišče Alžir, pod zaščito Otomanskega cesarstva. Z združitvijo območja med Cranom in Constant inom je prišlo do nastanka Alžirije kot politične enote. Turška vladavina je trajala tri stoletja. Turki so tudi v Alžiriji, podobno kot v Tuniziji, postavljali namestnike, deje, vendar niso spremenili arabsko-berberske osnove, temveč so se priseljeni osmanski namestniki in njihovi potomci arabizirali.
Dežela se je popolnoma preusmerila na morji': tri stoletja alžirske pomorske aktivnosfi — šestnajsto, sedemnajsto, osemnajsto stoletje — sodijo med najpomembnejša zgodovinska obdobja te dežele. Alžirske pomorščake — gusarje — so primerjali z našimi uskoki in s pomorščaki drugih evropskih dežel. Široki diplomatski stiki Alžirije z različnimi deželami sveta in popolnoma oslabljene, blede in že bolj ali manj formalni stiki' z Turčijo, o čemer" pričajo tudi dokumenti iz dubrovniškega arhiva, so elementi, ki govore o zgodnjih začetkih alžirske države, njenem narodu in suverenosti.
Leta 18.10 so Francozi zavzeli mesto Alžir in turško oblast. V naslednjih petindvajsetih letih so si Francozi prisvajali deželo del za delom. V zahodni Alžiriji so se
Piknik na obali
jim upirala berberska plemena pod vodstvom Emirja el Kadra, a je bil njihov odpor v dveh desetletjih zlomljen. Francozi so vodili aktivno politiko kolonizacije. Domačim prebivalcem so odvzemali zemljo in jo dodeljevali francoskim priseljencem. Zato so se alžirski kmetje neprestano z orožjem upirali francoskim oblastem. V zadnji četrtini devetnajstega stoletja je Alžirija doživela nagel gospodarski napredek, doseljevanje iz Evrope — predvsem Italije in Francije, pa je bilo v tem času zelo močno. Toda gospodarski razvoj Alžirije ni prinesel ničesar domačemu prebivalstvu, ki je živelo v bedi. Večina prebivalstva je bila zaposlena v poljedelstvu, kjer so vlada-polfevdalni odnosi in surovo izkoriščanje.
Revolucionarno nacionalna gibanja so se v Alžiriji začela v trenutku, ko so jo zasedli Francozi. Narodnoosvobodilno gibanje se je razmahnilo zlasti med drugo svetovno vojno. Povojna francoska politika in močna opozicija francoskih kolonistov, sta onemogočili, da bi dežela dobila neodvisnost po mirni poti. Oboroženi spopadi so se začeli novembra 1954, najprej v Auresu, nato pa so se razširili po vsej deželi, zlasti pa v Kabiliji. Revolucionarni boj je vodila fronta narodne osvoboditve (FLN), okoli katere so se zbrale ljudske množice, lki so si postavile za cilj odpravo kolonialnega režima, ustanovitev demokratične republike in agrarno reformo. Po sedemletni revoluciji, ki je zahtevala na stotisoče ■življenj je Alžirija 3. julija 1962 postala neodvisna. Za cilj notranje politike ie vlada razglasila izgradnjo socializma, na zunanjepolitičnem področju pa je postala aktivna udeleženka gibanja neuvrščenih.
V letih po pridobljeni neodvisnosti je Alžirija doživela velike spremembe. Po vsej deželi — celo med oddaljenimi Tuaregi raste zavest o Alžiriji in identifikacija z njo. Vlada se je osredotočila na razvoj najbolj zaostalih področij, posebno na visoki Atlas in celotno Saharo. Medtem, ko je razvoj v Kabiliji sleherno resno berbersko odpadništvo in prinesel vladi precej priljubljenosti, pa razvojne politike v širni saharski pokrajini - pozabljeni alžirski deželi, vsa puščavska ljudstva niso sprejela brez težav. Se posebej med nomadskimi Tuaregi se je pojavil odpor proti sodobnemu sistemu zaprtosti na enem področju. Karavanska trgovina je zaradi slabih letih v Nigru in zaradi uvedbe sistema deležev resno ogrožena, suša pa je zmanjšala črede kamel in koz na borno število. Vladna politika in neusmiljena narava sta v Ahagarju sprožili socialno revolucijo. Od sedemdesetih let obiskujejo tuareški otroci šolo v upravnem središču Tamanrassetu. Moški iščejo plačano zaposlitev. Število nomadskih taborov se krči, ker se jih vedno več naseljuje v majhnih poljedelskih središčih. Na majhnih parcelah in v kmetijskih zadrugah delajo Kala-garharci z ramo ob rami s svojimi nekdanjimi sužnji, stoletne tradicije se nezadržno umikajo pridobitvam dvajsetega stoletja in zgodovina bo pokazala, ali bo to tem ljudem pomagalo, ali jih kot marsikje v svetu povsem zlomilo in porinilo v bedo.
28 SMTU3AN BOZMACT .
TA GLAVNA URŠA
Z dedkom sva še pogledala in nemo zasmejala. »O poletu bom govoril jaz. Pri večerji. Velja?«
»Velja,« sem odvrnila in komaj čakala to, saj sem vedela, da bo dedek
spet povedal eno svojih pravljic.
Dedek je odprl vrata sobe in zavpil: »Tu sva, Angela!« »Kmalu bo večerja!« seje zaslišalo od spodaj. Z dedkom sva odšla iz sobe in se spustila v pritličje.
Večerja je, potekala po vseh pravilih naše slavne družine. To se pravi, da smo bili sklonjeni nad krožnike, brskali po jedi z nožem in vih-cami in molčali, tako da se je slišal le zven jedilnega pribora kot tiha gliv ba, ki ji pravijo moderna. Seveda je to trajalo le nekaj časa, kajti dedek je imel v sebi preveč moči, da bi vzdržal v molku in da ne bi izkoristil taji čas večerje za pripovedovanje spominov in za opombe o radijskih poav čilih in časniških novicah. Tisti večer pa, ko si je Jaka zvil nogo, nikakor ni hotel začeti, čeprav je obljubil. Kar potila sem se od nestrpnosti. Napeti sem bila kot Jakova prača pred strelom. Zanalašč sem spustila na tla noi da je zažvenketalo in da so se vsi trije ozrli vame.
»Uršika!« je vzkliknila mama in me pogledala, kot bi najmanj razbil kozarec.
Jaz sem pa naskrivaj pokimala dedku in mu dala vedeti, naj vendar
že začne.
Dedek je prikimal.
In res je začel. Pogledal je mamo in ata. »Ja, danes je bilo prav zame mivo. Ta mladina je res nekaj vredna.«
Ata in mama sta se zazrla vanj in mama je vprašala začudeno: »katera mladma?«
»Ta,« pokazal je name.
»Nič ne razumem. Zdi se mi, da smo se mi v Uršinih letih lepše oe* našali.« Mama se je nasmehnila. »Seveda je temu pripomogla tudi vasi
vzgoja, oče.«
»Obnašanje je eno, pamet pa drugo. Kdo od tvojih sošolcev bi ul& v Uršinih letih poletel z zmajem? Ja, na vrvici ste jih dvigali pod nd» in to je bilo tudi vse.«
»Kaj pa bi drugega počeli z zmaji?« je vprašala iskreno in začudcafl
mama.
»Veš, kaj se pravi leteti z zmajem!«
»Vem, saj sem vendar videla na televiziji. To počenjajo samo nota ki jim je življenje preveč dolgočasno in ki nimajo drugega pameincikri ' dela. Se tega bi se manjkalo, da bi začeli letati otroci'«
»In prav to se je danes zgodilo. Jaka je poletel z zmajem ki Ra Raj' redil sam. Poudarjam, sam!« Dedek je povzdignil glas in s ponosom ari gledal mamo. kot bi to bila njegova zasluga.
»Torej, je le poletel. Mislila sem, da se šalite, oče. In tudi vi »Seveda, kaj pa bi drugega počel. Zanimalo me je in storil sem doh*|
» Dobro delo!« mama se je prijela /a glavo. Ze vnaprej sem vedela, kako se bo stvar končala. »Da!« dedek je pomolčal. Zdelo se mi je. da išče lepo i/oh|,ki
tam'
delo.«
misel
videnega. JUKa je stopil v luknjo in si zvil gleženj.
Mama je zakrilila z rokami kot preplašena kokoš saj sem govorila. Zmaj in otroci!«
da bi mamo čim manj prizadel. » Zgodilo-se je namreč neku rvn^ ga. Jaka je stopil v luknjo in si zvil gleženj.«
»SiiJ se,m vedctJI
»Poslušaj Angela, zmaj n, bil nič kriv. Jaka je odlično jadral *J ko je pristal ob vznožju hriba, mu je noga našla luknjo, ali bolje. |u5
Mamin glas se je vse bolj višal. Ozrla se je k atu
filf
Jakovo nogo.«
»Se šališ se reci že kaj!«
Ata je odložil jedilni pribor in skomignil. » Ja, kaj naj rečem ►« »Na, saj sem vedela!« Mama je vrgla na mizo prtiček m v iz kuhinje.
Dedek se je režal v molk in potem tiho spregovoril: »Ta prizori naštudiran do potankosti. Cez pet minut bo nazaj, kot da se ni nič zmj Včasih mi je res žal, da ni postala igralka. Bila bi najboljša tragedima t
Potem bi moral hoditi v gledališče. Zdaj pa imaš gledališče d«, se je nasmehnil ata, se zamislil in nadaljeval z zarotniškim glasom: »Vc ko sem bil v šesti gimnaziji, sem se tudi ukvarjal z jadralslvom. V, oi sem. Ustanovili smo aeroklub in sami naredili jadralno letalo. Tako ime vano bolho. Nategovali smo jo z gumijasto vrvjo. Sest fantov je vleklo de: šest levo. Bolha je bila pripeta na kavelj, ki je bil z močnim kolom i v zemljo. Ko je bila vrv napeta, je štarter, kot smo ga imenovali, odprl ponko na kavlju, bolha je z veliko hitrostjo zdrsela po travniku, se th%_ na kakšnih petnajst metrov in po dvesto metrih pristala na zemlji. Ptuu/ prav je bil to le skok, in zato smo tisto jadralno letalo imenovali bolha.«
» Ata, tega mi še nisi povedal!« sem plosknila navdušeno.
»Nisi me vprašala,« je rekel skromno. Dedek se je nasmehnil \ mornariške brke.
B. TRAVEN
7 OBLAST
Indijanci so iz svojih dolgoletnih izkušenj vedeli, na vlada ne izda nobene odredbe, najmanj pa dekreta, ki se nanaša na indijanski rod, ne da bi vprašala secretarja v tistem kraju za nasvet in njegovo mnenje. Set-retario je posredovalec med Indijanci, kamor te bil poslan /a sekretarja, in vlado. Malokdaj, morda sploh nikoli ne pride do tega. da bi bila izdana kakšna odredba, za katero se ne bi zavzemal secretano. ali bi se morda celo izrekel proti njej. saj živi sredi indijanskega ljudstva, pozna njegove na vide in obira je. pa tudi njihove posebnosti, njihova nagnjenja, kaj imajo radi in kaj ne.
Ker so možje to vedeli, so pripisovati sekre tarjevim besedam toliko veljave, kolikor so je pač imele
Niso mil rekli, da bi lahko preprečil izid takšnega dekreta, če bi le hotel  Niso kriti zir'ali njegovih, pa tudi iv vladinih postopkov ''Govornik Tomaš je rekel: »Prišli smo vam povedat. <la ne priznamo dekreta in gledamo nanj. kakor da ga ni. Svojega jele bluno izbirali, kakor smo si ga doslej.. In /a našo nacijo je 'jefe samo tisti človek, ki smo-.si ga sami/ izvolili   Ne bomo se pogovarjali s poglavar fem. ki si ga nismo sami izvolili ali pa Je za nas prekoračil rol\* svojega poslovanja   Ali boste Trthko kal.dosegli od nagega naroda ali v na šeji.\ iiHipdu s poipo(|'o, človeka, ki gane |Uk-/hlOno "za ,   pjega  pogla.va.rj.u,  boste  mi. »lu s:Vnfi špozpall non Ahelami)**
»Decreto nikakor ni v škodo veliki in plemeniti jiebvilski naciji.« je dejal sekretar »Amalio je odličen jefe. V sodelovanju z. menoj tu v cabildu si je nabral bogate izkušnje Kak nov jele bi se moral učiti vsega odkraja. preden bi vse spoznal in bi vam res lahko kaj
pomagal.«
Nato je rekel Tomas: »Ali je Amalio za na-dober ali slab jefe. tega ne bomo mi ugotav Ijali. ker to ni naša naloga in zato tudi nismo prišli sem. Recimo, da ie res' odličen jefe, najboljši, kar smo jih imeli \ zadnjih desetletjih To pa za nas ni vzrok, da bi v enem samem dnevu in samo njemu na ljubo spre menili naše prastare navade Lahko bi se zgodilo, da kakšen naslednji |ele ne ho lako dobei kakor Amalio pa ga ne bomo mogli odstavit i. če bi se ga hoteli [znebiti *
• Mehiška republik S je tisočkrat Večja kakor Pebvil.. je rekel don Abelardo. »In *. tej veliki republiki le don Porfirio zdai že dvaintrideset let jefe. Zmeraj ga na novo izvolijo Izkazalo se je. da je t<> zelo dobro. Vsako leto si pridobi več izkušenj in te svoje izkušnje lahko pjhrne v prid republiki. Tudi guvernerja v tej državi zpierai na novo izvo lijo prav tako kakor v drugih zveznih državah Mehike...
Tomas   |e   vljudno   čakal    da   hi ti|cl ' trenutek ko mu ho dal sekretar priložnost, da ho še nekaj dodal
Ko |e nato (ton Ahelardo umolknil, je I ndijanee rekel.
»To je", za Ladine gotovo pravilno in zelo potrebno Vendar še dolgo ni nujno, da bi bilo dovoli dobro za nas ('ocUe. Tudi mi smo preži-
veli tisočletja m nismo propadli, čeprav smo imeli drugačne navade, drugačne sisteme vladanja kakor Ladini. In ker smo lahko tisoče let živeli in uspevali z našimi običaji, ne da bi nam bili potrebni I.adini. ne da bi sprejemali njihove nasvet«' in si prisvajali njihove navade in ne da hi jih klicali v naše kraje, zato smo prejničani. da niso naše navade nič slabše od njihovih Tisore let smo živeli tako. kot smo mislih, da je za nas najbolje m najbolj prav. in smo začeli verjeli, da lahko živimo še več ti sočletij p" naših navadah in z našimi sistemi, ne da hi >e pokvarili ali uničili. Po neskončno dolgih izkušnjah smo spoznali, da je za naše ljudi pravi blagoslov, če vsako leto izvolimo novega poglavarja in vsako leto določimo za kandidata moža iz drugega barria in nikoli ne volimo drugič tistega, ki je bil že kdaj jefe Ce hi še zapletli v kakšno dolgotrajno vojno, ko bi moral biti jefe najbolj izkušeni vojščak. ali če bi šli na dolgo potovanje, na veliko selitev narodov, da bi si našli novo domovino, tedai hi bilo bržčas jlobio. če hi ostal najbolj izkušen človek dalj časa na svojem položaju, A tradicija nagega naroda je že takšna, da še v najhujših časih nismo spreminjali volilnega reda Nikoli v naši dolgi zgodovini ni bil noben naš človek tele Več kakor eno leto. Ce potre huje novi jele več izkušenj in znanja, lahko dobi vsak hi|> pomoč, nasvet in podporo 'od prejšnjih poglavarjev.' ki so bili bolj izkušeni od njega Ni med nami človeka, pa naj je jeje ali ne. na i je ž*' bil jefe aii.še. kdaj bo. ki ne hi posvetil vseh sv ojih j sposobnost i in ;*vo|ib, izkušenj službi narodu. fč'a^(&jii je^p'as'rjKV puiielven n;j'e'j£n\ ih 'r'ujVs^e'tov' ' ur' lijekove p( nnoi i Zat o n'ik'oli nlstfio'ffiieff k i a! rev m' i uilf
ne diktatorjev ali despotov  Vsak na< hWj . tudi če je še tako |>reprost. pa mu .xlnr, ljudje   njegovega    barria   .zaupajo. lakV postane za eno leto jefe. Iz pripo\*dovtic svojega abuela. svojega detla vem. da smo«* krat imeli poglavarja, ki je bil tako trwdw' pošten, tla bi bil vsak človek našega nanr vesel, če bi lahko ostal dalj časa n« s\«ir^ položaju. (b» bi lahko do kraja uresničil mm načrte. Navadno pa se je zgodila še boli v\idr stvar, da je bil naslednji jefe šf boli nn>oVr^ še boljši od prejšnjega, naslednji pa V k*H ()ri tega. Zakaj vsak novi jefe se je kot Miro/ učil od jirejšnjega in vsak novi jefe si f^^r prizadeva, da bi z delom in sposobnostjo« kosil tistega, ki je bil preti njim m si u-toliko hvale, da bi bil sanif deležen v ^ pohvale. Cim večkrat  lahko volim.    . ,f •človeka   na   ta   |mložaj.   tem   ve."   - ,»v lahko postane jefe Cim več so rojak i*' * bilo jefe. tem več mož se je naučilo kako treba vladati Cim več ljudi to ve, teir Ksi nasvete lahko delijo. Vsi si želimo, da bi i«) liostal vsak naš sotojak jefe. Tedaj m.iv« manj kritizirajo in veliko bolje -vt-tm«., >/ stavljalo skupnost ah j»arlanient upravljaki Možje, ki so bili kdaj |>oglavar|i. ne kntian rako hitro m' tako, lahko kakor druni B« •   sorpiaki N~o. ker -o spoziiah. kako ie i>.,*Nr -"'ubogati:' če |e -riska. in V i tvba kaj korist naroda Predvsem pa te važno vlovek prinese na svet vsaj eno svoja „ , r. ie ni prinesel še nihče drug pred njtnv Tat<i »Mudite, prenaša vsak u,,v> «ei.«:-ovki! *vi>ma»a)£ >W-   VV^tVn Jurr.Kia.   ki  HjM
, JM-e.Z;k.u<i.iM. in„se_|H* >,/kazalo, da I«; ^m^j
ga. 12 MARCA 1982
ZA DOM IN DRUŽINO, IZ ŠOLSKIH KLOPI
11. STRAN
-GRADNA UGANKA
Ctatai Darwin je raziskovalec, po katerem smo spra-jn^Tprejaaji nafradni uganki. Pravilni so bili prav vsi ft'.«!, ialrebali pa amo Nado Lazar iz Škofje Loke. rmmmk 1M. Svinčnik na vrvici ji bomo poslali po
I
Tokrat povejmo |wr besed <• astronavtih, kozmonavtih. """ijeh. venoljskih letalcih ali kakor jim pač pravimo. Kako **naprav lahko opravljajo zapletene znanstvene naloge v "Nji.neskončnem brezzračnem prostom? Zaprti so v kabini "kil* aH kapsuli, to je kovinski celici, in se v posebni obleki *W»*ifcu lahko prosto gibljejo v vesolju, na Luni ali na pla-•ta. V »kafandni so vdelane naprave, ki skrbijo, da ima *»navt ven čat« z.a življenje primerne pogoje kot so pritisk. *»«Tna temperatura, kisik za dihanje, zaščita pred !**«tkthTinn rvanjem in podobno. Pni astronavt ie obletel '4afo|*U. leta.
. Uo je bil? Odgovore podljite do 26. marca na naslov: ^Cla« Kranj. 64000 Kranj, MoOe Pijadeja 1 - nagradna "taka.Izžrebancu bomo poslali svinčnik na vrvici.
Čez tisoč let
Nemo sedim na klopi ob planinski koči in zrem v pomlad, v novo nastajajoče življenje. Kako lepo je, ko vse cveti in zeleni. Se lepSe pa je na sprehodu v gozdu. Tu sliSiš žvrgolenje ptic in vidiS, kako se vse prebuja in hiti na prosto, hiti na sonce. Oh, some' Čeprav je tako daleč od našega planeta, ga- čutim na svoji beli koži. Tukaj, v planini, obsije vsa drevesa, vsak konček življenja.
Potem pa moj pogled zdrsne proti rodni vasici. Nasproti Karavank in Hniftice se vleče Me-žaklja in o/.ka struga Save, ki se v tem kraju blešči od čistoče. Vendar pa se v čistoči in sreči skriva kalček žalosti zaradi industrije na .Jesenicah, ki osvinja njeno brezmadežnost. Tudi v moji vasici se vidijo posledice industrije. Nove hiSe. bloki, ceste in most kvarijo nekdanjo lepoto. Ko spet pogledam proti gozdu, pomislim; kaj bo tukaj čez tisoč let? Bo sploh Se kakšen
mce
^mk koristne: y**rm no «blce*. **Htbri upotit si živce
&*vprekmalu zgine. T^mT prinos: V*P*itmc mine. *ktn* pride rva*
^^tufr in drugi šport
J^+kla ter učenje, zjutraj na smučine, ■^mm »težka i šolski
klopi mine
S^thtfkrmenlse
w
r*yJamnapak ^kmrrau nje bt bril
S»fcrBe,7. b.r. ^Mefkaae2a*ar
Srečanje s pisateljico Elo Peroci
Zbrali smo se pred staro šolo Simon Jenko. Potem smo Sli vsi skupaj v novo Solo. Tu smo se srečali s pisateljico Elo Peroci. To je že stara gospa s sivimi lasmi. Hada je pisala že takrat, ko je hodila v Solo. Ko pa je dobila hčerki, je začela pisati zpodbice za otroke. Nam ie prohrala Staro mesto pravili«' rvcior je imel s seboj kakšno njeno knjigo, se je vanjo podpisala Jaz. žal. nisem imel nobene. Doma imam dve njeni knjigi: Muca Copatarica in Moj dežnik je lahko balon
Saao Segala, 1. a r.
osn. sole Simon Jenko
Kranj
Moja mamica
Vsak dan kuha. pere. pravljice mi bere. kdo je ne pozna? To je moja mamica!
Zvončke bom nabrala, mamili tih dala za njen praznik -dan žena.
Tjala Sajovic, 2. a r.
osn. Sole France Prešeren
Kranj
gozd? Bod«) še živele ptice in rasle rože ter razna grmovja? Bod«> ljudje sploh še vedeli, kai pomeni besedica gozd'7 Ze zdaj tako sekajo drevesa in betoniraj«) zemljo, že zdaj tako uničujejo naravo!
Mogoče bo tu stala tovarna in iz njenega dimnika se no vil črn dim. In za kočo ne bo več žuho rečega potočka, ki si utira pot navzdol. Namesto njega bodo napeljane velike plastične cevi. po katerih ho tekla umazana voda naravnost v našo Savo Moja le|>a vasica ne bo več vasica, ampak mesto. S hriba boš lahko videl nešteto <est. železnic, stolpnic, tovarn, velik«-modne hiš«', še «-el6 za letališč«-bo prostor. Mežaklja pa bo venela in razpadala Vse bo izumiralo V š«»lah se bodo učili o gozdu, ki bo takrat samo še legenda. Orevesa bodo narisana le v knjigah. Po mestih, pri tem pustem asfaltu, bodo rasla plastična drevesa.
A mene čez tisoč let ne bo več. Ne bo mojih misli, mojih spisov. Ko tako gledam proti svetu in ko poslušam pn televiziji n križan in vojnah, me preblisne, da takrat sploh nihče ne bo živel. Ker bodo atomske bombe uničile svet. uničile vse lepo in živo.
Nisem vedeževalka in ne morem prerokovati življenja za tisoč let naprej. Lahko le premišljujem, kako bo. če bomo še delali bombe in uničevali naravo, če se bomo sovražili, vojskovali, če ho vsak mislil le nase.
Snetana Balazič, 8. c r. osn. iole Tone Čutar Jesenice
Zimski športni dan
Počitnice so kar prehitro minile Ves čas sem si želel smučanja, snega pa je bilo premalo In tako se mi j«- želja izpolnil« šele prejšnji teden.
V ponedeljek smo zvedeli, da bomo šli smučat v Kranjsko goro Te novice smo se vsi zelo razveselili V sredo smo se že navsezgodaj zbrali pred Križnarjem Sesti a in drugi višji razredi,so <«• kmalu odjieljali. našega avtobusa pa ni in ni hotel«) bili. Ko smo že skoraj obupali, j«- le prišel. Ob prijetnih pogovorih in šalah <mo hitro prispeli v Kranjsko goro Tovariš nam ie priskrbel kart«- in postavili srno se v vrste, ki so bile kar predolge
/bralo *e nas ie nekaj sošolcev in sošolk in skupaj smo se smučali in vozili z vlečnico Ko pa sem se enkrat spustil sam po br«-gii in prijatelje pustil daleč za seboj, sem nenadoma pred Hehoj zagledal velike ledene kepe Smuči mi je potegnilo narazen, skupaj, narazen* nato sem jih prekrižal in Zabliskalo in treščilo i«- kol hi sam vrag padel z neba. Sele čez nekaj trenutkov sem se zavedel, kaj se je zgodilo. Hitro sem s«- pobral in z.apelial v v isto. da me ne bi videli sošolci. A bilo je že prepozno Vsi so me opazili in se mi smejali, kajti bil sem bel kakor sneženi mož
Po tej neprijetni prigodici S* je ura kmalu približala tretji in "vrnili srno se k avtobusu Spet smo dolgo čakali, preden smo se odpeljali. Med vožnjo je nastalo nekaj pretepov, in sicer: Moj-ca-C.regor. Mojca-Dušan. Silv a-Oregor. Silva-Joža in dnigi. Pri vseh sem bil navzoč in sem se zelo zabaval. d«>kler ni udar«'« po nedolžnem doletel tudi mene
Tak«) smo se pripeljali do Preddvora, kjer smo se morali posloviti. Čeprav sem doživel dva neprijetna dogodka, se h«>m leca Športnega rineffe dolgo rad spominjal.
Marjan Bogataj, 6. b. r. osn. Sole Matija Valjavec Preddvor
STRAŽA - Narisala Tina Štebljaj, 6 let. i/ vrtca v Dupljah
S peresom in čopičem za Kokrškim odredom
O sedmem množičnem smučarskem leku Pn poteh Kokr-
Skega odreda, ki ie bil zadnjo nedeljo v februarju v Dupljah, smo v (ilasn >«• pisali Nism«> pa omenili ak«ije. vzporedne tej priredit« i Organizacijski «>dbor je namreč tudi tokrat .povabil učence vseli osnovnih Sol. ki mejijo na 1'dih boršt. naj pišej«> vpis«- in rišejo risbe na tem«> ustanovitve Kokršk«'ga odreda prud 40 leti in njegov«- bojne poti v prvem letu obstoja ter na temo snničarskega teka kot množične prireditve, ki povezuj«-mladino - tradicijami narodnoosvobodilnega boja. krepi telesne moči. fluha in obrambno sposobnost udeležencev
Na razni« so oglasili učenci osnovne šole Fran««- Prešeren iz Dupeli Naklega in Kranja, šole Simon Jenko iz Kranja in s Kokrice Sole heroja Bračiča v Tržiču Kokrškega odreda v Križah tet malčki iz vrtca v Dupljah
Nagrajenih je bilo š«-st pisnih in sedem likovnih del. Knjige so prejeli Bojan Knifir in Katja Dobi«- iz J razreda Sole KokVki odred Križe. Irm« ruden iz 3 razreda šole Duplje Irena Zurnef iz T razreda šole France Preieren. Nataša Marčtin iz * razreda šole Kokrški odred. Barbara Kapelj iz : razreda »oje heroja Bračiča (za spisei. Tina Stebla, 17. vrte« Duplje Bolan Blioh i/ 4. razreda Sole Simon Jenko. Dušan r.rao&ar iz 3. razred« Me Duplje. Milanka Ornhar nt ■ razred« Sole Kokrški odred. Sonja V.dov.č .z ... razreda sol,-KokrSki odred ter Petra Bencina iz fi. razreda m Matej Osmanov iz H. razreda šole Simon Jenko za likovna dela. NaSJiieni izdelki - -azstav l„-n. v duphansk, M. Med .mm, smo z« objavo izbrali ch h
l^Messegue: Wfl ima i 'selej prai •
Udeča in črna redkev, hren
I
•bujonio flobini««  o-1   m i z« i  rl robno, hrustljavi, in blago rdečo Hum Sledita ji črna redkev in hren. ki j«- zelo priljubljen v Nemčiji, j **Njdtefn in v Rusiji   Znan  i«- tudi divji hren. ki mu pravijo tudi { ^Hti hren« ali »kapucinska i»««r«"ica- Diviihivn ima številne dohre * '"dtilahe last misli
•Meča in črna  redkev   lei   hren imajo ostei okus   ki sp«»«lhiija '**»«je uline in > leni t tuli t«'k   Redkev priporočam vsem. ki trp«' za 2jk4.rvr.iwt jo  in šibkim  otrokom   .h-jte redkev   za  predied Pijte mik. m«>rda porm*šan - k<»renj«'vim sokom  •"«■ >«■ vam zdi sam Kedkvino listi«- rlajl*- \   iuli«.  Redkev  m hren sla ,.|. vsaki ***m»«lidrag<»« ena
K-dkve pa ne prip« »roč-am ljudem z občutljivim želoih-em  \' * • 11 k« hrena lahko zaradi «11aže«"-ega učinka na želodčne stene i.-.-.. ' l>nih»rue  V majhnih  kolirinah pa hren ugodno vpliva pa I«;, i velikih pa l*hk<> zehalo« • pn \«'č v/draži 'M«-r učinek hrena uporabimo tu«li drugje Hren rde«*i. -«• pravi ,    rdečino- iz vseh slu/ni«   < katerimi prid«- v stik tako tudi iz grla litrene hiti h«><lisi  rl«»hi«>    hodisi slabo  Oljčno -t   obnese pn wh dihalnih |M»ti   Tnrli v   lekarnah dobil«- hrenov sirup z«»|mi '*i \ Sihirtii k i« i 'lekorn tu pri roki. delajo iz hrena učinkovit sirup Iffimhiii-  Tretjin«' -«>k;i i/ nariba nega hrena zmešajo / dvema ^lukama iiM-du 1'reil vsiko i«-«li«i in pred spaiiiem p«>pii«-io žličko te
«'(    z«-lii«- zn«-lut i t t«h >v i ,i t ne astme si *ami naredite pripravek k i " uii zelo dolgo uhrani   Naribajte z«-l«. na drobno debel hren "*«.iit.- na z limoninim »<»k«»m  in pijte t»» mešanico vsak dan po ,.ih| ko-iloiii ah |»«. njem   \ «•«' ga tudi ne hi prenesli  Pri tem se ',:!d<"ii«-i zasolzih- <»<i veiular ne pijte nato vode,./akni pomagala \r .v «« |M*ko«*itia   I'«- <lališ»-m času m- hosic navadili nanjo I lin I«« ne /aiiiit«-  •'•«■ trpite za zapeko hemoroidi m I i drugimi "*  '.. r'. M' n t»žav «• sum »      |»« »slabšale ' ■ ;in,ii. ovImi. ali u rt rit i-  kim> s hreu«»iu •>< okrepile \" t«-m pri ftojle '»ali ohkhulk«- i/ -vc/c iiarihancg.' Iu«-na na hole.';i mesl.-i '^"'Mtadlii j»hl>o<l»' moru«« --eirreli
I' <■:»«.!«« žvi-.«tii«- hreii.u ' i»i«-«lv-.« in divjega močnejšega i nkfepi ■i h lil« n.ipail«-«' ;irtii»<- . '   »in  m pn-pr«'t u«hiopanii zohnegn
eii  ludi     «l«»m;!"'«-ii i   /»liavilu   ki lni -i« « i  n.iv.iian    a n« ""••m /;»!••  Mm»g»  •«•   '.»   '<»  /«D.«\i|«> navdušil i« i«>   kai <•»   mi zdi ""•"ilif^. I'»i pcMpein« »st i.  nemil tuni ■>p.-«niu in m«"»n -i okoli meč '-ii «4i|iIm|«J> y Ti.nil.ii n. u:;i hrena Ta |"it«unc \ meča kn iz glave .1,-n «iit...f i to |M»l<-m I o p« r«v /;«prav moral priti spane« • .^k«;>: oiinierii hi n «>rah vedeli da i«- hr«-ti »Im.imit  zalo ga u /i .o f».-v i.b" ' Ht i.«t i n.i •«  rudi prav i o<:iH<-met'
Iz češke narodne kuhinje
IZ STAR KO A NOVO
\ olna. ki sin«> jo dobili, ko sin«i razparali staro jopi« o. ho sjiet iipoiahna. če jo bolho narahlo zviM v klopci«'«- m jih prelikali z vseh strani z likaluiknrn na paro \ laki ., ««• bodo napela in dobila pivotno iililika
Prav je, da uemo
SALAMA SF, NE POSUŠI
Načeta  salama  ali  gnjat   s«- n«-posuši. <"•«■ j«> na odrezanem mestu nainaž«'ino / mastjo ali z pijem o/i roma <"♦• položimo nanjo rezino sla n in«-
S»> bulje pa drži. «'«■ nataknemo na načeti del poliv nilasto pokrival««-
SIROSTANK 8VEZ
Sir ostane sv«'>. č«- ga zavijemo v prtič. namočeri v slani vodi ali v b«'lem vinu
Ali: Položimo ga pod posebno žvo nasto pokrivalo, da ne pride do njega zrak. Dobe se pa danes tudi poselim-plastične posode, namenjene ponebej shran je\ anjii sira
KRUHOVI CMOKI Z JETRI IN KISLO REPO
Za pet oseb vzamemo približno kilogram starega kruha in ga polijemo z dva del hladnega mleka Potrebujemo še <"etrt kilograma jeter (najboljša so telečje), nekoliko zarumenjene čebule, sesekljanega jieteišil ja. zelo malo popra, eno jaj« e in približno 2(1 dkg moke.
Kruh /režemo na ko« k«-, ga preli jemo s hladnim mlekom, preim-šamo m pustimo, da se nas laži Me«lt«-ni zrežemo jetrca na drobne 'ko« k«; in
jih na drobim narezani, zaruinenieni čebuli pi-etnažiino. Zelo malo po-pramo m šel«- na koncu osolimo Piažena jetra dodamo navlaži-neniu kruhu, ubijemo aj-e. pridaino moko in vse to rahlo vnu-siino \ maso Iz nje oblikujemo srednje debele i*nw>-k«- in jih v malo osoljenem kropu počasi kuhamo približno l"> minut Kuhane poberermi na krožnik ali v plitvo skledo in iib zabelimo i domačimi mvirki. z zarumenjenitiii drobtinicami ali z maslom
Zraven ponavadi ponudimo kislo repo. ki smo jo kuhali v ne preveč vode. /gostili z /li«n pod meta. žabe-lili pa / domaČimi ocvirki ali pa / na (M»I prepraženn. na kock«- narezap«1 slanino
OV IRKOVE POOACKK
I/ kilograma moke Ini iiuino. iIh ie belai. zamesinm navadno kvašen«* testo, le s to razliko, da uporabim«) poleg vode tmli malo mlačnega mleka, Testo naj ne ho premehko Da bi mini p«)gači« e lepše /arium-m-le. do
damo testu žličko sladk«>rja. Zame-šen«4 in dobro predelan«« testo postavimo na toplo in pustimo, da vzhaja Medtem pa zmeljemo na strojček ali pa sesekljamo z nožem 4(1 do 50 dkg dobrih a ne premastnih ocvirkov. Če so premastni. jih moramo prej otopiti in odrediti. Zmlete ali seseUjane ocvirke solimo, popramo. fx»t.resemo z moko in nekoliko pomesimo. nato pa jih vtnesimo med kvašeno in že nekoliko vzhajano testo  Vso maso poleni stresemo na desko potreseno z moko. in jo / valjarjem raz val jamo za palec na debelo. Iz mas«- režemo / obodom. ji\ ga sicer imamo za kekse, manjše okrogle pogačice, Nato jih zložimo na |>ekač. vendar ne prego-sto ker pri |>eki narast«'j<>. Zatem jih namažemo s stepenim jajcem in z drobno soljo in jih. ko so še malo vzhajal«', v ogreti |>eči< i svetlo zapečeni o
Pogači««- lahko ponudite za Večerjo, pred tem pa morda post režete s kakšno juho, na primer s krompir jevo ali z gobovo   Dobro pa gredo i udi k piv u
O MODROSTI SO REKI I .. .
Modi ust m zdravito. (ti hi ga lahko zaužili
Kongo
,\Vi tisoč neumnih pride en moder m trije, ki se ima/o ca modre
(IrAki pregovor
Kdor nikdar I življenju m hd trapast, ta tudi modrce ni bil
Heinrich Heine
Prijetni drobni cvetlični vzorčki
Wj za pletilje bo
sam H* - ločili »i t'«»t rosrtiško-informativnejja centra > il, ae ho lečiij /ai strojne pletenje začel 28. marca ob prostorih dflavska- univen« \ Škofn Loki. Nekaj prostih je a«- na v«»lj«i». PrijVave »prejema PotroAniftko-in-Miirr Ljubljann. C»ratdiMe 2. informacije pa dobit« Moharjevi na t«r>l«pfon IM1-221-9H»
Immm
Uh i seli mogttčih velikih cvetličnih i zon ili. karih, črtah in podnbnem smo kar pozabili no drobne cvetlične vzorčite, I.i dajejo prostoru tiho domačnost m toplino. Tuje revne se spit navdušujejo zanje. Svoji mesto so našle povsotl: na dolgih prtih velikih okroglih jedilnih miz. malih /nizu. na nadprtih. sedežnih blazinicah, zavesah, no posteljnih prevlekah, na nonoiu preoblečenem senčniku svetilke Celo tapete /e papirna industrija pripravila r tem stilu. Morda bodo t/rohne rožne naidušde tudi nas. ko se bom • naveličali velikih, vzorvei moeuih barv. ki biiejo i oči. Takšnega le drobnega izorčku se »/. bonio l.e paziti moramo, do bonu, o tiskali enake tone tiran kombinirano , rja nt. rožnato belo. motit,, » ^,./0 (to daje >« posebno "iržinto in poi/.,bno Tudi pri nas >« ilobe lepa hojnhažna Naga ali mešanice ki jih jkoav« lahki-uporabile 1 vse te nuno ne Stanovanp- ho povsem >ia noio zadihalo, pa tudi p, u t/e bo veliko ftofjšc
Z iglami proti težavam
V blejskem hotelu Toplice deluje kabinet
za tradicionalno kitajsko medicino — Vodi ga
Igor Miiller, ki je kot prvi Evropejec končal
dveletni podiplomski študij na akademiji za to
medicino v Pekingu — Največ zdravi
z akupunkturo — Za nas nova oblika vzdrževanja
zdravja in preprečevanja bolezni
Bled — Zdraviliški turizem, ki ga je že v prejšnjem stoletju začel razvijati Arnold Rikli, na Bledu ponovno dobiva svojo veljavo. Prvi dokaz za to trditev je ustanovitev centra za zdravo življenje v blejskem hotelu Toplice. V njem že nekaj časa ponujajo gostom hotela in drugim obiskovalcem bazen s termalno vodo, savno, masažo, solarij in prostor s telovadnimi napravami, sredi lanskega junija pa so odprli vrata kabineta za tradicionalno kitajsko medicino. S to osnovno dejavnostjo centra, ki poteka v okviru temeljne organizacije Zdravstveni dom Bled in na osnovi svobodne menjave dela s hotelom Toplice, v daleč naokrog znani letoviško turistični kraj že sedaj privlačijo nove goste. Načrti za dopolnitev dejavnosti centra pa pomenijo drugo potrditev prizadevanj za oživitev zdraviliškega turizma in obetajo možnost za nadaljnje povečanje obiska.
Pa naj bo o turizmu dovolj, saj je to le lupina okrog jedra, katerega vsebino si želimo ogledati od bliže! Gre za kabinet v hotelu Toplice, kjer 32-letni Ljubljančan Igor Muller z akupunkturo in drugimi metodami tradicionalne kitajske medicine zdravi razne težave.
»Po končani osnovni šoli in gimnaziji,«    pripoveduje magister
Muller, »sem se odločil za študij biologije na ljubljanski biotehnični fakulteti. Že med njim sem se zanimal predvsem za razne probleme fiziologije, znanosti o funkcijah raznih organov in življenjskih pojavih ter procesih v organizmih, za katere so našli razlago nekateri narodi a svojstvenimi metodami. Potem so mi na osnovi uresničevanja programa za znanstveno in kulturno sodelovanje med našo domovino in LR Kitajsko omogočili, da sem jeseni 1977. leta odlel kot štipendist kitajske vlade na dveletni podiplomski študij tradicionalne kitajske medicine v Peking.«
Igor Muller ni le prvi Jugoslovan, ampak je tudi prvi v Evropi, ki se je tako dolgo izpopolnjeval v tej znanosti na Kitajskem. Eno leto je intenzivno spoznaval kitajščino, saj v tem jeziku potekajo vsa predavanja tudi za tuje študente. Med študijem tradicionalne kitajske medicine se je poučeval v več teoretičnih in kliničnih predmetih; med slednjimi sta na prvem mestu akupunktura in moksi-oustija. Po uspešno opravljenem praktičnem delu in izitih na Kitajskem se je dva meseca usposabljal še v več centrih na Japonskem, kjer so na    svoj    način    razvili nekatera
TAKO SMO PISALI LETA 1952 ...
POŠTNINA  PLAČAM* I
Gorenjski G1AS
m iv _., ..-.m«..-       0 l A t I L •    OSVOBODILNI    PBONTi    I*    « C ■ ■ ■ J » * •
CEMU STARA PRAKSA?
Drage kranjske gospodinje! Slišal sem, da se tudi ve jezite, kakor se je še pred nedavnim jezila moja mama, zaradi moke v trgovinah. Morate kupiti še rženo moko, če hočete pšenično, kajne? 40^ ržene poleg 60%, 809 pšenične, ali 70^, 90*4 pšenične in 30 ^ ržene, če sem si prav zapomnil. Srečen slučaj je hotel, da me je zanesla pot na Kokrico in v tamkajšnjo trgovino, prav ko so prodajali 80 pšenično moko. Ker kupcu niso vsilili ržene, vzemite pot pod noge!
VELIK USPEH KERAMIČNE INDUSTRIJE KAMNIK
Na letošnjem zagrebškem vzorčnem velesejniu so razstavljala svoje proizvode tudi kamniška lokalna podjetja in dosegla lepe rezultate. Poseben uspeh je zaradi svojih prvovrstnih proizvodov dosegla keramična industrija, ki je sklenila več pogodb v skupni vrednosti okrog 40 milijonov dinarjev. Kupci so se najbolj zanimali za gospodinsko keramiko in peči. S sklenjenimi naročili je za kamniško industrijo rešeno vprašanje proizvodnje in prodaje za vse leto 1952.
področja tradicionalne kitajske medicine in jih vključili v zdravstveno varstvo.
Domov se je vrnil z željo, da bi pridobljeno znanje in izkušnje vložil med drugim v uporabo metod tradicionalne kitajske medicine pri naši klinični praksi v okviru skupine strokovnjakov z več znanstvenih področij. Tako od lani opravlja tovrstne dolžnosti v kabinetu na Bledu.
»Naš kabinet,« pojasnjuje sogovornik, »je odprt za vse, ki bi radi zdravili nekatere avoje težave a pomočjo metod tradicionalne kitajske medicine, vsak ponedeljek med 13. in 20. uro, od torka do vkjučno sobote pa med 7. in 14. uro. Prvi pregledi za nove paciente so vsak ponedeljek med 17. in 19. uro in vsak petek med 10. in 12. uro. Opravljamo jih v sodelovanju a specialistom iz blejskega zdravstvenega doma. Na osnovi znanih podatkov o bolezenskem stanju pacienta in ugotovitev pregleda skupno postavimo tudi diagnozo in se odločamo o zdravljenju.«
Kaj in kako zdravijo v kabinetu? Težave, ki obiskovalce privedejo v kabinet, so zmanjšana moč in odpornost organizma, utrujenost in nespečnost,
* nekatere psihosomatske motnje, kot so nihajoči krvni pritisk, migrene, nočno močenje postelje in drugo, ginekološke težave, najpogosteje pa bolečinska stanja, od glavobolov do bolečin v. križu in išiasa. Največ zdravijo z akupunkturo, več tisoč let starim načinom zdravljenja, ki je pri
. nas spodbudil zanimanje strokovnjakov v zadnjih petih letih.
Pojem akupunkture (acus igla), ki bi jo lahko označili kot obujevalko lastnih zaščitnih in obrambnih sil organizma, magister Muller na kratko obrazložil: »Gre za metodo zdravljenja, pri kateri z draženjem določenih telesnih točk — na človeškem telesu je 361 osnovnih akupunktumih točk - z raznimi
Vsak
Magister Igor Miiller
iglami obnavljamo porušeno telesno ravnotežje. Ena glavnih lastnosti akupunkture je torej, da z njo lahko neposredno vplivamo na pretok energiie v telesu in tako
Sosredno spodbudimo ali umirimo elo vanje notranjih organov. To metodo po potrebi dopolnjujemo z zdravilnimi učinki toplote, zdravilnih zeli, ročne masaže, draženja s pod tla kom in drugih metod tradicionalne kitajske medicine.«
Čeprav v vedenju naših ljudi tej medicini še ni veliko dorečenega, mnogi že zaupajo za nas novim virom zdravilnih sil. To potrjuje velik obisk blejskega kabineta, kjer sprejmejo na dan deset do največ petnajst ljudi in imajo zmogljivosti povsem zasedene kljub samoplačniško organizirani dejavnosti. Zato se je treba za sprejem poprej naročiti, da bi delo v kabinetu nemoteno opravljali.
V kabinet so doslej najpogosteje prihajali pacienti iz vse naše domovine, ki so jih prej zdravili z akupunkturo v tujini. Vanj zaidejo, v večini
Erimerov povsem nakjučno, tudi otelski gostje iz tujine zlasti zaradi preventivnega zdravljenja. Prav gotovo pa obstaja veliko možnosti, da bi dejavnost kabineta in celotnega centra za zdravo življenje v blejskem hotelu Toplice v bodoče še bolj organizirano izkoriščali.
Besedilo in slike: S. Saje
Žirovniška šola * Ravno prav velika i hodijo v šolo in*' in kar je najpoi_. zavzeto dela. Je*i poslopje se 1 pripravljeni _ V žirovski osnovni i
V jeseniški občini je« šolo zajetih 62 odstotka'' čimer so na drugem venskimi občinami. Ou-imajo tudi na osnovat skega odreda v ŽironarJ pravijo, da je igkdea J dnevne šole.
Akupunktura — prava igla na pravem mestu
Zgledna
celodnevna dola
^i?aiu"u prav vt»Ukaj>j oddelkih ima 384 ufo* so bolj na tesnem koti prostorske st»ske 9b. *?"> velik0 igrišča in parke v kraj in stoji , sehj. iz katerih <xr
nihče.  Otroci rad, takorekoč nikon t vključen vsaj v en! celo v šest. v po«*" učenec   vključen 1 dejavnosti. Obsta* dobrim učnim Usd* vanjem v krožke V* soli, vendar se neka* nimajo najbolje« i uku. zelo izkažejiv. javnostih, kjer dohi]*! tev.
Žirovniška šo|a j,, če temu lahko tako vrata so odprta, r*;
ovoboda torej ki nw odgovornost od otrok i šolski radio, hranim* vino Kekee. v ki* zvezke, svinčnike S* svoje proizvodno d*1 vsem   vzgojni po#», Rubikove kock* x i sami plačajo šolo l njfe pozimi in poleti.
VERA ŽAGAR:
Učitelj mora imeti otroke rad
Priznajmo, da nam misel na zobarja zbuja neprijetne občutke. Celo v nas, odraslih, kaj šele v otrokih, ki jim že sam zvok svedra povzroča bolečine.
Bil je eden od dolgočasnih zimskih petkovih dopoldnevov, ko sem, vsi trda od strahu, čakala v zobni ambulanti. Po mislih so se mi podile predstave o iglicah, s katerimi zobar s takim veseljem — tak občutek imam — pika v korenine bolnega zoba. Res, prav nič nisem bila razpoložena.
Iz turobnega razmišljanja so me prebudili otroški glasovi, ki so, dve čakalnici naprej, ob zvočni spremljavi pritajenega smeha — da ne bi motili drugih — veselo razglabljali o tem in onem. kar se dogaja doma in v šoli. Čudno, sem pomislila, otroci so običajno pred zobar-jevi.-ri vrati vsi prestrašeni ali pa, naveličani Čakanja, letajo gor in dol po čakalnici in uganjajo vse sorte norčije.
Ti otroci pa so bili mirni, a sproščeni hkrati. Med smehom se je zaslišal spodbuden glas učiteljice, ki je enega od dečkov spodbujala, naj zapoje kakšno pesmico. Res. Bila je prava predstava. Marie in Kopalnico ima ie zapel tako, da bi se mu celo člani Hazarda lahko priklonili. Sledila je še popevčica Saša. gde je sada ljubav naša od Novih fosilov. Ko sem prišla na vrsto, me ni bilo prav nič več strah pred zobarjevimi iglicami.
O otroški predstavi sem še dolgo potem razmišljala. Prišla sem do zaključka, da šolarji sami, brez spodbude in nevsiljivega nadzora učiteljice ne bi bili tako pridni in zabavni obenem.
Bili so to učenci drugega b razreda osnovne šole Simon Jenko iz Kranja. Dokaj dobro jih poznam, saj stalno dopisujejo v Glasovo rubriko Iz šolskih klopi. Poučuje jih Vera Žagar, ki ima s pionirji nižjih razredov že petindvajsetletne izkušnje. Učila je četrto-šolce, prvošolce in zdaj že nekaj let zapored drugošolce.
»Učitelj mora imeti predvsem rad otroke,« je povedala, ko sva se srečali. »Ce jih nima, je zanj delo dolgočasno in ne more pričakovati uspehov. Bolje, da ne prestopi praga šole. Nekateri učitelji menijo, da jih večletno vodenje istega razreda, v mojem primeru drugega, uspava. Mogoče res. Leto za letom ponavlja iste stvari. Vendar sama ne mislim tako. Po eni strani se učni načrtni hitro spreminjajo, dopolnjujejo, po drugi strani pa učitelj stalno išče nekaj novega, drugačno obliko interpretacije. Ce tako dela. se res ne more dolgočasiti.«
»So trenutki, ko je učitelj vesel vsakega uspeha, zlasti pri nekoliko slabših učencih.
Takrat je lepo in tudi poklic je lep. So pa tudi trenutki, ko bi najraje vse pustila, odšla. K sreči hitro minejo, saj imam otroke rada. Skušam razumeti njihovo mladost, razigranost, neizkušenost.«
Učni načrti se, kot je povedala Vera Žagar, spreminjajo. Zdaj je ,y razpravi spet nov osnutek programa dela in življenja v osnovni šoli. »Se zahtevnejši je od sedanjih,« je povedala. »Od naših malčkov, če primerjam svoja šolska leta in kasnejše učiteljske izkušnje, zdaj ogromno zahtevamo. Otrok, ki ni nadpovprečno sposoben, težko dohaja vrstnike in obvladuje snov. Po drugi strani pa je tudi res, da so otroci danes neprimerno bolj razgledani. Dosti več berejo, gledajo te levi-* zijo, učijo jih starši in okolje. Kdajpakdaj me prav presenetilo z odgovori ali vprašanji.«
In poudari, kako pomemben je v razredih nižje stopnje vzgojni moment. »Na splošno ga učitelji premalo upoštevajo. Pa še nekaj; učitelj bi moral pri otrocih stalno poudarjati ljubezen do domovine. Tega je premalo. Sama. kot otrok sem bila s starši internirana, učencem večkrat pripovedujem, čeprav se nerada vračam v trpko preteklost, o narodnoosvobodilnem boju, o lastnih izkušnjah, o domovini. Te ure bolj vžgejo kot ne vem kako dobro pripravljena učna ura po predmetniku«
V zadnjem času zlasti veliko poudarjamo potrebo po odgovornosti, delavnosti, pripadnosti ciljem naše samoupravne družbe. »Te vzgoje v osnovnih šolah dandanes pogosto manjka. Kolikor utegnem, jo skušam uveljavljati. Seveda pa obenem vem. da moram biti v prvi vrsti sama odgovorna za svoje delo. če hočem uspeti pri otrocih. Odgovorna do njih, do staršev in družbe. Učencem hočem
dopovedati, da to ni moja muha. družba  zahteva  vsestransko Z razgledanega človeka.«
Vera Žagar se je dotaknila tu* avtoritete učitelja. »Mislim da iti čeprav naj bo učitelj prijatelj otii' prijazen,   pravičen   in tako nekakšna oddaljenost med n vendarle obstajati. Ne mislim aj vsakršnih vragolij pa si tudi ne a Avtoriteta učitelja ie odvisna njegovega znanja, obvladanja aktualnih dogajanj doma in v<
»Družba je poklic uči tel precej razvrednotila,« je poveu, »Prišlo je obdobje, ko je učitelj Takrat so rasle druga za di akademije, ki so sprejemale slabšimi učnimi uspehi. To se i Na pedagoško akademijo bi sT vati najboljši učenci, dovolj s znanje posredujejo mlajšim.«
Pa še delček skrivnosti, morda dviguje nad povprečje i s katero si pri otrocih, v prvih boječih zaradi njene »strog prijateljstvo, če ne celo lji mora učitelj znati motivirati, dobro delo je zanje neverjetno huda, posebno za povprečne in al Vsem skušam dati možnost, da a>j jih nato tudi pohvalim.«
Govorili sva še o dvajseturoi veznosti učiteljice v razredu, o i ki jo zaradi tega kažemo drugi poznamo njenega dela. o uti štiri ure intenzivnega dela a < izčrpa, o zahtevnih pripravah.«; znanja, o pregledovanju nalog, urah s starši, o recitacijskem vodi. in o neštetih drugih podrt mi pokazale, da učiteljski poklic,i tako kot Vera Žagar, opravlja » odgovornosti, sploh ni lahak
PETKOV PORTRET
iec v treh krožkih
pk*r celodnevne osnovne šole. v svoje okolje, učenci radi interesne dejavnosti — Ijski kolektiv, ki dobro in odvisno od ljudi. Naj je šolsko , te šola nima učiteljev, ki so irej, »e ne bo nič premaknilo, teta marsikaj.
Ka šoli izrečejo veliko več pohval priznanj kot kazni. Letos še niso li nobenega ukora, lani štiri, i ie to je bila prava izjema, saj so k težave s skupinico osmošolcev. tako    imenovanih Šolskih nov ni.
levna
(vendarle
i primerna iflabše ice
t celodnevno šolo ocenjujejo le v du pouka in torej ne upošte-„ interesnih dejavnosti, ki jih i otrokom, vendarle lahko reče-ie bolj primerna za slabše Tudi izkušnje na žirovniški pravijo tako.   V   urah samo učenja otroci morajo sedeti knjigah   in   napisati domače r. doma   so   se   temu lažje ji ali domače naloge prepiso-.JUkaterim pa je dve uri samo-a učenja premalo, čeprav je pred leti pokazala, da se tudi niso učili  več  kot dve uri-evati je seveda treba moteče j učenja v skupini, saj se neka-aunoatojnejfti, v skupini težje in jim je ljubši domači mir.
, rečemo lahko, da je celo-> Hola primernejša za tiste *,ki jih je treba siliti k učenju, t žirovniški šoli tako tudi tistim prav«, ki se uče še doma. lahko odnesejo zvezke in , in odnašajo jih posebej t, ko vedo, da bodo vprašani ah ' > pisali šolsko nalogo.
>«i
i obremenjeni
žirovniška šobi ima z ravnateljem 26 učiteljev.   1,5 na oddelek . Za celodnevno Šolo je to pre-
malo, sai so v republiški izobraževalni skupnosti izračunali, da naj pride vsaj 1,9 učiteljev na oddelek. Nekatere ljubljanske celodnevne šole so dosegle že 2,1 učiteljev na oddelek. V žirovski šoli si pomagajo z zunanjimi sodelavci.
Vendar so učitelji dokaj obremenjeni, veliko bolj, kot so bili poprej v poldnevni šoli. Vsak izmed njih vodi po več krožkov. Vendar se zaradi obilice dela ne pritožujejo, pripombe imajo na to, da kvaliteta učiteljevega dela ni ocenjena. Tudi za šole takšnih meril ni. Vse dobe denar glede na število oddelkov. Naj učitelji v šoli dobro ali slabo delajo, denarja je prav toliko. Če imajo več krožkov, ki dobro delajo, potrebujejo tudi več denarja. Tu se torej stvar zaDlete v Dravo nasprotje. t
Na žirovniški šoli imajo vrsto krožkov, ki učencem dajejo tehnično znanje. Toda zgolj s kredo in tablo jim ga ne more dajati. Potrebuje priprave in material, za to pa je potreben denar. Posluha združenega dela za tehnično vzgojo v osnovnih šolah skorajda ni, Čeprav danes pomen tehničnih poklicev tako poudarjajo. Tako prihaja do tega, da si otroci na primer orodjarstvo predstavljajo kot zgolj umazano delo, saj ne vedo, da je to lahko prav lep poklic.
Pomen interesnih dejavnosti na šolah, kakor pravijo krožkom, pa je predvsem vzgojen. Če že pri rednem pouku danes premalo poudarjamo vzgojo in ga zožujemo le na učenje in znanje, so prav interesne dejavnosti pot za vzgojo otrok v smereh, ki smo si jih začrtali. In kvalitetno delo v njih bi moralo biti tudi prav ovrednoteno.
Marsikdo je presenečen, ko mu prodajalka pomaga odnesti vrečke do avtomobila. Takšne prijaznosti skoraj nismo več vajeni. Dober glas, ne le o prijaznosti trgovk, temveč tudi o dobri za-loženosti trgovine in pripravljenosti kupcu ustreži kar se le da, se je hitro razširil in v Britof pri Kranju hodi nakupovat kar lepa množica Kranjčanov, čeprav je trgovin v mestu na pretek. Tudi številni izletniki, domači in tuji, se mimogrede ustavijo v Britofu in nakupijo potrebno za čez teden.
Odveč je bilo poslovodkin ji Mileni Cudermanovi pripovedovati o svojem delu. Meni namreč, da je dolžnost prodajalk, da so do kupca prijazne, da mu ustrežejo in ne gledajo le na to, koliko denarja bo pustil v trgovini. Poštenost, čistoča, kvaliteta ponudbe in prijaznost so po njenem mnenju nujne lastnosti prodajalca. Dvanajst jih je zaposlenih v samopostrežnici. Vsak se trudi pri svojih opravilih, vsaj naredi, kar od njega pričakujejo, trgovina je dobro založena in potrošniki odhajajo zadovoljni. Zato še ne občutijo zmanjšanje kupne moči in padca prometa.
Ko so se trgovci v Kranju borili in si izborili proste sobotne popoldneve, je trgovina v Britofu ostajala v tem času še naprej odprta. Medtem ko so v mestu trdili.
Milena Cuderman
da ob sobotnih popoldnevih ni prometa, Milena Cu-dermanova meni, da je prav sobotno popoldne najbolj prikladen čas za nakupe Ženske dopoldne doma pospravijo, skuhajo, popoldne pa lahko v miru poskrbijo za vse, kar bodo čez teden, ko so zaposlene, potrebovale. Obisk v trgovini dokazuje, da ima prav. Mora pa biti trgovina dobro založena. Na izbiro morajo biti mleko, zelenjava in meso. Čeprav so v trgovini, razen mesarja, same ženske, ni problemov zaradi dela ob sobotah popoldne. To je stvar delovnega dogovora v kolektivu in tudi medsebojnega razumevanja.
Za trgovino se je odločila šele po poroki. Prej je delala doma na kmetiji. Dobrih 11 let pa je poslovod-kinja v samopostrežni trgovini v Britofu. Čeprav pravi, da je delo v trgovini odvisno od vsakega prodajalca posebej, da vsak doprinese svoj deiež k dobremu glasu prodajalne, je nedvomno njen največji. Ni še dolgo nazaj, ko se je ob sobotah dopoldne vozila v kranjsko pekari jo po kruh, da so stranke še popoldne dobile svežega, in enako naredi, če zmanjka kaj drugega.
Tudi vzgoja mladih prodajalcev je važna. Rada dela Z mladimi, saj se morajo naučiti, da bodo kos zahtevnemu delu v trgovini. Prav sedaj ima na praksi učence iz. prvega letnika usmerjenega izobraževanja in je zadovoljna z njimi. Pokazati je treba, kaj od njih pričakuješ, in če so za delo pohvaljeni, se potrudijo.
Boli jo, da je delo prodajalca tako slabo vrednoteno. Marže so že lep čas zamrznjene in zato pada dohodek trgovin in seveda osebni dohodki trgovcev ne naraščajo tako kot v drugih panogah. Pri njih veliko prodajo in se jim to pozna ob zaslužku, vendar je porast manjši kot v industriji ali družbenih dejavnostih.
L. Bogataj
Letos vključili še glasbeno šolo
Pisan ie niz interesnih dejavnosti, ki jih goje na žirovniški osnovni šoli. Navzven vse bolj odmevno je delo šolskega kulturnega društva »Prešernov rod«. Navzven, ker je že večkrat pripravilo celovite prireditve ob posameznih priložnostih tudi izven šole Šolsko kulturno društvo je vključeno v jeseniško zvezo kulturnih organizacij, ki pa je vendarle bolj namenjena krajevnim društvom. Pogrešajo tesnejšo povezavo šolskih kulturnih društev, tudi izven občine, saj bi s prireditvami, ki jih pripravijo, lahko nastopili tudi na drugih šolah, druge pa hi prišle k njim. Tako ne bi pripravljali proslav le sami zase.
Dognano je, da je glasba področje, ki ima velik pomen pri vzgoji otrok. Vadba na inštrumentih otroku privzgoji delovne navade in vztrajnost. Voljo torej, ki je v življenju tako pomembna. Na žirovniški šoli so se povezali z jeseniško glasbeno šolo in letos pouk v glasbeni šoli že teče kar na osnovni šoli v Žirovnici. Zanimanje učencev je zelo veliko, vključilo se jih je kar 76, 20 odstotkov vseh. V šoli so učencem pomagali tudi pri nakupu instrumentov, tako da so jih starši plačali v obrokih. Vadijo pa lahko tudi na šolskih klavirjih.
M.Volčjak
Ali so Struce že dovolj pečene?        Po kuhanju je na vrsti čiščenje      Spreten tudi pri Šivanju
Karvojak zna, prav pride
V naši armadi varčno delajo na vseh področjih — Po končanem pouku mnoge vojake zaposlijo pri raznih delih, kjer koristno uporabijo njihova znanja - O tem smo se prepričali med obiskom v eni od intendantskih enot naše kopenske vojske
Gospodarska ustalitev je temeljno idejnopolitično in praktično vprašanje, od reševanja katerega je odvisen tako nadaljnji razvoj socialističnega samoupravljanja kot utrjevanje obrambne sposobnosti Jugoslavije. Zato si v vsej naši družbi, posebno pa v armadi, prizadevamo za kar najbolj gospodarno delo.
V vseh enotah armade je težnja za gospodarsko ustalitev v ospredju raznih   njihovih   dejavnosti. Kako
bodo porabili denar, ki ga naša družba namenja za oborožene sile, tehtno premislijo predvsem pri borbenem urjenju pripadnikov enot. Ob varčni uporabi dragocene in drage opreme ter tehnike pa si prizadevajo, da bi gospodarsko stabilizacijo uveljavili kot obvezo za dolgoročno ustvarjalno dejavnost.
Nobena skrivnost ni, da po končanem pouku mnoge vojake zaposlijo pri raznih delih, kjer koristno uporabijo njihova znanja. Tako v armadi sami narede marsikakšen izdelek, ki ga potrebujejo in ga zato ni treba kupiti. Tudi popravil razne opreme se lotijo in s tem prihranijo nemalo denarja.
Kaj vse delajo in zmorejo pripadniki intendantskih enot, smo se prepričali med obiskom učne enote, ki jo vodi starešina Borislav Vučkovič. V pekarni pomagajo vojaki v vseh fazah izdelave kruha. Okrog 18 ton
fhjcečji škorenj ima številka 54
V kemični Čistilnici skrbijo za zaščito pri delu
Mizarsko delo je natančno
lepo zapečenih štruc črnega kruha — ta je cenejši za približno devet in pol dinarjev pri kilogramu kruha - potegnejo v enem dnevu iz peči, ki delajo že od 1923. leta; zdaj spet na trda goriva, kar pomeni 1,5 milijona dinarjev prihranka na leto. Kruh tudi sami razvažajo v več enot po Sloveniji. . '
Kuharji se po pouku v kabinetu prehrane, kjer se seznanijo z vsemi prehrambenimi izdelki, tehničnimi pripomočki in metodami dela, preselijo v kuhinjo. Tod pod nadzorom vojaških in civilnih inštruktorjev pripravijo vsak dan dva obroka hrane. Naučijo se tudi drugih mojstrovin, ki bi prišle prav predvsem ob pomanjkanju določenih vrst živil.
Čevljarska delavnica proizvede letno okrog sto parov novih čevljev, gre zlasti za obutev večjih številk, popravi pa približno 20 tisoč parov starih; četrtino tega dela prispevajo vojaki. S tem prihrani v enem letu okrog 4 milijone dinarjev. Za varčevanje veliko pomeni tudi ponovna predelava odpadkov usnja in uporaba odpadne obutve za kurjavo.
V krojaški delavnici izdelujejo obleke za kuharje in peke. V enem kompletu so hlače, bluza, kapa in predpasnik, takih kompletov pa narede okrog 1600 na leto. Pri šivanju, ki naj bi veljalo za »žensko delo«, vojaki dosegajo prav dobre rezultate, zato je krojaški mojster zadovoljen z njimi.
Kemična čistilnica očisti na leto okrog 90 ton obleke. Tako ena obleka lahko služi več rodovom vojakov. Razen organizaciji dela v njej namenjajo veliko pozornosti tudi zaščiti delavcev pred škodljivimi vplivi kemikalij.
V sodelovanju kovinarske in mizarske delavnice nastajajo mnogi izdelki: stojala za orožje, pasje ute, zaboji za gorivo, čuvajnice, razne mize in stoli pa omare. Izdelki enega leta dosegajo vrednost okrog 13 milijonov dinarjev. Poleg tega veliko prihranijo s popravilom opreme, sami pa so naredili celo priročno skladišče materiala, ki je vredno okrog dva milijona dinarjev.
Besedilo in slike: Stojan Saje
14. STRAN
ŠPORT IN REKREACIJA
Naši športniki
Kamnik — Ob koncu februarja je kamniški Smučarski klub pripravil državno prvenstvo Planov in mladin cev v biatlon". To ;t bilo sicer njihovo prvo prvenstvo državnega »formata«, vendar pa ima smučarski klub za sabo že vrsto organizacijskih izkušeni Razen občinskih športnih iger priprav ha alpska smučarska tekmovanja in tekmovanja v smučarskih tekih tudi zunaj občinskih meja. Zato organizacija biatlona ni bila pretrd oreh Janez Zobavnik. pri smučarskem klubu predsednik gospodarske komisije, ie vlogo kluba takole označil:
»*e v začetku smo računali na to. da nam jo ho morebiti zagodel sneg Zato smo predvideli dve progi, kamniško v Turijicah. rezervno pa na Pokljuki. Tako rekoč do zadnjega dne smo se pripravljali tako. da nas slednjič preveč snega ni moglo presenetiti Na Pokljuki tekma ni bila mogoča. \ Tunjicah pa so bili pogoji zanjo iz dneva v dan boljši. Prvega dne sneg še ni bil uležan. tako da je hilo nekaj težav, potem pa je postalo hladneje in proga je zmrznila Tekmovanje smo. mislim, izpeljali kot je Mlo treba. seve*' da ne povsem brez težav Zaslugo. d;i smo uspeli na hitro usposobiti tunii-ško progo ob nenadnem snegu, imajo tudi mladi, ei in krajani Tunjic «
KolikSna   sredstva   pa   je terjala organizacija biatlona''
Janez Zobavnik
organizacijsko
močni
»Smučarska zveza Slovenije in samoupravna telesnokulturna skupnost sta tekmovanju namenila nekaj sredstev, precej pa smo jih zbrali sami z oglaševanjem. Na voljo smo imeli nekaj čez 200 tisoč dinarjev, stroškov pa je bilo skoraj za polovico manj. Ko smo načrtovali prvenstvo, smo kajpak računali tudi na vsakodnevne prevoze tekmovalcev iz Kamnika do Pokljuke, česar smo bili potem zaradi zadostne količine snega na domačem terenu rešeni «
Kaj pa težave, ki jih prinaša organizacija tako velike prireditve'1
»Kakih posebnih težav sicer ni bilo. vendar pa tudi brez njih ni šlo. Denar nam je, kot sem že omenil, ostal. Vendar v začetku z njim ni bilo najlaže Seveda pa so to težave, ki zadevajo dejavnost kluba nasploh in niso bile značilne le za organizacijo državnega prvenstva v biatlonu Nekaj problemov pa se je pojavilo zaradi najnovejših mednarodnih pravil biatlona, s katerimi so se sodniki pod vodstvom Marjana Bovheta seznanili na predhodnem dvodnevnem seminarju Med njimi in vodji ekip je nato prihajalo do raznih dialogov o teh pravilih. Drugih večjih težav ni bilo. kar dokazuje da smo se dobro pripravili in upravičili zaupanje v naše organizacijske sposobnost i -
I) Žlebu
POKAL VITRANC FIS 82
SVETOVNI POKAL
KRANJSKA GORA" JUGOSLAVIJA
Svetovni pokal Kranjska gora '82
Nastopajo vsi najboljši
KRANJSKA GORA - V teh dneh v Kranjski gori tečejo še zadnje priprave na našo letošnjo največjo prireditev v alpskem moškem smučanju. Na pobočju Vitranca bo namreč od 19. do 20. marca moika tekma svetovnega pokala za smučarsko sezono 1981-82. Najboljši alpski smučarji na svetu se bodo tako dva dni na Vitrancu borili za nove točke v svetovnem pokalu v veleslalomu in slalomu.
Snežne razmere v Kranjski gori niso najbolj ugodne. Vendar pri pripravi prog na znani FIS progi na, Vitrancu delo teče po načrtu. V te.n času, ko so nočne temperature pod ničlo, še ni skrbi, da bi organizacijski odbor, ki ga vodi predsednik Zdravko Črv, moral tekmo prestaviti na rezervne proge na Zelenico. Tudi prijave kažejo, da bo to imenitna predstava najboljših smučarjev v teh dveh tehničnih alpskih disciplinah. Američani so že prijavili brata Mahreja in Buxmana, Luxe nburiani bodo nastopili z Girardedijem, Italijani pridejo z vsemi najboljšimi. Z raj-močnejšo reprezentanco bodo v Kranjski gori nastopili tudi Norvežani in Avstrijci. Tudi Švedi se bodo predstavili h svojimi udarnimi fanti v obeh disciplinah. Seveda ne bo manjkal tudi Ingemar Stenmark. Na pokalu Vitranc oodo z najboljšimi nastopili tudi Jugoslovani z Bojanom Kri Zaje m na čelu. V naši ekipi ne bo le poškodovanega Borisa Strela.
Organizatorji so se odločili, da bodo cene vstopnic oba dneva po 50 /a odrasle in 20 dinarjev za mladino. Prodajo vstopnic je prevzel Integral SAP Viator TOZD turizem rentacar. Na voljo bodo v vseh njihovih poslovalnicah in ostalih turističnih predstavništvih v Sloveniji. Čeprav sta tekmi v petek in soboto, se v teh dveh dneh v Kranjski gori pričakuje lep obisk. Se posebno šolske mladine, ki naj bi za petkovo tekmo obisk izkoristila kot svoj športni dan.
Za obe kranjskogorski tekmi je tudi med  poročevalci  veliko zanimanje.
Zimski športni dan
Kram
K i ania .
/in-tla I t>k
ŠŠl) Kratice
Prešeren iz
/ istoimenske Šole ie priredilo portin dan Tekmovali so v vele-. Kamni gorici Sodelovalo ie .'HIT. h • \ pripraviti »o tudi nolmd na In&ta " organizirali drsanje lin kram ■ ker: dl ..'iš.'n
V veleslalomu «n bili naihnreiši Nina l)e>i:.iM iKnkrkiti Gregm Gros I Kokri-r,11 |'|aSa Sorli. David Lampret Polona Ijvasti • Kokrn-a' bm Marhišek (Naklo) •lm. >>nli. H.iiiniim Vitas. Romana Ko/ ii. in lani Holu:-. Da Dežnimi Piitno/ i''i---e'i   Kreda Ti»mnž|č ili Horis VVeissri
K M
Ze sedaj se je prijavilo več kot šestdeset tujih in domačih novinarjev. Za dobro počutje v tiskovnem središču v telovadnici OS Kranjska gora bo poskrbel ljubljanski Slovin, de pn bodo novice v čimkrajšem času prišle v svet, bodo poskrbeli PTT delavci iz Kranja.
-d h
Streljanje
Občinsko prvenstvo
Kranj - V Kranju je bilo občinsko prvenstvo v streljanju s serijsko zračno puško /a člane, članice, mladince in mladinke Tekmovanja se je udeležilo Hi strelcev in strelskih družin in sekcij kranjske občine
Ekipno je rried člani zmagala Iskra s 1471 krogi od 1(100 možnih pred SI) Fran* Mrak   l'redoslje   144M   krogov, strelsko sekcijo Tone Nadižar Cirče 1412 krogov drugo ekipo Predoselj 1388 krogov in SI) Bratstvo-Kdinstvo Kranj 1325 krogov V posamični konkurenci je zmagal /oran Sitar (Predosljel s 375 krogi od 400 mo/ nih pred iskrašema Vinkom in J Mre toni FreI inom (.'173 in S70 krogov). Pav Ion. Za garjem (Stane Kovačičl 3UB krogov. .Juretom Bojaničem (Iskrat 3«S7 krogov itd Na regijskem prvenstvu je sodelovalo 28 udeležencev občinskega prvenstva.
V ekipnem tekmovanju članic je bila prva SD Bratstvo-edinstvo s 104.r> krogi pred strelsko sekcijo Tone Nadižar 1040 krogov in SD Franc Mrak l'redoslje 071 krogov Občinska prvakinja pa ie postala Sonja Hafner (Bratstvo-Kdinstvo) s l.r>| krogi pred Milico Brezar (Tone Nadižar i 353 krogov in .Jelko Bnuman (Tone Nadi žari 352 krogov. Med mladinci so ekipno zmagali strelci Predoselj s 1012 krogi pred tekmovalci Prhnskovega IIW7 krogov m Bratstvom   in   edinstvom   !JKS krogov Prvak i m je postal Marjan Zorko s 3.VJ krogi  pred   Marjanom   Umnikom (Pn-dosljel 3.r>l  krogov. Dušanom Nagličem (Pritnskovol  t4<» krogov. Janezom Strm Sem i Predosljel 338 krogov in Romanom I.asičein i Prinisknv •   33" krogov
tekmovanje za družinsko zi.ato puščico
Predo-i-ljska strelska družina i» pri redila lekfliovhnie v streljanju - srtrijsk« /r čno puško za strelske družine Pravico sodelovati na občinskem tekmovanju z« Zlato puščico ie pridobilo P strelcev
Med |M>sain»'zniki je zmagal Tone Mai kič VW. krogov  pred Zoranom Sitarjem "t" krogov. Jožetom Sitarjem ."»44 krogov Francem Strnišo .*>42 krogov Cirilom Lu-kancem  Vl."» krogov.  Nado  Marki«" .1*1 krofov. Marianom Umnikom kn»go< Srečotu .Jermanom 524 krogov  in Jane / mi Strnišo M'4 kroge
Na družinskem prvenstvu članov SD Fran« Mra.i so bih najboljši Zoran Sitai Srečo Jerman Ciril Lukam. Franc Strni Ca Tone Maikič in Marjan Umnik
•I Sitar
PETEK. 12. MARCA \0.
Radovljiške sindikalne igre Elanu skupna zmaga
Radovljica — Občinski sindikalni svet. radovljška ZTKO in SK Bobanj so na Kohli pripravili radovljiško prvenstvo v veleslalomu za člane sindikata, ki se ga je udeležilo .'172 tekmovalcev in 7H tekmovalk iz H9 sindikalnih organizacij. Pri moških je ekipno zmagal Elan. pri ženskah LIP Bled, skupni zmagovalec pa je postal Elan. Med moškimi so v posameznih starostnih razredih zmagali Mule j (Klan). Gašj>eršič (Klan). Detiček (Obrt no združenje!. Bohinc (Klan) in Smid (TI) Bled), med ženskami pa Torkarjeva Pikonova, Ponikvarjeva (ZD Bled) in Le gatova (SDK Radovljica >
B R
Sporočili ste nam
VELESLALOM ZA DELAVCE PEKA — Sindikalna konferenca Peka je pripravila tovarniško tekmovanje v veleslalomu. Prijavilo se je 162 tekmovalcev, tekmovanje pa je zaključilo 107 smučarjev. V kategoriji žensk do 30 let so bile najhitrejše Blanka Ruparčič. Simona Zupan in Milena Dolčič. v kategoriji od 30 do 40 let Majda Kramar, Olga Benčič in Marija Eigner. v kategoriji nad 40 let pa Dora Roblek, Mari Križaj in Silva Stritih. Med moškimi do 30 let so bili najhitrejši Jože Meglic (najhitrejši med vsemi nastopajočimi). Anton Primožič in Damjan Stamcar. med moškimi od .30 do 40 let Stane Sova. Nande Kramar in Dare Meglic, med moškimi od 40 do 50 let Niko Hladnik. Pavel Roblek in Vili Špehar. med moškimi nad .r>0 let pa so bili najhitrejši Franci Stritih. -Janez Kališnik in Danci Slapar.
- M. -Jenkole
KONČAN PRVI DEL .ŠKOFJELOŠKE NAMIZNOTENIŠKE LIGE - Brez večjih presenečenj se je končal prvi del škofjeloške občinske namiznoteniške lige. V najkvalitetnejši A skupini vodi Kondor I pred LTH I, Poletom I, Kondorjem II. Zmincem itd. V B skupini vodi Kondor III pred Karlovcem II. Alpino. EGP. Gahrkom I itd. V C skupini je prva Jelovica pred TVD Partizanom, Podluh-nikom 81. Centrom slepih in ŠŠD -Janez Peternelj.
J Starman
Odbojka
ZanimiVe
odbojkarske tekme
Bled - Odbojkarski konec tedna v Lescah, na Bledu'in v Kranju bo ponovno pester Blejci. ki so v preteklem kolu za nesljivo zmagali in so na petem mestu v I B /vezni odbojkarski ligi. bodo jutri igrali / mariborskim Stavbarjem Mariborčani so fte neporaženi Blejci jim želijo odvzeti v      en m/
Blejke, četrte v II. zvezni lig) zahod, bodo tokrat igrale z drugouvrščeno Mai-čano i/ J'ulja Gorjanke bodo skušale zmagati \ tekmi z Mežico, kar bi jih pripeljalo v sredino prvenstvene lestvice, v Kranju pa bo gorenjski derbi Zelezarja in Triglava v slovenski odbojkarski ligi Blejci pa hodo v enakem tekmovanju igrali s Salonitom.
SPORED TEKEM: Bled : Marčana (telovadnica OŠ Bled ob 17. uri), Bled : Stavbnr (telovadnica OŠ Bled ob 19. uri). Gorje : Mežica (telovadnica OŠ Lesce oh 18. uri) in Triglav : Železa r.
B. Rauh
r->V
ALPINISTIČNE NOVICE
EnegS največjih podvigov v preteklem letu in verjetno v vsej sipini etični zgodovini predstavlja' vzpon preko do tedaj fte deviške Južne stene IMiaulagirija (HM>7 nit v Himalaji, ki ga je \ alpskem stilu opravila ekipa slovenske alpnistične odprav« t \<> djem Stanetom Bela kom na čelu. <► odpravi smo že precej pisali zantmivH pa  s,i  zlasti pri/.nania.  ki   ii)i lenui
uspehu dajejo tujci. Tako nemški Bergsteiger. ena izmed vodilnih revij -podiročja alpinizma ob kratki notici iii fotografiji stene dodaja upiavičilu m hkrati napoveduje obširno re|x>rtažo drugi vodilni alpinistični mesečfrilj Moiintain pa objavlja v zadnii številki veliko fotografijo sten« / vrisano siiifijo ler do«Iaja kratek opii- i /|ion■■■ v /elo težkih v Temenskih ia/inei.il' p«imanikaniu hrane in plina 1'ndioh nosti sd našim hralceni Verjetno >> bob ali mani mahe, zato kot /anion v osi dodajam «tiai i/ irtnenjetiegii č|anka ki fte najlažje govsri o tem kako |iii/ii.tii i« iis|ieh nas« inlpra' »vem
l,i mentalni v /pon p<> \n<\< *rneri ■ i!i)sk«'in suhi preko stene poznani' '.••t en i najrevnejših *U n v Hiinalaii *
/eln sl.ili.in \ iciilcilll  IV   |i<-k,'t) liu«'(ii
ie padlo več kot 3t> «ni »neua) pred ia\Im Veličasten triurni Samo Cene Berčič je i-sn«. itzebel - tmh '<> je -ini i pit sebi trinnif (op. glede na slabo vreme, porfianikanio plina in zaradi tega m-ustrezne prehrane, biva kiranje na pnistem sk; i vse priča n l»'|M.lm piiprav Ijenost i ekipei Njiho I«, rtu,•« no plezanje je nedvomno največji dosežek  leta   I '»H I   v llima
sekak«;
•«Iprav i
!i-|H> pri/iianie |iašl u»pe Matjaž Dolenc
V-
Pred drugim delom prvenstva v slovenski nogometni ligi
Nogometno moštvo Triglava pred nadaljevanjem prvenstva
Triglavani dobro pripravljeni
POREČ - Za prvoligaši in drugoligaši bodo drugi del nogometne sezone v nedeljo začela tudi moštva, ki nastopajo v slovenski nogometni ligi. Vsi so se vneto pripravljali za pomladanski del. Ta bo dal odgovor, katero moštvo bo tisto, ki bo osvojilo slovenski naslov in kdo se ho moral iz. lige posloviti.
Med najboljšo dvanajsterim v najvišjem slovenskem nogometnem tekmovanju nastopa tudi moštvo z. Gorenjske. To je kranjski Triglav, ki je že v prvem delu pokazal', da se mu tudi v tej sezoni obeta spet dobra uvrstitev. Še posebno v drugi del Triglavani gledajj) z optimizmom Se posebno, ker sedaj ni več vprašanja igralcev. Za moštvo jih ima novi trener Bora Jovanovič kar triindvajset. Pri tem ima veliko zaslug tudi sedanji upravni odbor, ki je znal prisluhniti željam igralcev in skupaj s trenerjem Jovanovičem odpraviti skoraj vsa nesoglasja, ki so bila prej na dnevnem redu vsakega treninga. Seveda še ni vse tako kot hi moralo biti. a vsaj na zunaj kaže. da hodo prebrodili težave V prvi vrsti bo treba končno že enkrat urediti financiranje kranjskega nogometa. Prav finance pa so v tem času glavni problem upravnega odbora NK Triglav
S SOUDELEŽBO NA SKUPNE PRIPRAVE
Za drugi del sezone in nastopanje v slovenski ligi so nogometaši kranjskega Tri-
»miHHHB Trener Bora dnvanovie
glava začeli priprave v prv, |)olrt<i nuarja v Kranju  IMeležb« nT^*' nmgih je bila na zavidljivi vjš„„ Š niso tarnali nad delom, ki «, ,' " Zf pravil trener
, ----g« l«? t,-)*.
Invannvtč. Z velik i/ nostjo in resnostjo so tr*>i-.;_i;. . Zj*
• da I
so trenirali tak i** za moštvo  ki hoče v slovenskih* dostojen ugled, tudi s|>odohi S ,2 S* nun kadrom, ki je na voljo ligi. bodo lahko svoj ugled nogometnem  prostoru tudi tudi povečali
Priprave so se začele v Kranm^f polovi«, januarja. Z* na teh ravft df v ah so se nogometaši Triglava svojemu klubu priskočijo t« !*0 sam«, z resnim delom, temveč ^ff nančn. strani, \edeli so da kh.iVM* uajna ne h» prenesla bremena z^V priprave, ki so jih načrtovah t S' /hirat, denar m v svojih delovaikft vih so si za te priprave ki m „K -v  Poreču, izprosili ,uni      ]JjJ Samoprispevek za skupne r^>, Poreču se ,e obnesel. EnairaivliJV cev je bilo na pripravah od ' v Poreču Tu so zavzelo trenir«!,' \ * petih dneh odigrali šesi priiafTji/ čani  z domačini... mo*tvom     Jj,'
avstrijskim drugoligašeni Salir-,,?!' P«.(. domov pa fte v I7„li , H«2> stenco   Na   nnnravah J
Kapetan moštio
Hod' »slo i Radi *sa v/nitič
Beton. Tkale«. Cotman
pripravah  so hiir,!X hMon in Pire ,er M^S \alant. Brezar. Ojk* aJ/ lakara. Česen. C.rnhiijf. f&
V nedeljo Triglav : Maribor
Kranj - V drugi del prvenstva \ slovenski nogomet ni ligi bodo v nedel-l«i startali ludi slovenski ligaši  Ze V
prvem kolu tega uvodnega pomladanskega kola se v Kranju obeta /aninn \«. srečanje Kranjski Triglav bo ob l.">.:{0 na stadionu Stanka Mlakarju goMil jesenskega pr\*aka Maribor
Nogometni delavci Triglava s»i /a nivo srečanje v dnigem delu slovenske lige /a vse gledalce pripravili tudi lepo presenečenje Med iKlinorbin bodo namreč izžrebali nekaj vstopnic N»-i;ii)i -ii niiv lačii«'1
tih
Vw--
ško. R«./man. Krivic. Mokič Rml^Z* vič. Ovsenek. C.ms in Krn,^ ^
Bora Jovanovič: »Vsj „jraj,.   , rf* pripravah res delali  ,„ko k^i 1, želeli   I udi disciplina ie hil„ n* aZ& višini  Upam. da sem hh d«vhn> Zir za nadaljevanje prvenstva lrr?J!jV vesel da se je tudi v dniph klubih začelo resno delati že pri x3i 4 pionirjev do članov. NV |x»7j»hn„ Zr na rekreaiiio  Dobro delo se 4f Zj? pozna pri Savi iz Krama. K«Es Šenčurju, v Naklem in v i,es,ak |• ^ klubov   je tudi neka i igralcev k, ^ igrali za Triglav   Vse to kaže. <t* kmalu na Gorenjskem kvaliteta ta na dostojni viSmi «
Radoslav Radosavljevič. k*-X moštva: *S takim mot&tvom. k«H m^V lem času Triglav, je res veseli 4? Veseli me tudi to. da je v tm«kw ✓ oglasje m zavzetost, ki jo že^v* pam. da liod«. tudi tis^i xj>* BesediUi in s|ike J> p^
bii«. r
■ K • u 111 -t j; i ■' i I«
SŽ V K RIO A LESCE Kadrovska služba
i i.i r.i/nu rja I >SSS obiavli.i pinste delovne nakier i   upravnik počitniškega doma kuharja v počitniškem domu ; pomožnega kuhuria v počitniškem domu
Pogoji:
I u hI 1   — K V gostinski dil;i .i • pod      - K V kuhar pml 3. - I 'K del.iv ka
Zajpoalitev bo /a določen čas v poletni ae/oni.
Informacije dobite na kadrovski službi Verige, telefon 7«VM|\
interna 222.
Kok prijave je ! "> dni po objavi v <v.M.pi*u Olas. Prijave   /   dokazili   pošljite   na   naslov:   SZ   Veriga 1««^ Kadrovska služba. Alpska 13. Lesce.
PETEK. 12. MARCA 1982
RADIO, KRIŽANKA
15. STRAN GLAS
RADIJSKI SPORED
SOBOTA, 13. MAR. Prvi program
4..10 Jutranji program - glasba - 7.30 Z radiom na poti m Pionirski tednik - 9.05 Matinejski koncert - 9.45 Za-pojmo pesem - MPZ »Pionirski dom« - Ljubljana - 10.05 Panorama   lahke   glasbe -10.40 Svetovna reportaža -lLOS Po jo amaterski zbori -UJO Pogovori r poslušalci -1110 Godala v ritmu - 12.30 Kmetijski  nasveti   - 12.40 Vneti domači napevi - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev • Iz naših sporedov -13.20 Obvestila in zabavna glasba -  13.30 Priporočajo ftm. . - 15.30 Obvestila in »kavna glasba - 15.50 Radio daoea. radio jutri!  - 16.00 Vrtijak - 17.00 Studio ob 17j00 - Zunanjepolitični ma-p» • 18.00 Škatlica z godbo - ML30 Iz dela Glasbene mla-dne Slovenije - 19.25 Obve-atila in zabavna   glasba -193.5 Mladi mostovi - 19.55 Domovina je ena'- 20.00 Spo-SMvajmo svet in domovino -Gonika pokrajina -21.30 Za Slovence po svetu - 23.05 Li-nfni utrinki - 23.10 Od tod do pomoči - 00.05 Nočni program - dssba Dragi program 7JO Sobota na valu 202 I-MO Od enih do sedmih -glasba, tema dneva »Človek ■ prosti čas«, koledar večer-aft prireditev, druge servisne flfcrmarije. Minute za EP in ar kaj - 19.25 Šport in glasba larenoai. komentarji) - 21.15 M ure za chanson - 21.45 808 - V soboto obujamo spo ase - 22.45 Zrcalo dneva 2 V» Glasba za konec- pro-I trama
ttDEUA, 14. MAR. [ Prvi program
//»Jutranji program - glas-i k - 730 Zdravo, tovariši vosi.: - 7.40 Vedn z.voki - 8.07 I Radijska igra  za otroke Oaather Ejfh: Trnuljčica {•Utdbe za mladino - 9.06 Še flaaaat*. tovariši - 10.05 Ne-t Ujaka matineja - 11.00 Naši toakalaki čestitajo   in po-«jravjBjo  13.10 Obvestila in tahavna glasba -   13.20 Za •antijuke    proizvaja I«"** Uamoreska   tega    tedna -fenrirh   Boli:    Nekaj se «ora  zgoditi I4.^r> /
tsjhasni ansambli   -   14 40 Mamefodbe - 15.10 Pri nas •jasi   15.30 Nedeljska re-avrtaia - 15.55 Listi iz notesa 14.20 Gremo v kino - 17.05 NuHiene operne melodije 17. 15 Zabavna radijska igra i  MIO Obvestila ir. zabavna tttsha -  19.35  Lahko noč. iamei   19 45 Glasbene raz-j aaamce - 20.00 V nedeljo '■afer - 22.20 Glasbena tn-**a mladih - Skupni pro-nm J RT Beograd 23.05 'Unttu utrinki - 23.10 Nočni : kamri lahke glasbe - 00.05 {ta/si program - glasba
Dragi program
<Jf Nedelja na valu 202 t KUB Od enih do sedmih • j tnrt. (ksbe in še kaj - 19.30
fcreorama - 20.30 Glasba iz , tarega gramofona - 21.30 Iz \km<*ke diskoteke 21.45 j ktam .Študent   na našem
vab - 22.45 Zrcalo dneva i Hiš Glasba za kone<- pro-
PONEDELJEK, 15. MAR. Prvi program
4.30 Jutranji program - glasba - 7.30 Z radiom na poti -H.05     Aktualni proolemi marksizma - 8.25 Ringaraja -8.40 Izberite pesmico - 9.05 Glasbena  matineja  - 10.05 Rezervirano za ... - 11.05 Ali poznate . .   - 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji - 12.10 Veliki revijski orkestri - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru -13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam        14.05 V gosteh pri   zborih jugoslovanskih radijskih postaj - 14.25 Naši poslušalci  čestitajo  in pozdravljajo - 15.30 Obvestila in zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri -16.00 Vrtiljak - 17.00 Na ljudsko temo - - Ljudska glasba neuvrščenih   dežel 18.25 Zvočni signali - 19.25 Obvestila  in   zabavna  glasba -19.35 Lahko noč. otroci -19.45 Minute z ansamblom Toneta Kmetca - 20.00 Kulj turni globus - 20.10 Iz naše diskoteke - 21.05 Glasba velikanov - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Popevke iz jugoslovanskih  studiev  - 23.05 Lirični  utrinki -  23.10 Za ljubitelje jazza - 00.05 Nočni program - glasba
Drugi program
7.30 Ponedeljek na valu 202 -13.00 Od enih do sedmih -glasba, tema dneva »Znanost in tehnika«, koledar večernih prireditev, druge servisne informacije, Minute za EP in še kaj 19.25 Stereorama -20.00 Jazz na II. programu -Shearing - 20.30 Popularnih dvajset - 22.45 Zrcalo dneva -22.55 Glasba za konec programa
ĆPGLAS
časopisne novice storitve
izdelava filmov
TOREK, 16. MAR.
4.30 Jutranji program - glasba - 7.30 Z radiom na poti -H.05 Radijska šola za srednjo stopnjo - 8.35 Iz glasbenih sol Glasbena šola Skofja Loka -9.05 Glasbena matineja -10.05 Rezervirano za ... -11.05 Ali poznate ....?- 11.35 Naše pesmi in plesi - 12.10 Danes smo izbrali - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Po domače - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Obvestila ih zabavna glasba -13.30 Priporočajo vam 14.05 V korak z mladimi 15.30 Obvestila in zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri - 16.(X) Vrtiljak -17.00 Studio ob 17.00 - 18.45 Glasbena medigra - 19.25 Obvestila in zabavna glasba -19.35 Lahko noč, otroci! -19.45 Minute s kitaristom Bojanom Drobežem - 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi - 20.30 S solisti in ansambli J RT - 21.05 Radijska igra - Moti Nandv. Koni - Glasbeni intermezzo - 22.15
(vsi
© metalka \
. VSE ZA      ?■t■■■ 1
\0BRTN1KE Znlnln^J
*ADI0 TRIGLAV JESENICE
»ftedeljek:
- i  >>ma«*e aktualnosti
i   lb 30 Ponedeljkov p*1ni pregled     Morda va> «j zanimalo    17 20 Naši od fV.riik*- ali I/bor dn-
fti IhmlA'f aktualnosti '••I* I« JO ()dda ia za »oV Morda vas 1h> /.atu-it* 17 2f> Delegati sprašu ., Oddaja NNNP - <V •k*
► "J*
•mi*«'«- aktualnosti ■t    0. .10 stop zelena >f<lž» rs* Ihi zamotalo
truk
|l  '   y*kl llidlio«.!,!.
UiHtl Naše Krcah.
Morda vas bo zanimalo 17/20 Po domare za vas Gest it ke
Petek:
Ki.(H)  Domače aktualnosti obvestila   -   16.30 Kulturna snovanja   Morda vas bo za nimalo    1720 Nasi odmevi Čestitke ali Zabavni zvoki
Sobota :
Ifi.OO Domače aktualnosti obvestila    16.30 Kam danes in intri - Jugoton vam pred stavba    Morda'tas bo zanimalo     17 30 Na^i odmevi Čestitke
Nedelja:
I 1.00 Ml pa nismo se uklonih Koledar potnembhejšjh do godkov   iz. prelekosti - Ne •deJJHku, kronika >. obvestila-^ , I2JI0 ( fsji iike . Na.si.odm«ti. Morda vjv> bp /rUjiuiifUu, },l ,
Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov 22.30 Filmska glasba - 23.05 Lirični utrinki - 23.10 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev 00.05 Nočni program - glasba
Drugi program
7.30 Torek na valu 202 -13.00 Od enih do sedmih glasba, tema dneva, »Na obisku v . . . koledar večernih prireditev, druge servisne informacije. Minute za EP in še kaj - 19.25 Stereorama - 20.00 Torkov glasbeni magazin - 21.30 V živo 22.15 Blues — 6. oddaja - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa
SREDA, 17. MAR. Prvi program
4.30   Jutranji program glasba - 7.30 Z radiom na poti - 8.05 Pisan svet pravljic in zgodb - 8.30 Govorimo makedonsko in srbohrvaško - 9.05 Glasbena  matineja  - 10.05 Rezervirano   za .. . 10.40 Lokalne radijske postaje se vključujejo - 11.05 Ali poznate - 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji - 12.10 Veliki zabavni orkestri - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Ob izvirih ljudske glasbene kulture - Ljudska glasba Bretagne - 13.00 Danes do  13.00 -  Iz naših krajev - Iz naših sporedov -13.20 Obvestila in zabavna glasba   -   13.30 Priporočajo vam  . . - 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo - 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo   -   15.30   Obvestila in zabavna glasba - 15.50 Radio danes,   radio   jutri   - 16.00 Vrtiljak -  17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Zborovska glasba v prostoru in času - Pesmi Karola Szvmanovvskega 18.15 Naš gost - 18.30 Od-, skočna   deska Tatjana Dvoršak   -   klavir   - 19.25 Obvestila in zabavna glasba 19.35   Lahko   noč, otroci 19.45 Minute z. ansamblom Borisa Kovačiča - 20.00 Koncert za besedo - 20.25 Bohu-slav Martinu in jazz - 21.05 Giovanni Battista Pergolesi: Odlomki  iz.  opere »Zaljubljeni bratec« - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in .angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Revija slovenskih pevcev zabavne glasbe - 23.05 Lirični utrinki -23.10 Jazz pred  polnočjo -Miles Daviš -  00.05 Nočni program - glasba
Drugi program
7 30 Sreda na valu 202 - 13.00 Od enih do sedmih - glasba, tema dneva »Iz kulture«, koledar večernih prireditev, druge servisne informacije. Minute za EP in še kaj 19.25 Stereorama - 20.30. Melodije po pošti - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa
ČETRTEK, 18. MAR. Prvi program
4.30 Jutranji program - glasba - 7.30 Z radiom na pot i -8.05 Radijska šola za višjo stopnjo - 8.35 Mladina poje -Mladinski pevski festival Celje 81 (26): Sklepni koncert -9.05 Glasbena matineja -10.05 Rezervirano za . . . -11.05 Ali poznate - 11.35 Naše pesmi in plesi - 12 10 Znane melodije - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Od vasi do vasi - 13.00 Danes do 13.00
- Iz. naših krajev - Iz. naših sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Priporočajo vam . . - 14.05 Enajsta Šola - 14.20 Koncert za mlade poslušalce - Rossitn Italijanka v Alžiru Tatinska sraka" - 14.40 -Jezikovni pogovori 15.30 Obvestila in zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri 16. (K) Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00' 18.00 Z ansamblom •Jožeta Burnika - 18.15 Lo kalne radijske postaje se vključujejo - 18.35 Maks Strmčnik: Godalni kvartet št I - Igra Zagrebški godalni kvartet - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19J15 Lahko noč. pttoCi 19.45* Minute z ansamblom Franca Puharja - 20(X) Četrtkov večer domačih pesmi in na-pevov - 21.05 Literarni večer
- Portreti v besedi - V: Michelangelo Buonarotti 21.45 Lepe melodije - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Plesna glasba iz jugoslovanskih studiev - 23.05 Lirični utrinki -23.10 Mozaik lahke glasbe -00.05 Nnčpi program - glasba
Drugi program
7.:«) Četrtek "-na*-valu 2t|2 -l.»:00 Od -enih >du sedmih glasbaZa ml.ade*radovedne-
že. Mehurčki, tema dneva »Vroče-hladno«, koledar večernih prireditev, druge servisne informacije, Minute za EP in še kaj - 19.25 Stereorama - 20.00 Od ena do pet -21.00 Zavrtite, uganite - 22.00 S festivalov jazza - Dnevi jazza - Novi Sad 81 - I. oddaja. RC kvartet in PORTV Novi Sad - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa
PETEK, 19. MAR. Prvi program
4.30   Jutranji program . glasba - 7.30 Z radiom na poti
- 8.05 Radijska šola za nižjo stopnjo - 8.35 Otroške igre -8.50 Naši umetniki mladim poslušalcem - M Vodopivec: Otroška suita - 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za... - 11.05 Ali poznate -11.35 S pesmijo po Jugoslaviji - 12.10 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Pihalne godbe
- 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam 13.50 Človek in zdravje 14.05 Georges Bizet: Arležanka, suita št. 1 -14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Napotki za turiste - Obvestila in zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri - 16.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Pojemo in gode'-mo - 18.30 S knjižnega trga -19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Vsa zemlja bo z nami zapela ... - 20.00 Uganite, pa vam zaigramo 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Radi ste jih poslušali - 23.05 Lirični utrinki - 23.10 Petkov glasbe ni mozaik - 00.05 Nočni program - glasba
Drugi program
7.30 Petek na valu 202 - 13.00 Od enih do sedmih glasba tema dneva »Ob koncu tedna«, koledar večernih prireditev, druge servisne informacije, Minute za EP Ense kaj - 19.25 Stereorama - 20.00 Stop pops 20 - 21.30 Glasbeni casino - 22.15 Popularna con« tfv glasba - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa
NAGRADNA KRIŽANKA
trdnjava v tpan*kih mestih
Mesto v indiji (Taci/
Mahal)
Mesto v
Boki Kotorski
Čreslovina. stro|ilo
Izdeloval.' gosli
Četko mol line (skladat
SevCIk)
Italii pltatell (Curik)!
Pritok Tibere (Anlo)
Tfrslo v ZRN. ob reki Kocher
Uieda (brkali I
pritok Visi«
Del smu carske
opreme
Metlo ob
vzno!|u Etne
Otok v Malih Sundih
Vrsta ogl|iko vodika
Peanlk
»Moderne« (»sip)
Barva
igralnih
Pevka Velen-lanllć
Bikovsko oglatanie
Rešitve pošljite do srede, 17. marca do 9. ure na naalov: Glas Kranj, MoAe Pijadejeva 1, z oznako Nagradna križanka. 1. nagrada 150 dinarjev, 2. nagrada 120 din, 3. nagrada 100 din.
Rešitev nagradne križanke z dne 5. marca: siatik. trnovo, iitttin homeini. ilka. »n. tema, r.aku »rada! dn<>. ram. poraba'. <•! .lanakil. rosa; avaln oslia ini. tam lean. nierek. sn. oiioh. stila, ki-piv nik asi. kloaka
Prejeli smo 180 rešitev, Izžrebani so bili:  I   nagrado (IVi dim prejme Vinko č.rnič. ti :
Betonov« ''7 Kranj " nuKrmlo (VJO dim |.r«-itne Jo*e Onterman. OU.-vek X, Preddvor :i tmi:i»<l • i lOOdinl prejme Polde Ferjan. -lesehit ' M "'il.t 71. Nagrade bom.. |»i-lali |i<. r*ifttl
Delovni čas za občane
v poslovno organizacijskih enotah
Ljubljanske banke — Temeljne banke Gorenjske
ENOTA KRANJ
- Cesta JLA 1
vsak dan - H..10- 18.()0 sobota - b\:,0- 1 i .(KI
- Cest a-J I. A 4
vsak dan - (i.-lO— 18.00 sobota - «).:!()- 11.00
- Hranilnica — Globlja vsak Han - (>.;,()- 18.00 sobota — b\:,0- i i (»o
- Prešernova b'
vsak dan - ().:,()- 18.00 sobota - HM)- I 1.00
- S t razišče
ponedeljek — 12.00-18.00 torek - 12.IK)- 18.00 sreda - (i.:,()— 17.00 četrtek - (i,IO- 12.00 'petek - ti.. 10- 12.00
- Planina
ponedeljek — 12.00-18 1)0 torek - 12.00- 18.00 sreda - »i.JO — ] 7.(K) četrtek - 6.30- 12.0O petek - (i.-lO- 12.00
K NOTA JESENICE
- Maršalu Tita 8 vsakdan — (>\.*i0- 18.00 sobota - ()..'{(»- 11.00
- . Plavž
vsak dan- r- 8.00- l i.oo '    in 11,10 - 17.00
sobota - 8.00- | 1.0(1
- Kranjska gora
vsak dan — 7.00- is.oo sobota - 7.00- 12 (K)
- Koroška Bela vsak dan — 7.00— 1 I.oo ob i/lapilnih dnevih 7.(M) - 12.00
bž -in-lMlO- 17.00
ENOTA RADOVLJICA
— Gorenjska cesta 16 vsakdan - 6.30-1&00 sobota - b\:J0- 11.00
- Bled
vsakdan - 6.30-18.00 .     sobota - 6.30-11.IM)
— Bohinjska Bistrica ponedeljek - 12.00-18.00 torek _ 12.00- 18.00 sreda - (,.30-17.00 četrtek - 6.30— 12.00 petek - 6.30- 12.00
ponedeljek - 12.00- 18.00 torek - 12.00- 18.00 sreda - ti.30- 17.0(1 četrtek - 6.30-12.00 petek - n\30- 12.00
ENOTA ŠKOFJA LOKA
Titm t rg 3h
vsak dan - 6.30- 18.00
sobota - 6.30- Ii.OO
- Podlubnik
ponedeljek - 12.00- 18.00
torek - 12.00- 18.00
sreda - Jr.OO- 13.<M>
in 1 1.00- 1800
rHlI,.k      IJOO- J\oii
petek - I2.(K)- i8.(K)
- Gorenja vas ponedeljek - 12.00- 18.00
torek - 12.(K)- 18.00 sreda - (i.30- 17(K) četrtek - 6.30- 12.(K) petek - 6.30- 12.(K)
- Železniki
ponedeljek - 12.00-18.00 torek - 12.(K)- 18.(K) sreda - 6.30- 17.(K) četrtek - 6.30- 12.(K) petek - 6.30- 12.(K)
- Žiri
ponedeljek - 6.30- 12.00
torek - 12.(K)- 18.00 sreda - 6.30-17.00 četrtek - 6.30- 12.00 |Kdek - 6.30- 12.00
ENOTA TR2I0
- Trg svobodi- ]
vsak dan - 6.30- 18.00' sobota - 6.30- 1 1.00
- Bistrica
ponedeljek - 12.00- 18.00 torek j. 12.(M)- 18.00 sreda - (i.30- 17.(K) četrtek - <J30- 12.00 IHdek - (i.30- 12.00
/O ljubljanska banka
Temeljna banka Gorenjske Kranj
O Lr A »16. STRAN
TELEVIZIJA, KINO
PETEK, 1Z,mK**S
TELEVIZIJSKI SPORED
90BOTA, 13. 3.
8.15 Poročila 8.20 Ciciban dober dan: Naš dojenček 8.40 Mladi virtuozi: Kljunasta flavta - 9.00 Kuhinja pri violinskem ključu: O klavirju - 9.30 Kaj je novega na podstrešju, otroška serija Tv Za greb - 10.00 Pustolovščina otroška serija TV Beograd 10.30 Mesta: Leningrad, an gleško kanadska serija - 11.20 Za zdravo življenje, 6. del • 11.30 Otrok in igra. Igra v različnih pogojih - 11.50 Sodobniki: Karel Pečko - 12.30 Poročila - 12.35 TV teka -ponovitev - 14.10 Ljubljana: Nogomet Olimpija : Partizan, prenos - v odmoru Propagandna oddaja - 16.40 Poročila - 16.45 Košarka Cibo-na : CZ, prenos - v odmoru Propagandna oddaja - 18.10 Risanka 18.25 Moppet shovv: Dizzv Gillespie - 18.50 Naš krai - 19.05 Zlata ptica. Martin Krpan - 19.10 Risanka - 19.24 TV in radio nocoj -19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme - 20.00 Ugrizni v kroglo, ameriški film - 22.05 Zrcalo tedna -22.20 Dober večer, zabavno glasbena oddaja T V Zagreb 23.10 Poročila
Ugrizni v kroglo
je precej nenavaden vestern. Eden največjih ameriških režiserjev starejše generacije je v njem prav mladostno predstavil zgodbo iz 1906. leta. ki jo je sam napisal po motivih iz resničnosti. Med leti 1880 in 1910 so bile namreč vsakoletne konjske dirke na tisoč kilometrov in to okolje je Brooks izbral za svojo pripoved. V središču pozornosti tokratne dirke je kavboj in nekdanji vojak Sam Clayton (Gene nackman), ob njem Pa so še Luke Mathews (James Coburn), mladi Carga (J. M. Vincent).
starejši Mehikanec z zobobolom in bivša prostitutka. Razen želje, da bi zmagali in dobili nagrado 2000 dolarjev, ima vsak od njih še posebne vzroke za sodelovanje na dirki.
Oddajniki II. TV mreže:
11.55 Kulm: ^Smučarski poleti, prenos - 17.00 Vroči veter, humoristična serija -18.00 Smučarski poleti, posnetek iz Kulma - 18.45 Narodna glasba - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Kobenhavn: SP v umetnostnem drsanju (ženske prosto) - 22.30 Športna sobota
T V Zagreb I. program:
14.10 Nogomet Olimpija Partizan, prenos - 16.00 Poročila - 16.05 TV koledar -16.15 Iz sporeda TV Skopje -16.45 Košarka Cibona : CZ. prenos - 18.15 Glasbena oddaja - 18.30 Ti dnevi, ta leta, dokumentarna serija -19.30 TV dnevnik - 20.00 Natakar, beži!, češkoslovaški film - 21.30 TV dnevnik -21.45 V soboto zvečer: Most generacij - 23.45 Poročila
NEDELJA, 14. 3.
8.30 Poročila - 8.35 2iv žav, otroška matineja - 9.35 Izsiljevanje na Atlantiku, ameriška nadaljevanka - 11.10 TV kažipot - 11.80 Narodna glasba - 11.55 Kulm: Smučarski poleti, prenos - 16.00 Rio Grande, ameriški film - 17.40 625 - 18.05 Športna poročila -18.15 A.Sidran: Jegulje potujejo v Sargaško morje, drama TV Sarajevo - 19.10 Risanka - 19.22 TV in radio nocoj - 19.24 Zrno do zrna -19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme - 20.00 M. Sečerovič-P. Pavličič-Z. Dirnbach: Ne-pokorjeno mesto, nanizanka TV Zagreb - 21.15 Moša Pi-jade, dokumentarna oddaja TV Beograd - 22.05 Športni pregled - 22.35 Poročila
V okviru oddaje Ziv-žav se bo danes začela nova
nadaljevanka Skrivnostni otok,
posneta po povesti Julesa Verna. Pripoveduje o ljudeh in psu Topu, ki pristanejo na samotnem otoku in si na njem uredijo živjenje po svoji meri. Vendar nekateri dogodki kažejo, da na otoku nis< > sami. Neznanec se jim. sicer nerad, končno predstavi: to je kapitan Nemo, genialni graditelj podmornice Nautilus...
Scenarist Abdulah Sidran in režiser Slobodan Praljak sta posnela dramo Jegulje potujejo v Sargaško morje. Pripoveduje o upokojenem profesorju biologije Pavle tu Figuricu, ki nima sreče z ženami. Sklenil je dve zakonski zvezi, a je obe pretrgala smrt. Osamljen se naveže na skupino brezdelneiev iz bližnjega parka in odslej svoje življenje popolnoma prilagodi novim prijateljem.
Oddajniki II. TV mreže:
15.30 Test - 15.45 Kobenhavn: SP v umetnostnem drsanju - vkjučitev v prenos zaključne revije - 18.30 Reportaža z nogometne tekme OFK Beograd : Hajduk -19.00 Risanka - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Zgodbe o jazu - 21.00 Gledalci in TV - 21.35 Gledalci in TV - 21.35 E. Zola: Nana, francoska nadaljevanka
TV Zagreb I. program:
9.50 Poročila - 10.00 Otroška matineja - 11.30 Narodna glasba - 12.00 Kmetijska oddaja - 13.00 Čebelarski koledar, izobraževalna oddaja -
r
v blagovnici FUŽINAR na Jesenicah
UGODEN NAKUP
tiak ploščic v novih vzorcih, VS cena: 240 din za kv. m.
kovinotehna^
13.30 Reka Drina, izobraževalna oddaja - 14.00 Morje, ljudje, obale, dokumentarno zabavna reportaža - 14.30 vesolje, dokumentarna serija - 15.30 Vodni proces, angleški film - 17.20 Nedeljsko popoldne - 18.30 Reportaža z nogometne tekme OFK Hajduk - 19.00 Risanka -19.30 TV dnevnik - 20.00 Ne-pokorjeno mesto, TV nadaljevanka - 21.15 Moša Pijade, dokumentarna oddaja - 22.05 Športni pregled - 22.35 TV dnevnik
PONEDELJEK, 15. 3.
8.45 TV v šoli: TV koledar. Ustvarjalne igre, I. A. An-drič: Aska in volk, Dubrovnik - 10.00 Poročila - 1005 TV v šoli: Materinščina, Iz Kockice, Risanka, Naši kraji. Mali program, Risanka, Iz arhiva šolske TV, Zadnje minute - 16.05 Kmetijska oddaja TV Novi Sad - 17.05 Poročila - 17.10 Mesta: New York, angleško kanadska serija - 18.00 Delegatski vodnik: Raziskave kažejo - 18.30 Obzornik - 18.45 Zdravo, mladi - 19.15 Risanka - 19.24 TV in radio nocoj - 19.26 Zrno d.) zrna - 19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme - 20.00 Miodrag, Marjanovič: Človek, ki je pojedel volka, drama - 21.05 Ali se med seboj dovolj poznamo, oddaja TV Zagreb - 22.10 V znamenju
Simbolični naslov beograjske drame Človek, ki je pojedel
volka razkriva spopad med posameznikom — umetnikom in družbo — njegovo okolico, ki ga ne razume. Volk pomenj trpljenje, grenkobo, zverstvo. človeško hudobijo, zlobo in uničevalni nagon. Človek je pojedel volka, kajti volk sam je manj nevaren od ljudi.
Oddajniki II. TV mreže:
16.55 Test - 17.10 TV dnevnik v madžarščini - 1/.J0 TV dnevnik - 17.45 Lukićnada. otroška serija - 18.00 Miti m legende - 18.15 Izobraževalna oddaja - 18.45 Telesport -19 30 T V dnevnik - <W.ou Raziskovanja - 20.56 Zagrebška panorama - 21.15 Lic? ob licu, ponovitev zabavno glasbene oddaje
T V Zagreb I. program:
17.40 Poročila - 17.45 Lukiči-jada - 18.00 Miti in legende -18.15 TV koledar - 18.25 Kronika občine Gospič -  18 4.) . Zdravo,   mladi       19 30 TV I dnevnik  -  20.00 D. Jančar: • Nenavadni dogodki v kotu, J_.-a—----
drama TV Ljubljana - 21.20 Glasbeni trenutek - 21.25 Svet danes, zunanjepolitična oddaja - 22.10 T V dnevnik
TOREK, 16. 3.
8.45 TV v šoli: TV koledar. Pesmi in zgodbe za vas. Dnevnik 10 - 10.00 Poročila -10.05 TV v Soli: Rastlinski laboratorij, Kraji in ljudje. Risanka. Književnost in jezik. Govori 2ika Bogdanovič. Risanka. Tečaj kitare. Zadnje minute - 15.40 Šolska TV: Beograd je svoboden, Zažigalna sredstva in zaščita
- 17.10 Poročila - 17.15 Slovenske ljudske pravljice: O kajžarju in njegovih treh sinovih - 17.30 Glasbena oddaja - 18.00 Pisani svet: Belo v belem - 18.30 Obzornik -18.45 Mostovi - Hidak, oddaja za madžarsko narodnostno skupnost - 19.00 Knjiga 19.15 Risanka - 19.24 TV in radio nocoj - 19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik -19.55 Vreme - 20.00 Aktualno: Dohodek in povezovanje
- 20.45 E.Zola: Nana, francoska nadaljevanka - 21.45 V znamenju
Oddajniki II. TV mreže:
16.55 Test - 17.10 TV dnevnik v madžarščini - 17.30 TV dnevnik - 17.45 Otroška oddaja - 18.15 Odprta knjiga
- 18.45 Glasbena medigra 18.55 Bruselj: Košarka Cibona : Real Madrid, prenos - v odmoru ... - 20.30 Narodna glasba - 21.20 Zagrebška panorama - 21.35 Portret re-revolucionarke: Nade Dimič
TV Zagreb I. program:
17.40 Poročila - 17.45 Otroška oddaja - 18.15 TV koledar - 18.25 Kronika občine Osijek - 18.45 Amaterski studio 19.30 TV dnevnik -20.00 Signali, notranjepolitična oddaja - 20.50 Julija, ameriško-angleški film 22.40 Poročila
SREDA, 17. 3.
9.20 Propagandna oddaja -9.25 Bad Kleinkirchheim: Veleslalom za moške, prenos 1 teka"- 12.20 Propagandna oddaja - 12.25 Bad Kleinkirchheim: Veleslalom za moške, prenos 2. teka - 16.20 Veleslalom za moške, posnetek iz Bad Kleinkirch-heima - 17.30 Poročila -17.35 Ciciban, dober dan Na Rožniku - 1750 Družina Smola. madžarska mana serija - 18.15 Pozdravljena, Makedonija - 18.30 Obzornik 18 45 Za pesmiio v veliko trojstvo, oddaja TV Zagreb -9 05 Risanka - 19-24I tV in radio nocoj - 19-26 Zrno do 7ma - 19.30 TV dnevnik -19 f,f, Vreme - 20.00 Film ted na: Ne more biti zima saj še poletja ni bilo, kanadski film ! 21.30 Velika Britanija. ---—--r
angleška risanka - 22.00 V znamenju *
Oddajniki II. TV mreže:
16.55 Test - 17.10 TV dnevnik v madžarščini - 17.30 TV dnevnik - 17.45 Čas za pravljico - 18.15 Aktualnosti -18.45 Narodna glasba - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Športna sreda - 22.00 G. Ph. Tele-mann: Pimipinone, komorna opera - 22.50 TV dnevnik
TV Zagreb I. program:
16.30 Veleslalom za moške, posnetek iz Bad Kleinkirch-heima - 17.40 Poročila - 17.45 Čas za pravljico - 18.15 TV koledar - 18.25 Kronika občine Sisak* - 18.45 Obramba in samozaščita - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Športna sreda -22.00 TV dnevnik
ČETRTEK, 18. 3.
8.55 TV v šoli: TV koledar. Gibčnost živih bitij, Viri energije, Na perutninski farmi - 10.00 Poročila - 10.05 TV v šoli: Kemija. Kraji in ljudje. Risanka, Združeni narodi. Telesna vzgoja, Risanka, Pozor, nevarnost; Zadnje minute - 15.40 Šolska TV: Beograd je svoboden, Zažigalna sredstva in zaščita - 17.10 Poročila - 17.15 Zbis -R.Strauss: Tillove dogodivščine - 17.35 Kuhinja pri violinskem ključu: Zgodba o listku - 18.00 Mozaik kratkega filma - 18.30 Obzornik -18.45 Na sedmi stezi - 19.24 T V in radio nocoj - 19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme - 20.00 Glasbeni četrtek - 21.35 Portret: Prof. dr. Stane Mikuž -22.05 V znamenju *
Oddajniki II. TV mreže:
16 55 Test - 17.10 TV dnevnik v madžarščini - 17.30 TV dnevnik - 17.45 Prvi cvetovi, otroška serija TV Skopje -18.15 Znanost - 18.45 Glasbena medigra - 18.50 Goli z evropskih nogometnih igrišč -19.30 TV dnevnik - 20.00 Obarvana svetloba, oddaja o filmu - 22.20 Poročila -Opomba: Padova: 20.38 do 22.00 Košarka Limoges : Ši-benka - za finale Koračevega pokala
TV Zagreb I. programa:
17.40 Poročila - 17.45 Prvi cvetovi - 18.15 TV koledar -18.25 Kronika občine Split -18.50 Goli z evropskih nogometnih igrišč - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Politični magazin - 21.20 Kvizkoteka 22.20 T V dnevnik
PETEK, 19. 3.
8.50 TV v Soli: TV koledar. Angleščina, TV gledališče -10.00 Poročila - 10.05 T V v šoli: Zgodovina, Iz Kockice: Risanka, Ne vprašajte mene, Mali program. Risanka. Izobraževalna   reportaža. Zad-
nje minute • 17.25 FWl> 17.30 Kaj je novtai i strešju, otroška senn greb - 18.00 TektU. glasbena oddaja • liH zornik - 18.45 Pred osja klica: Poklici v | rudarstvu - 19.15 19.24 TV in radio . 19.26 Zrno do zrna -l9J0»-i dnevnik - 1955 Vrw*. VV. Etteway: Skig, 1** ameriške nadaljevank« -21.10 Ne prezrite . ji** dnevi, ta leta: Filmska k!** ka 1955 - l.del, dota*** na serija - 22.10 Sptodjaf sodelujmo!, športnaoow - 22.20 Nočni luno: Mani ^ vinar, italijanski fihn . i*-* Poroila
Naslovno vlogo v italijanskem filmu Mirni kovinar *
odigral Giancario Giannini. Predstad* polproletarca s SiaV poročenega z ne prt«* pametno RozoMjo Ker se zameri moM
mora pobrati šilo in kopita. V Torinu kamor pobegne, doti zaposlitev, se kot & nar vključi v sindikat gibanje, hkrati pa ji ustvari drugi dom i lepo Fiore. Kmalu potem, ko z njo dobi otroka, se spet znajti/ , sredi mafijsko policijskih periptfji Firma &* premesti na SicdiJo. Tako „ začne njegovo dvodruiinsko žiifrg1 Toda Rozaaja.kig je med njegovo odsotnostjo popah*** spremenila, mu pott da pričakuje otroki z drugim moškim Mirni phpraii maščevanje Oddajniki II.TVaaji 16 55 Test - 17.10 TV-mk v madžarščini - \'f dnevnik -17.45 Ot^ bavna oddaja - ibTT ' dinska oddaja - lg«/ ka ne ugasnejo . ,«> dnevnik - 20.00 GU^# he - 20.50 eagrdST rama - 21.05 ViJE mentarna oddaja Nočni kino Ti in L. ski film
TVZ.gr*bI.prt^
17.45
17.40 Poročila Ska zabavna odd*,. TV koledar - j«^P občine Reka - ia.4? $J mlade, oddaje  Tv J
■ nrao tv dnevl^
Mr Hom. aerijakifiL Zabavno   glasbe^ c Ivan   Kalcina   .    > • dnevnik - 21..SO P.ulf^ turni magazin - 2$fi
r
NOVO V KINU
V filmu Se spominjaš Dol!y Bell režiser Emir Kusturica spremlja odraščanje šestnajstletnega Sarajevčana Dine Zolje, razpe tega med sanjami n ljubezni, filmskih zvezdah, plesom, glasbo in hobijem ter med resničnostjo, ki mu jo ponuja njegovo življenjsko (»kolje, družinska vzgoja in zlasti oče, nesrečni hišnj despot. Film se ponaša z zlatim levom z lanskega beneškega festivala, z zlato puljsko areno za scenarij, uvrščen pa je tudi v izb ir za letošnjega aska rja.
Strip-tease je doma v vseh deželah, v vseh večjih mestih. Kako ga doživljajo izvajalke in kako gledalci, dobro pokaže kanadski dokumentarni film Noci strip-teas. Posebno poglavje v njem predstavlja moško slačenje pred žensko publiko
Ameriški film Ali je pilot v letalu je parodija na številne filme katastrofe. Začenja se precej resno: pilot se les pretresen vrne iz vietnamske vojne. Žena ga skuša razumeti in mu pomagati, vendar končno obupa. Pilot odpotuje z letalom iz Los Angelesa proti Chicagu. Vrhunec zapleta nastane, ko se večina potnikov in članov po sadke zastrupi z ribo. kj ho jo jedli za večerjo.
KINO
KRANJ CENTER
12. marca amer ban: pust. film MOŽ IZ SAN FERNANDA II del ob 16.. 18, in 20.
""i.i. marca amer. bare. pust. film MOZ IZ SAN FERNANDA II. del ob 16.. 18. in 20 uri. premiera domačega filma S t. SPt) M1NJAŠ DOLLY BELU ob 22. uri
14. marca slov. mlad film KEKhl ob 10. uri, amer. ban. pust. film MOZ IZ SAh FERNANDA II. del ob 15- 17 in 19. uri premiera amer. han: komedije ALI IF HI LtVT V LETALU!ob 21. uri ¥
15. in 16. marca domači ban- film St SPOMINJAŠ DOLLY BELU ob 16.. I*, m 20. un
17. in 18. marca kanad. ban dokument, film NOCl STRIPTEASA ob 16.. 1H. in 20. uri
KRANJ STORŽIČ
12 marca braz. barv. erot. film DAMA V A VTOBUSU ob 16.. IS. in 20 uri f
1.1. marca amer. ban. srhljivka AHbLU 2 oh 16. IS. in20. uri .
14. marca ital. ban. akcij, film M U S.. IMENOVAN BULDOŽER
amer. ban dokum. film TUDI TO JE AMERIKA ob 16. in IS uj?-P/e™*ra hongk ban. filma ZMAJ PROTI TIHO TAPCEMMAMIL ob20. uri
15. marca angl. ban: vojni film MIH u> IZ NA VARONE ob J6.. IS. infO.ufi
16. marca amer. film ZAČARANI MO RILEC ob 16.1 H. in 20. uri
17. in IS. marca hongk. ban. film ZMAJ PROTI TIHOTAPCEM MAMIL ob 16.. IS. in 20. uri
TR2IC
I.i. marca amer ban. film MUPPETKl GREDO V HOLLYWOOD ob 16. un. Ual. ban pust. film UBIJALCI NA MOTOR JIH ob IS. tn 20. uri. premiera hongk. ban filma ZMAJ PROTI TIHOTAPCEM MAMIL ob 22. uri
14. marca slov. mlad. film KEKEC ob 15. un, premiera kanad. ban: dokument, filma NOCI STRIPTEASA ob 17. in 19. uri. pre miera domačega ban: filma SAMO ENKRAT SE LJUBI ob 21. un
15. marca kanad. han: dokument, film NOCl STRIPTEASA  ob  IH. uri. amer ban  komedija ALI JE PILOT V LETA LU?oh20. un
16. mana nem. ban: krim. film MLADI TIGRI IZ HONGKONGA ob IS. m 20. ur,
17. marca ital. ban: akcij, film MOŽ IMENOVAN BULDOŽER ob IH. m 20. uri
IS. marca amer film ZAČARANI MO RILEC oh IH m 20 uri
KAMNIK DOM
1.1 marca ital.. ban: akcij, film MOŽ IMENOVAN BULDOŽER ob 16. in IS. uri nem. ban: krim. film MLADI TIGRI IZ HONGKONGA ob 20. uri. premiera amer ban komedi/e ALI JE PILOT V LETALU? ob 22. uri
14 marca angl. ban: kom. MUPPETKl GREDO V HOLLYWOOD ob 15. uri, Ual. ban: pust. film UBIJALCI NA MOTOR JIH ob 17. in 19 uri, premiera domačega ban. filma SE SPOMINJAŠ DOLLY BELL? ob 21..uri
15 marca amer. ban: dokument, film TUDI TO JE AMERIKA ob I H. in 20. un
IH marca nem ban: film Ml ADI TIGRI IZ HONGKONGA ob IS. in 20 uri
17 marca amer. ban: film ZAČARANI MORILEC ob 18. in 20. un
18 marca amer. ban: pust. film MOZ IZ SAN FERNANDA II del ob IH. in 20. un
DUPLICA
11 marca domači ban: film SAMO EN KRATSEUUBIob20. uri
14. marca amer. ban: pust film rt. 1 / MUŠKETIR ob 15. uri. nem. ban: krim. film MLADI TIGRI IZ HONGKONGA ob 17. in 19. uri „
17. marca amer. ban: komedija A I.I »a PlI OT V LETALU? ob 20. uri
18 marca domači ban film SE SPOMI NJAŠ DOLLY BELL?ob 20. uri
CE8NJICA
12 marca angl. ban: vojni film MOC 10 IZ NA V A RONE oh 20. uri
KOMENDA
12 marca domači han: film SE SPO MI NJAŠ DOLY BELL? ob 19. uri
I.i marca angl. ban: vojni film MOC I o IZ na v a RONE oh 19. uri
JESENICE RADIO
12. marca nem. ban film ZAKONSKO POTOVANJE NA ŠVEDSKI NAČIN oh 17. tn 19. uri
1.1. in 14. marca hongk. ban film ZA SPA NA PEST ob 17. in 19. un
15. in 16. marca amer. ban: film NEKOČ V PARIZU oh 17 m 19. un
17. marca ital. emt komedijo NORI SEKS oh 17. in 19. uri
JESENICE PLAVŽ
12. marca ital. han: erot. film NKDFhl SKI LJUBIMCI oh 18. in 20. un
1.1. in 14. marca amer. ban: film \FKOC V PARIZU oh IS. in 20. uri
15. m 16. marca hongk. ban film ZA SPA NA PEST oh IH. m 20. un
IH. marca ital. han erot film NORI SFKS oh t H. in 20 uri
KRANJSKA GORA
'X- marca amer. han h/m. ^JF POŠASTI oh 20 uri Mm
17. marca amer han oust f,K. V PA RIZI' ob 20. un ^
DOVJE MOJSTRANA /•'J. marta nem. ban- fia» u.. df NJENA NEČAKINJA o/«^*"'
mšASTir:7h^T wrV
SKOFJA LOKA SORA
12. marca amer drama (XHJ oh IS. m 20. uri ^
13. in 14. marca hongk. ban-CL.tr. vek imenovan tI&R + M',
in. in 17. marca amer. dram* Va«£ 20un(17.:i. tudi oh 17.V),
IS. marca amer ar a nt htm znova tekmuje oh IH m
m* >4vP
ŽELEZNIKI OBZORJI
12. marca hongk. film ČLavt* V nov an TIGERob //uTadtr,
13. marca amer. drama GOtlVifP oh 20. uri
14. marca ital. u-est fUm IMSkiJ* SE nobodv oh IS. 1* 20 Jm .
17. marca hongk film ZMAJF\ &f 20 uri
Kino sporeda a* BaalailMi Boh. Bistrico ataaao %\%T%lmaZf
DRUŠTVO MODRINA
•»»•»a,
in Hotel CREINA
vabita  na  plesni veta '
Erogramom   v restavT**' fotela Creina vsako stihi'1' s pričetkom oh 21). uri.
Rezervacije po teletoe* 23-660
Vljudno vabljeni!
GLAS SVETUJE IZLET IN ODDIH
17. STRAN O LAS
ALPETOUR
MED OTOKI 01) SPUTA DO DURKONIKA. do Splita in nazaj / vlakom. ."I dni s hidrogliserjem. odhod 23. 4.
PANONSKI FOTO SAFAR1. obisk živalskega rezervata Kopački rit. avtobus, odhod 23. 4.
SRBSKI SAMOSTANI, odhod 30. 4. - povratek .1. 5.
VODICE. 9-dnevni spomladanski oddih na morju, odhod 24. 4.
.ŠIBENISKA RIVIERA, prvomajski oddih v hotelih Solaris z ogledom .Šibenika in slapov Krke. avtobus, 4 dni, odhod 30. 4.
PRVI MAJ. 'i in večdnevni paketi oh morju, in na snegu, lastni prevoz
BEOGRAD, letalo. 1 dan. oh sobotah (za kolektive)
DUBROVNIK, letalo. 1 dan. ob nedeljah (za kolektive)
SPLIT - TROOIR. letalo. 1 dan. oh sobotah (za kolektive)
ASSISI - RIM - POMPEJI, avtobus. 4dni. odhod 24.4.
PRAGA, avtobus. 4 dni. odhod 24. 4.
CVETLIČNA IN AŽURNA ORALA, avtobus, odhod 24. 4.
Informacije in prijave v vseh Alpetourovih turističnih poslovalnicah in pri pooblaščenih agencijah.
biU*0
::::::::::::::::::::::!:!•——
model RADO
model GLIGOR
— goveje usnje, v fleks izde^vi, z usnjenim podplatom,
v črni, bež in rjavi barvi
— telečji boks, z usnjenim podplatom, v črni in rjavi barvi
Metliške
turistične zanimivosti
Številni izletniki, ki so Metliko obiskovali že doslej, bodisi posamič ali organizirano ob koncu tedna, so jo večinoma zapuščali zadovoljni. Zaradi nove pridobitve — sodobno opremljene industrijske prodajalne * neposredni bližini DO Beti — pa jo bf>do zagotovo še bolj. Izletnikom namenjen metliški turistični paket je tako postal res pester in *wjrvrsten. vrhu tega pa traja relo leto. Zato lahko turistične agencije, ki »ukvarjajo z organiziranimi avtobusnimi izleti in načrtujejo poto-vaaja »kozi Belo krajino ali nalašč vanjo, predvidijo nekajurni postanek tudi v Metliki, ki ga lahko turisti izkoristijo za ogled treh metliških znamenitosti
I BELOKRANJSKI MUZEJ stoji v strogem središču mesta v •Ur'davnem grajskem   poslopju. Ustanovljen je bil po 2 svetovni Skrbno urejene stalne zbirke verno izpričujejo ne le zelo bogata /gndovinaka obdobja mesta Metlike, temveč celotne Bele krajine.
Muzej je odprt skoraj vse dni v letu: zaprt je le I.januarja. I maja. I novembra in '29. novembra. Obiskovalci si ga lahko ogledajo '#»naslednjih urah:
- od ponedeljka do sobote od H. do 13. ure
- oh nedeljah in praznikih (razen naštetih dni) od f). do 12. ure. Večje skupine izletnikov se lahko najavijo na tel. 068/58-177 in si
«im zagotovijo zadostno število spremljevalcev skozi muzej, po po-ird* pa jirn upravlja lei odprejo muzej tudi izven navedenega časa.
V neposredni bližini Belokranjskega muzeja, prav tako v grajskem H/»WU. ima Hvoje prostore SLOVENSKI GASILSKI MUZEJ. Prvo 4V**n*ko gasilsko društvo je bilo ustanovljeno prav v Metliki leta Ptfls Ta muzej si j«- moč ogledati ob istih dnevih in urah kot rHofcranjftki muzej
t METLIŠKA VINSKA KLET Z VINOTOČEM je prav tako v ornem mestu, nedaleč stran od Belokranjskega muzeja. Izletniki, ki se / avtobusom pripeljejo skoraj do vhoda v klet. si lahko ogledajo notranjost vinske kleti v spremstvu posebnega vodnika. Ogled je možen */»raj ob vseh dnevih, tudi nedeljah in praznikih, le najaviti se je treba ) .prejernni pisarni na tel. 088/58-120 ali 58-620.
Redni obratovalni čas vinotoča je naslednji'
- ni ponedeljka Ho jietka od 8. do 15. ure    f \ ~ oh sobotah od H. Ho 12. ure
- oh nedeljah od 9. Ho 11 ure
l/ven tega urnika g« odprejo /a vsako večjo večjo skupino izlet-irttov. ki poprej najavi svoj prihod na isti številki kot za obisk vinske itk-n V vinotoču so po zmernih cenah naprodaj belokranjska vina:
I vrhunska vina: metliška črnina
J kakovostna vina: metliška črnina in belokranjski rose .     I namizna vina z zaščitenim poreklom: belokranjsko belo vino
V vinotoču je moč kupiti tudi ribiške dovolilnice za Kolpo,
i INDUSTRIJSKA PRODAJALNA BETI - KOMET je /rasla v neposredni bližini DO Beti Metlika. V njej je poleg izdelkov irkstilne tovarn*' Beti moč kupiti tudi izdelke druge metliške tekstilne ertarne Komet Prodajalno loči «m! proizvodnih hal Beti le obširno ps»rkirrS«V. ud vinotoča pa ie oddaljena le kakih 4(H) m Naprodaj so ^/dflki vseh treh proizvodnih programov tekstilne tovarne Beti:
Prodajalna i«- odprta
• d p« >ri#-f !«• I j k h Ho petka o<l 7 do l!i ure
- ob sobotah o<l T Ho l;~>. ure
/.t \vi')i, skupino izletnikov, ki se najavijo na tel <m;s 58-133 pri 'brnelo Štrurliu  ali Juretu Klajniku. bodo prijazne proda ialke «/Jj»fk- (»rorlaialno turli na nedeljo ali praznik
Blago normalne kvalitete je cenejše /,i okoli Ml', . blago nekoliko ■ «UI»ike kvalitete pa za ."M*    in več
1     Vir podatkov: 'l'u ri^i n w > di u št \ < ■ Metlika 0*330 Met lika
V
na bo
NA
MUFIX)NOV SMUK
Planinsko društvo Križe vabi na tradicionalni MUFLONOV SMUK v nedeljo. 14. marca Križki gori. Prireditev se začela ob 10.30. prijavite pa se lahko še uro pred startom. Startnina je za odrasle 150 din. za otroke <id 7. do 15. leta 30 din vanjo pa je vračunan prevoz opreme z žičnico. Razglasitev rezultatov z podelitvijo kolajn in praktičnih nagrad bo 1 po končanem tekmovanju koči na Križki gori
uro
t€5
KOMPAS
JUGOSLAVIJA
l dni. 4/4
Pariz — med. razstava elektronskih sestavnih delov Verona - kmetijski sejem. 2 dni. 19/3 Munchen -  med. biokemična In instrument analitika, .i dni. Munchen - obrtniški sejem. 3 dni. 14/3 in 18/.') letalo. 1 dan Quehee - med. knjižni sejem. f»dni. 17/4 London - IFSSEC - med gasilska razstava. 4 dni. 20 l Helsinki - med. gradbena razstava. 5 dni. 18/1 Koln - Dentechnica. 4 dni. 21/4. vlak
Hannover - tehnični sejem.3 dni. posebno letalo. 21 /4. 23/1 Dunaj - Internati in Anuatherm 1 dan. JI -1 - posebni? letalo Celovet  - Oast 1 dan. 20/3 in 22/3
27/4
informacije in programe dobite Kompasa \ Kranju na Koroški resti
Vse
tudi \ novi poslovalnici !. telefon 28-472. 28-473.
MOJA DOMOVINA
Prihodnji pejlek bomo predstavili Kompasov program izletov po Jugoslaviji. Ste že bili na Ohridu, v Crni gori . .? Poleg novosti ho tudi letošnji program vseboval skrbno izbrane cilje, pa tudi cene bodo kar se da nizke
ZA l.MAJ
V vseh Kom pasovih poslovalnicah je že na voljo natisnjena ponudba paketov za prvomajske praznike
NA SIBENISKO RIVIERO
AI|»etour prireja za 1 maj štiridnevno po tovanje z avtobusom na Sibeniško riviero Izletniki bodo obiskali spotoma Plitvička jezera, Titovo Korenito. Zadar. Šibenik in slapove Krke. Nastanjeni bodo v-turističnem naselju Solaris visoke H kate gonje, ki premore Športna igrišča. |>okiit bazen z ogrevano morsko vodo. mini golf, t rini stezo, avtomatsko kegljišče m pj. kado (ena je 2.500 din. za otroke do K, leta |w 1.900 din na tretjem ležišču ozi roma 1.600 din brc/ lastnega ležišča ()(lhod |c in aprila
Iz TTG so nam sporočili, da je na vlaku, ki bo peljal na veselo praznovanje pomladi v Medulin, le se nekaj prostora. Priporočajo, da s prijavo pohitite! Beli vlak se vozi na Koblo ob sobotah. Šoie se lahko dogovorijo tudi za posebno vožnjo med tednom. Zopet so začeli z enodnevnimi izleti z zelenim vlakom v Benetke.
v.
20. in 21.
CENA 1.440 din
VESELI
W a)     W w <S7
Prijave
VESELI VLAK PELJE V POMLAD / VSEH VEČJIH KRAJEV SLOVENIJE S TEM OGLASOM - KUPONOM 200din CENEJE!
VABIMO VAS TUDI
v BENETKE / /elenitn vlakom - 27. .1.. 17 I in 27 1
s Avstrijo / zelenim vlakom po Z1LJSKI DO LINI - 27 L
vsako soboto na KOBLO z bolim v lakom n.i spori ni dan na KOBLO
TKI Titova 10. Ljubljana, tel. M 1-ofH
in TTG na JESENICAH -- železniška postaja
V.
Na podlagi 8. člena Odredbe o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih preiskavah v letu 1982 (Uradni list SRS St. 39/81) Živinorejsko veterinarski zavod Gorenjske - Kranj
OBVEŠČA
da bo OBVEZNO CEPLJENJE PSOV PROTI STEKLINI na območju občin: JESENICE KRANJ, RADOVLJICA, ŠKOpI JA LOKA in TRŽIČ po naslednjem razporedu:
LASTNIKE PSOV
Kraj
Datum Ura
Mesto cepljenja
Kraj
Datum
Ura
Mesto cepljenja
JESENICE
Rateče Podkoren
Kranjska gora, Log Gozd Martuljek, Sr. vrh Dovje
Mojstrana, Belca, Zg. Radov-na
Hruška
Kor. Bela, Potoki Javornik
BI. Dobrava, Lipce, Kočna, Podkočna
Moste, Breg, Žirovnica, Selo, Zabreznica
Breznica, Doslovce. Vrba, Rodine, Smokuč Jesenice
Jesenice
Planina pod Golico, Prihodi. Pl. rovt
Javorniški rovt, Pristava Rateče, Podkoren, Kr. gora, Log, Gozd Martuljek, Sr. vrh Dovje, Mojstrana, Belca, Zg. Radovna, Hrušica Javornik, Koroška Bela, Potoki
BI. Dobrava. Lipce, Kočna, Podkočna
Moste, Breg, Žirovnica, Selo, Zabreznica
Breznica,    Doslovce. Vrba, Smokuč, Rodine Jesenice — zamudniki
KRANJ
RADOVLJICA
Lesce
Bohinjska Bela
Ribno
Zg. Gorje
Zasip
Bled
Bled — zamudniki Begunje Cerniver Posavec
22. 3. 15.00 Centralni parkirni prostor
22. 3. 16.00 Pri zbiralnici mleka
22.3. 17.00 Pri gasilskem domu
22. 3. 18.00 Za hotelom Spik
23. 3. 15.00 Pri zbiralnici mleka
23. 3. 16.00 Pri KS Mojstrana 23.3. 17.00 Pri gostilni Črnologar 24.3. 15.00 Pri gasilskem domu
24. 3. 16.00 Pri Vatrostalni
24. 3.   17.00 Pri gostilni Por
25. 3.   15.00 Pri tehtnici v Žirovnici
25. 3.   17.00 Pri K S Breznica
26. 3.   15.00- 17.00  Na parkirnem prostoru
pri Viatorju (pred vhodom v Spominski park) 27.3    8.00-10.00   Na   parkirnem prostoru pri Viatorju (pred vhodom v Spominski park)
11.00 Pri Domu pod Golico
13.00 Pri domu na Pristavi
15.00-15.00 Pri gasil, domu v Kr. gori
16.00-16.30 Pri KS Mojstrana
15.00- 15.30  Pri Vatrostalni
16.00-16.30  Pri   gostilni   Por   - BI. Dobrava,
29.3.   17.00-17.30 Pri tehtnici v Žirovnici
18.00 -18.30  Pri KS Breznica 15.00—16.00  Na parkirnem prostoru pri Viatorju (pred vhodom v Spom. park)
27. 3. 27. 3.
27. 3. 27. 3. 29. 3. 29. 3.
29. 3.
30. 3.
Trata	22. 3.	9.00
Cerklje	22. 3.	10.00
Zalog	23. 3.	10.00
Senturška gora	23. 3.	16.00
Šenčur	24. 3.	16.00
Visoko	25. 3.	16.00
Cerklje - zamudniki	6.4.	16.00
Jezersko	18.3.	12.30
Kokra	18.3.	13.00
Preddvor	18. 3.	14.00
Bela	'18.3.	15.00
Prebačevo	19.3.	15.00
Trboje	19. 3.	16.00
Voklo	19. 3.	16.30
Voglje	19.3.	17.00
Bitnje	22. 3.	15.00
Žabnica	22. 3.	16.00
Orehek	23. 3.	15.00
Breg ob Savi	23. 3.	16.00
Mavčiče	23. 3.	17.00
Podreča	23. 3.	18.00
Rakovica	24. 3.	15.00
Besnica	24. 3.	15.30
Nemilje	24. 3.	16.30
Predoslje	25. 3.	15.00
Kokrica	25. 3.	16.30
Gorice	26. 3.	15.00
Trstenik	26. 3.	16.00
Tenetiše	26. 3.	16.30
Strahinj	29. 3.	14.00
Naklo	29. 3.	15.00
Podbrezje	29. 3.	16.30
Duplje	29. 3.	17.30
Primskovo	30 3.	1400
Kranj	30. 3.	15.30
Cisče	30. 3.	17.00
St razišče	31.3.	15.00
Kranj - zamudniki	5. 4.	15.00
na običajnem mestu na običajnem mestu na običajnem mestu na običajnem mestu *na običajnem mestu na običajnem mestu na običajnem mestu na običajnem mestu na običajnem mestu na običajnem mestu na običajnem mestu na običajnem mestu t\p "^»čainem mestu na običajnem mestu na običajnem mestu na običajnem mestu na običajnem mestu na običajnem mestu na običajnem mestu na običajnem mestu na običajnem mestu na običajnem mestu na običajnem mestu na običajnem mestu na običajnem mestu na običajnem mestu na običajnem mestu na običajnem mestu na običajnem mestu na običajnem mestu na običajnem mestu . na običajnem mestu na običajnem mestu na običajnem mestu Na sejmišču na običajnem mestu Pred gasilskim domom Na sejmišču
23. 3.
24. 3.
24. 3 J">. 3
25. 3.
26. 3 29. 3. 22 3.
22. 3.
23. 3
15.00-1600 15.00
16.00-17.00 15.00-16.00 17.00
15.00- 17.00 15.00- 16.00 15.00-16.00 17.00-18.00 15.00- 16.00
Na železniški j>ostaji
Pri trgovini
Pri trgovini
Pri zadrugi
Pri gostilni
Na Flegariji
Na Flegariji
Pri gostilni pri JoŽevru
Pri bifeju Turk
Pri gostilni Posaver
Ljubno
Lancovo
Sr. Dobrava
Kropa
Podnart
Radovljica
Radovljica — zamudniki
Nomenj
Jereka
Koprivnik
Gorjuše
Češnjica
Srednja vas
Bohinjska Bistrica
Polje
Stara Fužina
Boh. Bistrica — zamudniki
SKOFJA LOKA
Sovodenj
Hobovše
Trebija
Podgora
Hotavlje
Leskovica
Kopačnica
Lučine
Todraž
Gorenja vas
Javorje
Podobeno
Poljane
Srednja vas
Gorenja vas — zamudniki
Log
Zminec
Breznica
Škofja Loka — za lovske pse in
Kinološko društvo
Moškrinj
Sv. Duh
Godešič
Reteče
Skofja Loka
Gosteče
Hrastnica
Škofja Loka — zamudniki Selo
Dobračeva
Brekovice
Goropeke
Nova vas
Račeva
Račeva
Žiri
Žiri — zamudniki
Luša
Bukovica
Bukovščica
Dolenja vas
Martinj vrh
Davča
Železniki
Sorica
Zali log
Dražgoše
Selca
Železniki — za lovske pse in zamudnike
TRŽIČ
Slap
Tržič
Križe
Sebenje
Leše
Brezje
Kovor
Bistrica
Podljubelj
Tržič - zamudniki
23.3. 16.30-17.00 Pri trgovini
24.3. 15.00-15.30 Pri trgovini
24.3. 16.00-17.00 Pri domu KS oz. trgovini
!I^-1730 Pri gostilni Jarem gm
25.3. 15.00-16.00 Pri AMD
26.3. 15.00-16.00 Pri Almiri
29.3. 15.00-16.00 Pri Almiri
26.3.    8.00 Pred Ažmanom
II 1 !?m Pred Cesarjem
26.3. 11.00 Pred Sirarno
263 llcS P-d Železničarjem
96*1 iftSr. PredTomaževcem
97 l Pred Hrvatom
27 3 nSS Pri hiši na Rožni ul. 7
27"3     ?m ^avtobusni postaji
l a     oSn PredMihovcem 3. 4.    9.00 hiSi na Rožni ,
27. 3. 27. 3. 27. 3. 27. 3. 27. 3. 27. 3. 27. 3. 29. 3. 29. 3.
29. 3.
30. 3. 30. 3. 30. 3. 30. 3. 31.3.
5.4. 5. 4.
5. 4.
6. 4. 7.4. 7.4.
7. 4. 7. 4. 8.4. 9. 4. 9. 4.
10.4.
8.4.
8.4.
8.4.
8.4.
9. 4.
9. 4.
9.4.
9.4. 12.4. 29. 3. 29. 3. 29. 3.
29. 3.
30. 3. 30. 3.
30. 3.
31. 3. 31.3. 31.3. 31.3.
8.00 9.15 10.00 10.30 11.00 12.00-12.15 15.00 15.45 16.30 15.00 15.45 16.00 16.30 8.00 15.00 16.00 17.00
15.00 15.00 16.00 18.00 19.00 15.00 16.00 17.00 11.00 8.00 9.00 10.30 11.30 8.00 9.00 10.00 15.00 14.00 15.00 16.00 16.30 17.00 15.00 16.00 17.00 15.00 16.00 17.00 17.30
9.00
- 9.30 -10.30 -10.45 -11.30 -12.15 -12.30 -15.30 -16.00 -17.30 -15.30 -16.00 -16.30 -17.00
- 9.00
Pri kmetijski zadrugi
Pri Mostar j vi
Pri kmetijski zadrugi
Pri Cestniku
Pri kmetijski zadrugi
Pri šoli
Pri Matačon
Pri kmetijski zadrugi
Pri Kovač
Pri Domu Partizan
Pri kmetijski zadrugi
Pri mostu
Pri kmetijski zadrugi
Pri Anžon
Pri Domu Partizan
Pri Cvelfarju
Pri Švavnarju
Pri Mavžarju
-17.00 Pred klavnico Pri Stejsu Pri domu Pri Martinove Pri domu Pred klavnico Pri Mirtu
Pri Mrzlem studencu Pred klavnico Pri Kendovcu Pri Županu Pri Jureču Prt Žaklju Pri Gantarju Pri Noču Pri Anionu Pri Katerniku Pri Katerniku Pri kmetijski zadrugi Pri kmetijski zadrugi Pri kmetijski zadrugi Pri kmetijski zadrugi Pri Demšarju Pri Jemcu Pri Benediku Pri kmetijski zadrugi Pri kmetijski zadrugi Pri kmetijski zadrugi Pri kmetijski zadrugi
17.00
12.00 8.45 10.00 11.00 12.00 8.45 9.45 ■10.30 -17.00
1.4. 16.00
23. 3. 23. 3. 25. 3. 25. 3. 27. 3. 27. 3. 29. 3. 29. 3. 27. 3. 31. 3.
15.00 16.30 15.00 17.00 10.00 11.30 15.00 17.00 15.00 15.00
Pri Benediku
Pri Krvinu
Pri klavnici
Pri kmetijski zadrugi
Pri domu družb organu
Pri trgovini
Pri domu družb, organii. Pri Jurčku Pri trgovini Market Pri gostilni Ankele Pri klavnici
Opozarjamo lastnike psov, da posameznih pismenih obvestil ne bomo pošiljali.
Pristojbina za cepljenje psa je 250,00 din (154,40 din taksa in 95.60 din stroški cepljenja)
Posebej opozarjamo, da je cepljenje psov proti steklini obvezno. Cepiti je
treba vse pse, starejše od štirih mesecev.
Kršilce bomo prijavili občinski veterinarski inšpekciji.
iti 3. cerkljanskega ičnega smučarskega teka ijskega odreda
- Letošnji S. cerkljanski  smučarski tek Gorenjskega ifrinbil ▼ Cerklje skoraj 800 rekreativcev iz vse Slovenije, IM 7 ia M kilometrov dolgih progah, le vojaški tek je bil na 'tfkbaetrov dolgi progi. Letošnja množična tekaška prireditev Ursttai je bila   tudi   zaključek    praznovanja 30-letnice leiraaja Športnega društva Krvavec Cerklje. ifWi I. cerkljanskega   množičnega  smučarskega tega reda je bila DO Delta iz Ljubljane, sopokrovitelji pa ina, Jelovica Sk. Loka in ČP Glas iz Kranja, organizaciji tako  množične in zahtevne športne ie posebej krajevnim  skupnostim Cerklje, Grad, .'ta Poftenik, PGD  Cerklje,   oddelku milice Cerklje, •aet CZ, radio klubu Iskra Kranj, OŠ Davorin Jenko : Krvavec, GR8 Kranj, Iskri Telematika, TOZD Raču-„.tarikoai cerkljanskega   območja   in društvu obrtnikov kfasj kr številnim delovnim organizacijam, ki so finančno • kartao politično manifestacijo, med njimi tudi delovnim (fsIBIKranj,Ljubljanski banki — Temeljni banki Kranj in bas), katerih oglas  ni  bil   zajet v posebnem biltenu
llttJM M kmmoiki
j}«, UM:36, 2. Kopač* Srečo, i) pjarior Tone. 1.06:31, 4.
IJS7:43. 5. Jelene Miha. Si im Bernard. 1.09:53. 7. Orešek i ljft*. 8.   Pirman Srečko. Ufaš*Tomaž. 1.10:14. 10. Cu-W 1)9:30, 11. Močnik Pavel. .'siaUaka. 1.13:21. 13. Pleli*! 13:33, 14. Krajnik Marjan. 5 S Gad Alfonz. 1.14:32, 16. Meli*«. 17. Baloh Franc. „ jTomo. 1.16:20. 19. Maale 1*31 JO. Gregorič Edo. 1.17:59, jfafaa, 1.18:18. 22. Graftič fl. Kavčič Peter. 1.19:05. tmif 119:06, 25. Dečman Bo-flHrovatFranc 1.19:08. 27. ,»ktf. 119:26.  28. Gregorc Bru« Srečko. 1.19:58. imm. 140:08,31. Jenko Slavko. Xđ Radovan. 1.21:16, 33. ifoar 1.21:21, 34. K obe n ta r iTorehek Dušan. 1.21:29. Jiako. 121:48. 37. Jazbec *;  .38.  Skrbinc Miran. IM-laor, 153:04. 40. Ropret ^\Sent» Janez, 1.23:08. IvajOT. 123:41, 43. Pintar m 4 M* Matjaž. 1.24:06. /Brafli»- «24:23. 46. Zeleznik v**. 47. Hribemik Franc. rJKai Dutan. 1.24:54. 49. !jJT 1.25:09. 50. Globočnik Tz.   si.    pohar Miran. aH** Kari.   1.25:43. 53. iSsž. M. Guzina Milorad. ra H»j  Boštjan. 1.26:02. i iLi 146:08, 57. Poznajelftek S?* Hvarfi Miha. 1.26:26 Si fi*nc. 126:4«. 60. Cerne j2T*L Raje Branko. 1.26:59. I?v£>r, l^04- 63 Tekave
pLc 1-27:38. 66. Kert p r/ «7. Bukovnik Franci.
Štefan. 1.28:17, 69. lihTaJS. 70. Beras Franc. KftSS Zvonko. 1.28:25, 72. L jTSij, 73. Cemivec Vlado. "jS Martin. 1.29:12. 75. i «5:17 76. PeČnik Joftko. r»<LiiTĆM. 1.29:42. 78. Gracej
4t#\0.8l. Tepina Ludvik.
'$ Tomaž. 1.30:20. 83. p*aJ^T 140:27. 84. Fortuna [»TS'Dolmar Matej. 1.30:50.
kZrZt*. I**57- 87 Dolenc l3 a Potočnik Franc, 1.31:04. Znmio 131:10, 90. Nežmah IsiT 91. Pangerc Silvester, ki** FranoT 1.31:32. 93 7TSl'48.94. Hren Friderik, .ili, Janez. 1.32:05. 96. IkTTftM.     Markoja Štetim« Vmko. 1.32:28. 99 %1 1J&41. 100. Klemene i* 101. Sircelj Marjan.
fcrf* Rajko. 1.33:12. 103. , i2rtt 104. Lotrič Albin. \iUam Tone. 1.34:19. 106. f^l^l:*. 107. Kociančič 1^ i«. VriinAek Bojan. Anton, 1.35:02. 110. 1 t£T 1^6:15. IH- Demftar TniCvaikeljJože. 1.35:23. jf*a*«i. 145:36, 114 Marin-itvfl. 1». 1U«Ž Stanko. ■ tik Janez. 135:59. 117 i^i* 14*25. 11«. Gerbec M»-| «n im fremože Tone, 1.36:47. U'har. 148:52.  121. Rutar »« 122- Zakotnik Jane/.. Itrttkelj Zdravko. 1.37:05. i Bane. 147:19, 125. Hol.v jjTfcrcelj Tadej. 1.37:57. *fwx. 148:03. 128. Kalan n2»Znm*ek Zvone. 1.38:Or,. ffcl*. 148:08. 131 Susman j| t« Mapiak Julij. 1.38:21. i rako 1*26.  134. ftkrlep .{»a m, Ozebek Andrej. ***** Emil. 1.39:06. 137 1*12, IW. Novak Silvo. Janez. 1.39:46. !4<> rmilŠM, 141. Rojina Milan. Ufaifa Drago. 1.40:36. 143. IWT^52. M*. Žitnik Jože. J« W*h> Janez. 1.41:01. 146 M«a£ 141 II.  147. Celhar frjt 148. Faganel Franci. \ y*mr Vlado. 1.41:25. 150 raMlJff. 151. Oblak Dani i# Kramar Miro. 1.41:53. .4 Nafto. 141:59. 154. Erman HlfcfcrjsiK Franc. 1.42:12. V J***. I>t2:2f>. 157. Remi* t« ta AijantV Rudi. 1.42:52. <feU*>. 143:13. 160. Bavec !jrll KM   Ambrož Tone. tla* Marko. 1.4333. 1«3. aiJ4*40. 164. KonAtantin ,0 intt Marjan. 1.43:56. m 1.41:58. 167 Kristan 10 Cade* Pavel. 1.44:11. ,jfe«r*. 1.44:32. 170 Ran« . _J (71   b>žar Miroslav. L^M J«**- I 44:49. 173 \ lirA, 174 Mazi Matjaž
1.45:13. 175. Dvirn Miro. 1.45:26, 176. Kurent Jože, 1.45:38, 177. Rupnik Stanislav, 1.45:4.3.   178.   Rauch Ivan, 1.45:52, 179. Koftir Franc. 1.45:55, 180. Rozman Rajko, 1.46:06.   181.   Anžin Janez. 1.46:14, 182. Vukanac    Dušan.   1.46:17.   1&3. Lipnik Janez.   1.46:31, 184. Miranovič Dragan. , 1.46:35. 185.  Urankar Niko, 1:46:58, 186. Kuhar Peter, 1.47:00. 187. Majcen Vinko. 1.47:14.  188.   Poljanftek Roman. 1.47:38. 189. Štular Milan. 1.47:40, 190. Regovec Matjaž. 1.47:55, 191. Pirih Bruno. 1.48:14. 192.   bevart   Peter. 1.48:19, 19.3. Mežek Janez. 1.48:21, 194. Mizerit Leon. 1.48:24. 195. Babic Jože, 1.48:29. 196. Justin Jože. 1.48:40.   197.   Baloh Janko. 1.48:41, 198. Suftnik Janez, 1.48:42. 199. Kos Milan. 1.48:43.   200.   Krisch Erik, 1.48:49. 201. Ribnika r Janez. 1.48:57. 202. Sladic Silvo. 1.49:05. 203. Peternel Franc. 1.49:19, 204. Gajič   Milan,   1.49:45,  205.  Skrt Jože. 1.49:47. 206. Toman Veljko, 1.49:57. 207. Pavliha    Milan.   1.50:04,   208. Gregorc Franc st.   1.50:10, 209. Medved Andrej. 1.50:23. 2H). Debelak Stane. 1.50:45,211. Susman    Jakob,   1.50:4S.   212. Konjar Franc. 1.50:58. 213. Cerne Fedor. 1.51:11. 214. Brezar Tone, 1.51:34. 215. Stepisnik Edvard.     1.51:36.   216.   Vrabič Albin. 1.51:37, 217. Pipp Milan. 1.51:40. 218. Arh Jernej, 1.51:42, 219. Vrsnik Jožef. 1.51:53. 220. Miklavčič Jožef, 1.52:21. 221. Verbole Branko.     1.52:26,   222.   Berginc Alojz. 1.52:54, 223. Tavčar Franc. 1.52:58, 224. Tavčar   Borut.   1.53:07.  225. Korenjak Tone. 1 53:18, 226. Kučan Dare, 1.53:21. 227. Jelene Marjan, 1.53:23. 228. Svetic Karel.   1.53:25, 229.  Regovec Florijan. 1.53:28. 230.  PodborSek Marjan. 1.53:32. 231. Vodopivec Cveto. 1.53:37, 232. Marn Peter,    1.53:42,   233.   Medved Matija. 1.54:01.  234.   Kozan Lojze. 1.54:06, 235. Gorza   Marjan.  1.54:07. 236. Laharnar Dušan.    1.54:22,   237.   Zrimftek Janez. 1.54:31, 238   Kajtner Rudi. 1.55:12. 239 Plahuta Rado, 1.56:11. 240. Paufter Ludvik. 1.56:18. 241. Porenta Marjan, 1.56:25. 242. Joftt Jernej, 1.56:29, 243. Turk Drago. 1.56:33. 244. Videnič Bopdan, 1.56:46,245. Gašper Boris. 1.56:59, 246. Mesaric Srečo* 1.57:04.   247.   Kralj Peter.  1.57:16, 248. Zabret Marjan, 1.57:25, 249 Skarja Tone. 1.57:37, 250. Vrbič Zdravko. 1.57:5.3, 251 Doljak Dušan. 1.58:03, 252 Han Mihael. 1.58:06.  253.   Albreht Jože. 1.58:28. 254. Mesar   Stane.   1.58:30,  255.  Ceč Blaž. 1.58:32, 256. Andrej Matjaž. 1.58:39. 257. Svoljftak    Safto.   1.58:41.   258. Novotnv Duftan. 1.58:43. 259. Jutraž Ivan, 1.58:45. 260. Roblek Brane, 1.59:02. 261. Kostani-Sek Vojteh.  1.59:31. 262. Vidmar Milan. 1.59:38.   263.   Zaman Ivan. 1.59:44, 264. Gobec Bojan. 1.59:47. 265. Vidmar Boris. 2.00:01. 266. Majcen Anton. 2.00:03. 267. Brinovec    Peter.   2.00:16.   268. Kajdiž Milan. 2.00:27. 269. Struc Silvo. 2.00:39. 270.   Medjimurec Vladimir. 2.01:25, 271 ftmuc Alojz. 2.01:36. 272. Rebolj Mitja. 2.01:59.   273.   Stres Gvido. 2.02:19. 274 Kodele Franc. 2.02:47. 275 Dovč Franci. 2.02:55. 276. Preželj Anton. 2.03:12. 277. Lapan Marjan. 2.03:27. 278. PleSko Matevž.    2.03:30.   279.   Potočnik Janko. 2.03:58. 280. Tomazin Marko 2.04:13, 281 Karlin Janez. 2.04:54, '282 Zalokar Rajko. 2.05:05. 283. Kalinftek Alojz. 2.05:06. 284. Šimenc Alojz, 2.05:34, 285 Kreč Roman. 2.06:05. 286 Kapelj SaSo. 2.06:10, 287. Po renta Anton. 2.06:14. 288. Jelen Zvonko. 2.06:32, 2*9.   Vatovec -I«-*. . i.07:26. 2*Hi. Jurani«* Vlado. 2.07:48, 291  Krasna Tone, 2.07:57. 292   Lapajne Miran. 2.08:00, »3. Oremeli Ivan. 2.08:02. 294. Jiežan Tone. 2.0M:04 .  295.  Jurančič Ilija. 2 08:11. 296. ftkrajnar Branko, 2.08:34. 297 Valentin <*ič   Edvard.   2.08:57. 298   Bartol Janez. 2.(>9:40. 299. Munda Marjan. 2.09 41, 300. Štrukelj   Zdravko,  2.10:00.  301. Kopač Srečo.    2.11:13.   302   Petkovftek Peter. 2 II 17. 303. Kladnik Drago. 2.11:36. '04. Raj«-   Janez.   2.11:39. 305   Rauftl Jože. 2.12:15.   306.   Kreč Drago. 2.12:59, :K7 Urftič  Franc. 2.13:11. 308. Mohar Oskar. 2 13:12.  309.   Križnar Andi. 2.13:40, 310 Novak   Ivan.   214:14. 311. Svab Franc. 2 15:13. 312.  Držak Branko. 2.15:14. 313 Urbane Vinko. 2 17:49. 314 Spenko Miro. 2.18:05,   315.   Gantar Kngelbert, 2.18:33. 316.  Kosir Hotimir. 2.18:37. 317. Hlebec Zdravko.    2.19:22,   318.   Kodele Borut. 2.19:47. 319. Pervanje Rajko, 2.20:16, 320. Kolar  Jože.  2.20:25. .321. Panjan Boris. 2 20-59,   372.    Petrovčič  Dejan, 2.26:32. 323. M iker Janez. 2.27:25. 324. Kosič Andrej 2.32-41. 325. Koželj Marijan. 2.33:27. 326 Pečiak Brane.3.14:25.
20 km — žensk«
1. Kordež Milena. 1.18:17. 2. Modic Tina. 1.26:10. 3, Pogačnik Marija. 127:07. 4 i Vrne Rožena. 1.34:51, 5, Dolenc Irena. 1.35:10. H Šimenc Silva. 1.36:34 , 7. Josi Metka. l.:Uv39. 8. Ahačič Spela. 1.37:53. 9 Stanovnik Janju. 1.41:41. 10 Mlakar Mira. 1.45:50. 11 Vavpotič Olga. 1 45:54. 12. ^eijeljnik Majda. 1.47:12. 13. Bobnar Simona. 1.51:41. 14 Rrzetič Darinka. 1 57 42 15 Dežman Beta. 2.01:01, Hi Regovec Irena. 2.01:19. 17 Pogačnik Jana. 2-03;56. 18. Bernot Darinka. 2.04:01.
19. Hvastija Vida, 2.04:22, 20. Žigon Helena, 2.04:23, 21. PalovSnik Albina, 2.05:49. 22. Zaje Ema, 2.07:38. 23. Regovec Milena. 2.07:53, 24. Geč Rezka, 2.08:16. 25. RauAl Milka, 2.12:05, 26. Polončič Ladislava, 2.13:58, 27. Držak Albina. 2.15:50. 28. Jerman Marjanca, 2.18:40, 29. Vizovi-sek Meta, 2.22:01, 30. Dežan Olga, 2.23:03. 31. Gros Marta, 2.29:43, 32. Jamnik Alenka, 2.29:52. 33. Jakofčič Malči. 2.31:19, 34. Velkavrh Stanislava, 2.34:14. 35. Skarja Jožica. 2.35:14, 36. Kozak Vidojka. 2.36:45. 37. Cufer Milojka, 2.38:09. 38. Mam Silva. 2.42:09, 39. Jesenko Tatjana. 2.42:12. 40. Pečjak Vanda. 3.14:26.
20 km - moški - veterani
I. ReS Jaka. 1.13:21. 2. Gregorič Edo. 1.17:59, 3. Graftič Pavel. 1.18:48. 4. Hrovat Franc. 1.19:08. 5. Jenko Slavko. 1.21:02. 6 Riedl   Radovan.   1.21.16.  7. Kobentar Janko. 1.21:48, 8. Jerftič Matjaž, 1.24:06. 9. Hribernik Franc. 1.24:54, 10. Sturm Duftan. 1.24:54, 11. Iljaž Kari. 1.25:43. 12. Cerne Božo. 1.26:50. 13. Roje Branko. 1.26:59. 14. Zalokar Franc. 1.27:38. 15. Joftt Ivan. 1.28:18. 16. Cemivec Vlado. 1.29:03.  17.  Sitar Slavko.   1.29:17. 18. Omerzel  Marjan.  1.30:27,  19. Vojvoda Lovro.   1.30:57,   20.   Nežmah Tonček. 1.31:17. 21. Pangerc Silvester. 1.31:24. 22. Bobnar Janez, 1.32:05. 23. Novak Vinko. 1.32:28. 24. Sircelj Marjan. 1.33:08, 25. Kos Vinko, 1.33:22, 26. Prelesnik Anton. 1.35:02. 27. Hočevar Andrej, 1.35:36. 28. Iljaž Stanko,  1.35:47, 29. Holv Boris. 1.37:20. 30. Zrimftek Zvone. 1.38:05, M. Sink Vinko. 1.38:26, 32. Bombač Emil. 1.39:06. 3.3. Knific Zdravko. 1.39:12, 34 Rojina Milan, 1.40:27. 35. Velepec Vlado. 1.41:25, 36. Carman Lado.  1.43:13, 37. Bavec Matija, 1.43:23. 38. Ambrož Tone. 1.43:29. 39. Konfttantin Stane. 1.43:45, 40. Cadež Pavel. 1.44:11. 41. Neubauer Henrik, 1.44:32. 42. Rant Miro. 1.44:37. 43. LoŽar Miroslav. 1.44:43, 44. Rupnik Stanislav. 1.45:43. 45. Koftir Franc. 1.45:55. 46. Urankar Niko.  1.46:58. 47. Levart Peter. 1.48:19, 48. Mežek Janez. 1.48:21. 49. Baloh Janko. 1.48:41. 50. Krisch Erik. 1.48:49, 51. Peternel Franc. 1.49:19. 52. Skrt Jože.  1.49:47. 53. Pavliha Milan. 1.50:04. 54. Gregorc Franc st.. 1.50:10. 55. Urftnik Jožef. 1.51:53, 56. Korenjak Tone. 1.53:18. 57. Regovec Florijan. 1.53:28. 58. Vodopivec Cveto, 1.53:37. 59. Marn Peter. 1.53:42. 60. Zrimftek Janez. 1.54:31. fi] Paufter Ludvik, 1.56:18. 62. Videnič Bogdan. 1.56:46, 63. Kralj Peter, 1.57:16. 64. Skarja Tone. 1.57:37, 65. Mesar Stane. 1.58:30. 66. Geč Blaž. 1.58:32. 67. Kosta-njftek Vojteh, 1.59:31. 68. Vidmar Boris. 2.00:01. 69. Majcen Anton. 2.00:03. 70 Struc Silvo. 2.00:39. 71. Medjimurec Vladimir. 2.01:25. 72. Rebolj Mitja. 2.01:59. 73. Kodele Franc, 2.02:47. 74. Preželj Anton.    2.03:12.   75.    Lapan Marjan. 2.03:27. 76. Potočnik Janko. 2.03:58. 77 Karlin Janez. 2.04:54. 78. Kapelj Safto 2.06:10, 79. Vatovec Jože. 2.07:26, 80 Juranič Vlado. 2.07:48. 81. Krasna Tone 2.07:57. 82. Jurančič Uija, 2.08:11, 83 Valentinčič Edvard, 208:57. 84. Bartol Janez,   2.09:40,   85.   Munda Marjan 2.09:41.  86.   Kopač  Srečo.   2.11:13, 87 Petkovftek   Peter,   2.11:17.   88 Mohar Oskar. 2.13:12, 89. Novak Ivan. 2 14 14 90. Gantar Engelbert. 2.18:33. 91. KoftiČ Andrej.   2.32:41.   92    Koželj i Marijan 2.33:27.
20 km — ženske — veterani
1. Vavpotič Olga. 1.45:54. 2. Erzetič Darinka. 1.57:42. 3. Dežman Beta. 2.01:01. 4. Pogačnik Jana, 2.03:56. 5. Bernot Darinka, 2.04:01. 6. Hvastija Vida. 2.04:22. 7. Zigon Helena. 2.04:23, 8. Pa-lovftnik Albina. 2.05:49. 9 Zaje Ema 2.07:38. 10. Regovec Milena. 2.07:53, 11 Geč Rezka. 2.08:16. 12. Rauftl Milka. 2.12:06, 13. Držak Albina. 2.15:50. 14 Jerman Marjanca, 2.18:40, 15. Vizoviftek Meta, 2.22:01. 16. Dežan Olga. 2.23:03. 17 Gros Marta, 2.29:43. 18 Jakofčič Malči. 2.31:19. 19. Skarja Jožica. 2.35:14, 20, Kozak Vidojka, 2.36:45. 21 Marn Silva. 2.42:09. 22. Pečjak Vanda, 3 14:26
7 km — moiki
I Skofie Primož. 22:15. 2. Vidu Robert. 22:50. 3. Miklavčič Frane. 23:11. 4 Globočnik Matjaž, 23:54. 5. Legat Slavko. 24:31. fi. Vrtač Jože, 24:43. 7 Pogačnik Franci, 25:18, 8. Sajovic Borut. 2fi:02, 9
I. ipovftek. 2fi:ll. 10. Svajger Igor. 26:36.
II. Hudobivnik Štefan. 26:47. 12 Kren Viktor. 27 01. 13. Orešek Mihael. 27:03. 14 Acetto Marko. 27:04. 15. Jakič Jane/ 27:11. 16 Lončar Mitia. 27:38* 17. Jurančič Alei. 27:59. |8. SiWe Vladimir. 28:13. 19 Dime Alojz, 28:15. 20 Velikanje Jože. 28:36. 21. Prosen An.adeo. 28:39. 22 Andrejka Vladimir. 28 53. 23. Rakover Matiaž. 28:59. 24 Grm Roman. 29:00. 25 Legat Marko. 29:02. 26 Cebulj Janez. 29:11. 27 Legat Drago. 29:13. 28 Virijant Branko. 29:27. 29. Nograftek Milan. 29:29. .30. Gregorc Franc ml.  29 33. 31. Mesec
Bojan. 29:35, 32. Pogačnik Matko, 29:40, 33. Babnik Aleft. 30:01. 34. Turel Iztok, 30:15, 35. Carman Drago, 30:24, 36. Grk-man Ciril, 30:32, 37. Kočar Izidor, 30:34. 38. Drinovec Ado. 30:49, 39. Rolih Matjaž. 31:05. 40. Pintar Ivan. 31:18. 41. Gaftpirc Cveto. 31:20, 42. Jakomini Peter. 31:22, 43 Pravst Slavko, 31:31, 44. Ha-bjan Emil, 31:37, 45.  Florjančič Tine. 31:40. 46. Jerinc Franc, 31:42. 47. Novo-selac Andrej, 31:48, 48. Crtalič Franci. 31:54, 49. Gabor Vladimir. 32:09, 50. Ošab-nik Zdenko, 32:15. 51. Teran Rajko 32:23. 52. Frelih Florjan, 32:24, 5.3. Vetemik Jože. 32:26. 54. Barlič Ivan. 32:45. .55. Kuhar Peter, 32:50, 56. Porenta Ciril, 32:54. 57. Kenda Matija, 32:58. 58. Avbelj Anton, 33:07. 59. Ropret Tone, 33:08, 60. Snut  Miloft, 33:09, 61. Stucin Dejan. 3.3:19, 62. Potnik. 33:20. 63. Globočnik Franc. 33:23, 64. Pibernik Valentin. 33:26. 65. Bučar Jože. 33:30, 66. Vreček Janez. 33:38. 67. Novak Franc, 33:46, 68. Smid Viktor. 3.3:51, 69. Stucin Milan, 33:5.3. 70. Smolnikar Edo, 33:54, 71. Rozman Anton. 34:00, 72. Pirih Bruno, .34:23. 73. Pervanje Rajko,  .34:29,  74.  Kleindienst Anton. 34:35.  75.  Gaftperlin  Peter 34:37. 76. Jenko Mato, 34:42, 77.  Boblč Franc. 34:50, 78. Jelene Anton, 35:02. 79. Svoljftak Safto, 35:0.3, 80. Lufiina Janez, 35:18. 81. Crnak Janez. 35:29, 82. Knap Matjaž. 35:32. 83. Lavtar Peter. 35:33. 84. Jereb Anton. 36:08. 85. Sitar Tone, 36:10, 86. Gorenc Stanislav, 36:13, 87. Cerne Franc, 36:17. 88. Pufič Andrej, 36:39, 89. Gaftpirc Stane, 36:58, 90. Bricelj Franc, 37:00, 91. Malovrh Božo. 37:02. 92. Zaje Božidar. 37:20. 93. Sterle Janez. 37:45. 94. Jerue Benjamin. 37:58, 95. Knavs Boris. 38:08. 96. Ivanetič Igor, 38:09, 97. Pertot Boris, 38:11. 98. Kuzmič Stane. 38:29. 99. Jenko Rado, 38:40. 100. Miklavčič Tine. 38:41. 101. Pavlic Tomaž, 38:44, 102. Cebulj Anton. 38:51. 103. Drabik Marko. 38:53, 104. Cedilnik Toni. 39:03. 105. Kastelie Leon, 39:41. 106 Franko Štefan, 39:59. 107. Trefalt Mito. 40:02, 108. Klavžar Zmago. 40:06. 109. Rener Anton, 40:08. 110. Herbst Vasja. 40:21, 111. Jančar Janez, 40:30. 112. Zupan Zdravko. 40:40, 113. Spaeapan   Franci.  40:46,   114. Rajgeli Janez. 41:44, 115. Arhar Safto. 42:00. 116. Polončič Slavko. 42:19, 117. Mali Anton. 43:15, 118. Babnik Izidor, 4.3:23. 119. Zidan Emil. 43:34. 120. Joftt Franc. 44:11. 121. Kern Alfonz. 46:18. 122 Lipovftek Franc. 48:02. 123. Lipovftek Franc. 48:25. 124. Smid Viktor. 51:37.
7 km ženske
1. Ficzko Jelena. 28:17, 2. Sajovic Sonja. 33:43. 3. Neubauer Jasna, 34:02. 4. Ze-leznik Ana. 34:33, 5. Vidmar Irena. 34:59. fi Koftir Irena. 35:4fi. 7. Suftnik Ela, 36:14. 8. Kralj Helena, 37:08. 9. Vidie Majda. 37:31. 10. Jezernik Tatjana. 37:48. 11 Vreček Mojca. 38:14. 12. Korošec Mira. 38:30, 13. Zlebnik Janja. 38:31. 14. Beftter, Nežka. 38:46. 15. Kocjančič Joži. 40:05. 16. Kramar Magda. 40:34. 17. Udovič Majda. 40:42. 18 Gorza Veronika. 40:57. 19. Koftir Marija. 40:59, 20. Kalan Vanja. 41:07, 21. Naglic Berta. 42:26. 22. Potočnik Mini. 42:43. 23. KLadnik Darja. 42:58, 24. Cerne Marija. 42:59. 25 Oreftek
Katarina, 43:13, 26. Malovrh Vera, 4,3:42 27. Bukovec Skia, 43:57, 28. Leflnik Ivana 46:10, 29. LeskovSek Metka. 46:55, 30. Knific Marija, 47:51, 31. Zorž Sonja, 47:53, 32. Rebol Ana, 47:58. 3.3. Mesaric Jožica, 48:13, .34. VremSak Aleksandra. 48:37, .35. Ropret Anka, 49:25, 36. Drinovec Boža, 50:47, .37. Kodele Marija, 50:57 38. Puzin Ivanka, 53:20, 39. Zaje Marija 57:32.40. Kos Marta. 1.19:24.
7 km pionirji
1. Vovk Brane, 25:42, 2. Štibelj Matjaž 27:27, .3. Podpečan Edi, 28:25, 4. Teyrov-sky Tomaž, 28:25, 5. Sitar Marko, 28:33 6. Bohinc Matjaž, 29:05. 7. Dežman Štefan, 29:20, 8. Potočnik Mitja, 29:30. 9. Bobinc Klemen, 29:39, 10. Koren Roman 30:38, 11. Cadež Mitia, 31:12, 12. Zorman TomaŽ, 31:17, 13. Znidarftič Erik. .31:26. 14. Hribemik Klemen, .31:34, 15. Ernst Bofttian, 31:35, 16. Novak Boštjan, 32:59. 17. Cernilec Ivo. 33:13, 18. Sink Tomaž. 33:14, 19. Matevž Daniel. 33:34. 20. Vidmar Matic. 33:35, 21. Grm Tomaž, 33:37. 22. Rupnik Boštjan. 34:14, 23. Hvastija Peter. 34:54." 24. Goličnik Robi. 35:29. 25. Lombar Toni. 35:34, 26. Zemljak Franci, 35:51. 27. Malovrh Matej, 36:22. 28. Gros Aleft. .36:23, 29. Kuralt Matjaž. 36:31, 30. Gaftpirc Primož. 37:25, 31. Lemež Branko, .38:29. 32. Geiger Robi, 38:34, 33. Zalokar Franci, 38:5.3. 34. Pirih Bofttjan, 39:03, .35. Globočnik Tomaž, 39:50. 36. Mežek Janez, 40:12. 37. Gregorič Andrej, 40:18, 38. ProRen Tomaž, 40:35, 39. Suftnik Primož, 40:48, 40. Suftnik Primož, 40:49. 41. Peternel Franci. 41:01, 42. Drinavec Uroft. 44:35. 43. Jelar Simon. 47:15, 44. Finžgar Tomaž. 47:28. 45. Cernilec Marjan, 47:54, 46. Gregorič Janez, 49:48. 47. Pintar Bofttjan. 56:12, 48. Oreftek Mihael. 1.08:10, 49. Bizjak Simon. 1.19:18.50. Kos Bofttjan. 1.25:44
7 km pionirke
1. Ficzko Barbara, 32:48. 2. Cadež Tatjana, 33:24. 3. Avberftek Srnja, 34:17. 4. Rednjak Tatjana. 37:24. 5. Rednjak Martina, 37:50. 6. Sedej Darja 39:02. 7. Kol-manič Klavdija, 39:20, 8 Sircelj Natafta. .39:51. 9. Kos Zala, 40 01. 10 Toman Katarina. 40:36. 11. Zaje Irena. 41:49. 12. Finžgar Mojca. 42:09. 13 Kramar Bernarda. 45:51. 14. Toman Urfta. 47:18. 15. Zaje Simona. 52:10. 16. Trefalt Neža. 52:28. 17 Hvastija Barbara. 53:31. 18. Pervanje Rajka, 1 08:10. 19. Trefalt Spela. 1.13:40, 20. Glinftek Metka. 1 19:30. 21. Naglic Sabina. 1.19:31
Vojaški tek - 7 km
1. Tine Zupan. 30:50. 2. Srečko Trpin. 30:59. 3. Rado Priszov. 31 04
Vojaški tek - 10 km
I Zdravko Pogačnik. .38:09. 2. Jože Dov-žan. 39:50. 3 Ivan Pergovnik. 41:25. 4 Bojan Kopač. 48:06. 5. Roman Brelih. 52:07. fi. Franc Rozman. 52:10. 7. Jože Plestenjak, 53:22. 8 Frane PetraS, 57.10 9. Ludvik Fafler. 58:25. 10. Janez Končar 1.01:12.
Tekstilna industrija
TEKSTILINDUS KRANJ
razglasa prosti deli oziroma nalogi v VES II: I  KOVINOSTRUGARSKA DELA I
Pogoji:
- KV strugar in 3 leta delovnih izkušenj pri oprav I janju strugarskih del.
_ poznavanje predpisov iz varstva pn delu.
- rokovanje z gasilnimi apaijhti. _ poskusno delo 3 mesece
KOVINOSTRUGARSKA DELA II
Pogoji: - KV strugar in najmanj 2 leti delovnih izkušenj pri opravljanju strugarskih del.
— poznavanje predpisov iz varstva pri delu.
— rokovanje z gasilnimi aparati.
— poskusno delo 2 meseca
Pod točko 2. je zaposlitev za določen čas in sicer za čas odsotnosti det lave a. ki je na odsluženju vojaškega roka.
Kandidati, ki izpolnjujejo zgoraj navedene pogoje, naj dajo pismene priglasitve v kadrovski sektor delovne organizacije najkasneje v roku 15 dni od dneva objave.
Tržiška industrija obutve in konfekcije TRIO TRŽIČ
razpisuje po sklepu delavskega sveta prosta dela in naloge
INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA DELOVNE ORGANIZACIJE
Kandidat mora poleg z zakonom določenih |x>gojev izpolnjevati še naslednje:
— da ima visoko ali višjo izobrazbo ekonomske, tehnične ali upravno pravne smeri.
— pet let delovnih izkušenj pri vodenju in organiziranju dela v delovnih organizacijah,
— da ima ustrezne moralno-politične vrline, ki se ocenjujejo po določilih družberie-' ga dogovora o kadrovski politiki v občini TržiČ.
Mandat razpisnih del in nalog traja 4 leta.
Kandidati naj svoje prijave /. dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev pošljejo v zaprtih kuvertah v 15 dneh po objavi razpisa na naslov TRIO Tržiška industrija obutve in konfekcije Tržič — za razpisno komisijo.
Prijavljeni kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po poteku roka za sprejemanje prijav.
Razpisna komisija, imenovana s sklepom delavskega sveta
|VGP
■L".        "  VODNOGOSPODARSKEGA PODJETJA KRANJ,
p. <». ul. Mirka Vadnova .">. Krani
objavlja javni razpis
/a opravljanje prostih del in nalog delavca odgovornostmi:
posebnimi pooblastili in
VODJE GOSPODARSKO-RAČUNSKEGA SEKTORJA
Kandidati morajo poleg splošnih zakonskih pogojev, izpolnjevati Se na-slednje posebne pogoje:
a) da imajo visoko strokovno izobrazbo ekonomske smeri in   I leta
delovnih izkušenj na ustreznih delih in nalogah hI da imajo višjo strokovno izobrazbo ekonomske smeri in I leta delov •
nih izkušenj na ustreznih delih in nalogah
Kandidati za razpisana dela in naloge morajo imeti tudi ustrezne družbeno politične in moralno etične vrline dogovorjene z družhenitn dogovorom o načelih kadrovske politike v občini Kranj ter organizacijsko-vodstvene sposobnosti za opravljanje navedenih del in nalog. Izhrani kandidat ho za opravljanje navedenih del in nalog imenovan za dobo štirih let.
Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisanih pogojev v 15 dneh po objavi javnega razpisa v zaprti ovojnici na naslov: »Vodnogospodarsko podjetje Kranj. ul. Mirka Vadnova 5. Kranj - za razpisno komisijo«.
Pismeni prijavi je treba priložiti tudi življenjepis in potrdilo o nekaznovan ju oz., da kandidat ni v kazenskem postopku.
Izbira kandidatov bo opravljena najkasneje v 30 dneh po poteku veljavnosti razpisa, o izbiri pa bodo kandidati pismeno obveščeni v 10 dneh po opravljeni izbiri.
uuuu
KOMUNALNO PODJETJE TRŽIČ p. o. Pristava 80
\ skladu s Statutom delovne organizacije in sklepom DS 1)0 razpisna komisija ponovno razpisuje dela in naloge
INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA
Pogoji:
- Poleg z Zakonom določenih pogojev mora kandidat izpolnjevati se naslednje posebne pogoje
- da ima ' išjo izobrazbo ekonomske, tehnične ali pravne smeri. ."> let delovnih izkušenj, od tega najmanj 3 leta pri odgovornih delih in nalogah v gospodarski dejavnosti.
- da ima ustrezne organizacijske in vodstvene sposobnosti, ki jih ie izkazal pri dosedanjem delu.
- da ima ustrezne moralno-politične vrline, ki se ocenjujejo po določilih družhenega dogovora o kadrovski politiki SO TRŽIČ
Dela in naloge-IPO razpisujemo za Metni mandal
Komisija za delovna ra-meija objavlja prost;, dela m nalog*
VODENJE GRADBENE ENOTE
Pogoji:  - srednja izobrazba gradbene smeri.
- strokovni izpit iz gradbeništva.
- »leta delovnih izkušenj
Prijave z opisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa in objave na naslov Komunalno podjetje 1 ržič. Pristava 80.
Kandidati za I PO s pripisom »za razpisno komisjo DS«. Nepopolnih prijav razpisni komisiji ne bosta upoštevali. Podrobnejša pojasnila so kandidatom na voljo v splošnem sektorju DO.
O izbiri bomo kandidate obvestili najkasneje v 15 dneh po sprejemu sklepov o izbiri.
ei'keta žiri po.
bobra če va 212 ŽIRI
Odbor za delovna razmerja DO K tik ta 2iri ponovno razpisuje dela in naloge s posebnimi pooblastili:
- ORGANIZIRANJE POSLOVANJA IN VODENJA DELA V KOMERCIALi
Pogoji: - ekonomist - komercialist.
- poznavanje poslovanja delovne organizacije, manje tujega jezika (nemščine ali angleščine).
— 1 leta delovnih izkušenj V komercialnem poslovanju
Poleg zgoraj navedenih pogojev morajo kandidati izpolnjevati se naslednje pogoje:
- splošn.- pogoje določene z zakonom.
- ris imajo družbeno-politične in moralno-politične vrline v skladu / družbenimi dogovori o kadrovski politiki ter pravilen odnos do <amo upravljanja.
- da imajo sposobnost vodenu« in organiziranja delovnega proreci in drugih aktivnost i v skladu s samoupravnimi splošnimi akti
Imenovanje velja zn dobo t let
Vloge z dokazili u izpolnjevanju pogojev morajo kandidati poslati v zaprti ovojnici najkasneje v 1"> dneh po objavi razpisa na naslov DO Etiketa Z.iii. Odbor za delovna razmerja. Dohračeva L'12. K422K Žiri.
Nepopolnih in po roku prispelih vlog Odbor za delovnu razmerja ne bo upošteval. Sklep o imenovanju bodo kandidati sprejeli v roku 30 dni po poteku roka M prijnvo. Stanovanj DO nima na razpolago
ŽIVINOREJSKO VETERINARSKI ZAVOD GORENJSKE -KRANJ
DEŽURNI VETERINARJI
od 12. 3. do 19. 3. 1982
za občini Kranj in Tržič
Dr CKPUDER BOGDAN, dipl. vet. s|xm\. Kranj. Kajuhova 23, tel. 22-994
SOKLIČ DRAGO, dipl vet.. Strahinj 116, tel. 47-192
za občino Škofja Loka
VODOPIVEC DAVORIN, dipl. vet . Gorenja vas 18o. tel. 68-310
za občini Radovljica in Jesenice
GLOBOČNIK ANTON. dipl. vet., I,esce. Poljska pot 3'a. lele Ion 74-629
Dežurna služba pri Živinorejsko veterinarskem zavodu Gorenjske v Kranju, Iva Slavca 1. tel. 25-779 ali 22-781 pa deluje neprekinjeno.
Pilbo
1    \\JJ BOHINJSKA
■     V--S BISTRICA
Na osnovi delavskega sveta z dne 26. 2. 82, komisija za medsebojna razmerja delavcev DO Eilbo objavlja prosta dela in naloge
VARNOSTNIKA ,
- 5 delavcev Pogoji:
- osnovna šolska Posebni pogoji:
- delo v izmenah prostih dneh.
- delavec mora hiti moral-no-politično neoporečen in da lahko uporablja orožje v službene namene.
Kandidati za opravljanje del lahko pošljejo prijave v 15 dneh po objavi na naslov IJU PilbO, Ajdovska 2. Bohinjska
Bistrica
Prijavljene kandidate bomo o izidu obvestili v roku 30 dni.
DO ne razpolaga s stanovanji.
izobrazba
dela
ELMONT BLED Komisija  za  delovna razmerja   po   sklepu   z dne 5. 3. 82 objavlja prosta dela in naloge
KV KOVINOSTRUGARJA
Pogoji za zasedbo:
- poklicna kovinarska šola.
- delovne izkušnje zaželene.
- izpit iz varstva pri delu Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom, vse ostalo po pravilniku. Interesenti naj pismene prošnje z dokazili ti izpolnjevanju , gojev pošljejo v 15 dneh »hI dneva objave na naslov Eltnont Bled. Komisija za delovna razmerja.
O izidu bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po končani objavi.
KIT KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT GORENJSKE n. sol. o. Kranj, JLA 2 TOZD KMETIJSTVO KRANJ
oglaša na osnovi sklepa Komisije za delovna razmerja prosta dela oziroma naloge
SKLADIŠČNA DELA V MESALNICI MOČNIH KRMIL V SKOFJI LOKI (2 delavca brez poklica)
Prijave sprejema Splošno kadrovski sektor KŽK Gorenjske Kranj. JLA 2. v l"> dneh pri objavi.
SRS SKUPŠČINA OBČINE RADOVLJICA SEKRETARIAT ZA NOTRANJE ZADEVE
Razpisna komisija objavlja na podlagi 10. člena pravilnik«
o delovnih razmerjih prosta dela in naloge
REFERENTA II ZA PRIJAVNO ODJAVNO SLUŽBO
Poleg splošnih, z zakonom predpisanih pogojev, mora kandidat
izpolnjevati še naslednje pogoje:
- da ima srednjo izobrazbo upravno administrativne, ekonomske aa
splošne smeri z osnovnim znanjem strojepisja.
- <> mesecev delovnih izkušenj.
- da je moralno politično neoporečen
Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas - polnim delovnim časom. Poskusno delo je 2 meseca.
Pismene prijave z. dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v roku 15 dni od dneva objave na naslov: Skupščina občine Radovljica, kadrovska služba.
Kandidati bodo obveščeni v 30 dneh po opravljeni izbiri.
KRAJEVNA SKUPNOST STARA LOKA - PODLUBNIK
Svet krajevne skupnosti objavita prosta dela in naloge TAJNIKA KRAJEVNE SKUPNOSTI
Delovno razmerje se združuje za nedoločen čas s polnim delovna*
časom. i
Pogoji: - višja  izobrazba  in 2 leti delovnih  izkušenj ali srvdnu izobrazba in 5 let delovnih izkušenj < - aktiven družbenopolitični delavec in da ima moralno tične vrline
Poskusno delo traja 2 meseca Izbrani kandidat bo imenovan za dobo štirih let
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh n* razpisu na naslov Krajevna skupnost Stara Loka - Podl.»k!»;V Podlubnik 139.64220 Škofta Loka. roaiubnrtv
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po preteku r*l. -prijavo. a.
OSREDNJA KNJIŽNICA OBČINE KRANJ Tavčarjeva 41
Odbor za delovna razmerja razpisuje dela in naloge
I  VIŠJEGA KNJIŽNIČARJA za določen čas
v referatu za matično službo za knjižnice: Naklo. Preddvor čenčat (nadomeščanje delavca pri vojakih*
posebni pogoji: - višja izobrazba.
— sposobnost komuniciranja, vodenja in urana nja.
- delovni čas samo popoldne Prevzem del v mesecu aprilu letos.
■*, KNJIŽNIČARJA za nedoločen čas
v študijskem oddelku.
posebni pogoji: - 4-letna srednja izobrazba.
- obvezno opravljanje strokovnega izpita.
— delo v izmenah
Prevzem del je možen takoj.
•I ČISTILKE
s 4-urno zaposlitvijo za določen čas
I nadomesčan je delavke na porodniškem dopust u i Posebni pogoji: - delo v poznem popoldanskem času
Za vsa razpisana dela in naloge velja 3-mesečno poskusno dat*. Prijave z življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju razpisaik pogojev pošljite v 15 oneh od objave na upravo Osrednje kajit-niče občine Kranj. Tavčarjeva 41.
Skorja Loka Rlaževa 3
Delovna organizacija objavlja prosta dela in naloge
1 2 NK DELAVCEV v mizarski delavnici
2 I NK DELAVCA za opravljanje komunalnih del v Samoupravni
stanovanjski skupnosti, enoti za gospodarjenje s stanovati iskati skladom
Pogoji:
pod I        končana osemletka, odslužen vojaški rok pod 2  - končana osemletka. odsUižcn vojaški rok lastno stanuVMtjt v Skofji Loki
Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom in enomesečnim poskusnim delom. S stanovanji ne razpolagamo.
Za dela pod 1. ev. kasneje priučitev zn pomožnega mizarja. Pismene prijave pošljite v roku 15 dni po objavi na nauku Obrtnik. Skorja Loka. Blaževa ulica 3.
odlična' toplotna izolacija vakuumska impregnacija odlična odlična odlična zrakotesnost zrakotesnost trojna zasteklitev trojna dvojna zasteklitev dvojna vodotesnost vodotesnost izolacija izolacija izolacija
ombivak
PE — KRANJ
GRADITELJI POZOR!
— GRADBENE MATERIALE
— IZOLACIJSKE MATERIALE
— STAVBNO POHIŠTVO
— DEKORATIVNE OBLOGE
LAHKO DOBITE V SKLADIŠČU NA PRIMSKOVEM Informacije po tel. 064-26076
Odprto:
Ponedeljek, sreda, petek torek, četrtek soboto
od 7.00 do 17.00 od 7.00 do 14.00 od 7.00 do 12.00
njjamo DRUŠTVO U00VUICA
%m oskrbnika, kuharico. wa*nco, sobarico in potit«) moć za kuhinjo y.a Sato*wdom (2052 m) ««fcibmka in kuharico — Iptiajo (zaželen zakonski Wi u  Valvasoriev dom
mm.
a
NmI*» nprejema Planinski) i^fUfovtjka.p p? Vi.
VISOKA SOLA
ZA ORGANIZACIJO DELA
KRANJ
Komisija za medsebojna delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge
ČIŠČENJE PROSTOROV
za nedoločen čas s polnim delovnim časom in s trimesečnim poskusnim delom. Prijave pošljite tajništvu •ole, Kranj, Prešernova 11/11, v 15 dneh po objavi tega razpisa.
OBČINA ŠKOFJA LOKA
Uprava za družbene prihodke
Prodaja na javni dražbi
osebni avto
OPEL REKORD -KARAVAN
cenilna vrednost 100.000 din
Javna dražba se bo vršila v torek. Hi. .1. 1982 ob K), uri pred stavbo Uprave za družbene prihodke. Titov trg 2
mKNOKMNJ
NE ZAMUDITE
JUGOSLOVANSKE FILMSKE USPEŠNICE
SE SPOMINJAŠ DOLLY BELL?
Scenarij: Abdulah Sidran Režija: EMIR KUSTURI CA
Igrajo- SLAVKO ŠTIMAC, LJILJANA BLAGOJEVIČ, MIRA BANJAC. SLOBODAN ALIGUDIĆ, PAVLE VUJISIĆ
DOBITNIK ZLATEGA LEVA NA BENEŠKEM FESTIVALU 81, KANDIDAT ZA OSKARJA 82, ZLATA ARENA ZA SCENARIJ
V PULI 81.
NA SPOREDU V KINU CENTER KRANJ:
v soboto 13. marca ob 22. uri — premiera poned. 15. in torek 15. marca ob 16., 18. in 20. uri.
V KINU DOM KAMNIK in TRŽIČ bo film na sporedu prihodnji teden.
ŽIVILA
VELETRGOVINA KRANJ
TOZD MALOPRODAJA
cenjene potrošnike
v CERKLJAH
in okolici
obveščamo, da bomo jutri
to je v SOBOTO, 13. marca ob 9. uri
ODPRLI NOVO PRODAJALNO
GORENJKA
v zgornjem delu vasi (pri Radanoviču) Priporočamo se za obisk.
KOMPAS
JUGOSLAVIJA
KOMPAS JUGOSLAVIJA
TOZD HOTEL STANE ŽAGAR BOHINJ
Komisija za delovna razmerja objavlja naslednja prosta dela in naloge
1. KUHARJA-ICE 2 SOBARICE
3. POMIVALKE V KUHINJI
Pogoji: pod 1.
— končana gostinska šola K V kuhar-ica, 2 leti delovnih izkušenj, poskusno delo 2 meseca
pod 2.
— končana osnovna šola, pasivno znanje 1 svetovnega jezika, 1 leto delovnih izkušenj, poskusno delo 2 meseca
pod 3.
— končana osnovna šora, 1 leto delovnih izkušenj, poskusno delo 2 meseca
Vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v roku 15 dni po objavi na naslov Kompas Hotel Stane Žagar, Bohinj.
OBLETNICA
Marca mineva leto dni. odkar nas k? zapustila naša dobra mama
MARIJA JENKO
GOSTILNICARKA iz Srednje vasi
Tiho i«' odšla <><! nas. V naših srcih ostaja bolečina in praznina v našem domu VSI NJENI
Srednja vas, 6. marea 1982
MALI	telefon 27-960
OGLASI	
(nasproti porodnišnice) C. JLA 16
uprava
komerciala 28-4o3
PRODAM
ZAHVALA
Oh boleči izgubi naše Hrane mame. žene, hčerke, sestre, tete
IVANKE BIZJAK
roj. Sušnik
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeno zadnjo pot in sočustvovali z nami. Najlepša hvala vsem za podarjeno cyetje Posebno zahvalo izrekamo predstavniku OO sindikata TOZD Predilnica 7i poslovilne besede, sodelavcem Gorenjske predilnice, Janezovim sodelavcem in prijateljem ter družini Demšar. Hvala g. župniku za poslovilni obred.
V IMENU SORODSTVA M02 LOJZE IN SIN JANEZ
Skofja Loka, Kranj, Trtic, Ljubljana, Polhov Gradec. 2» niftrcH 1982
	
	ZAHVALA Ob boleči izgubi drage sestre. <? »ete in nečakinje \
	
	FRANCKE
	JAGODIC iz Hotemaž
	
$      se najiskreneje zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam kakorkoli pomagali, darovali ( vetje in i<» pospremil, na zadnji, poti Zahvaljujemo se tudi TAXI služb. Al.PK | OUR in duhovniku za pogrebni obred, f	
	ŽALUJOČI VSI NJENI
	Hotemaže, 8. marca 1982
Prodam KROMPIR igor. Jurij Roz man, Dragočajna 16, Smlednik 1975
Pn>dam semenski KROMPIR igor. Zgoša 47'A. Begunje na Gorenjskem
2000
Prodam PRAŠIČKE - BEKONE težke 25 kg. Luže 19, Šenčur 2001 Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK (rjav zamet). Šenčur. Pipanova 19 2002 Prodam šeststrunsko nemško akustično KITARO. Zvone Minov. Nazorjeva 10. Kranj 2003
Prodam mlado KRAVO za skrinjo. Pipanova 38, Šenčur 2004
Poceni prodam zakonski POSTELJI. JOGIJA. NOČNI OMARICI in tapecira na STOLA. Kranj. Gubčeva 7. stanovanje 19, Planina 2005
OTROŠKI VOZIČEK. kombiniran (športni in globok), dobro ohranjen, ugodno prodam. Prodam tudi KOS z vložkom za otroka. Ogled popoldan. Doles. Ul. Gorenjskega odreda 4. Kranj 2006
TELEVIZOR, črnobel. znamke LOE-VVEOPTA, novejše izdelave, z 8 programi, senzorski, ugodno prodam. Ogled popoldan. Doles. Ul. Gorenjskega odreda 4, Kranj 2007
Poceni prodam KUHINJSKO NAPO. Telefon 064-27-756 2008
Prodam KRAVO s teletom ali brejo 8 mesecev. Telefon 064-45-368 2009
Prodam CRUMAR multiman S. RHO DES stage piano 73 in LESLI DBS Stane Batagelj. Planina 2, Kranj 2010
Prodam 10 ton silažne KORUZE. Naslov v oglasnem oddelku. 2011
Prodam TRAKTOR ferguson 35 z dvojno sklopko, vozen, ter bočno KOSILNICO mortel. Sr. vas 48. Šenčur 2012
Prodam KONJA za vožnjo. Milivoj Pe-riftič, Dovje 11, Mojstrana 2013
Prodam KRAVO frizijko. ki bo čez 1 mesec tretjič teletila. Kunšič. Perniki 4. Zg. Gorje ^ 2014
Prodam suhe smrekove DESKE. 60 mm. Naslov v oglasnem oddelku. 2015
Prodam več ZAJKELI in ZAJCEV. Hafnarjeva 16, Kram 2016
Prodam kompleten POGON za vlečnico ali podobno večie moči. Telefon 061-663-141 2017
Prodam 2 tedna starega BIKCA za ple-me in domače ŽGANJE iz hrušk. Jerala, Podbrezie 111 2018
Prodam semenski KROMPIR desire in igor. Voghe 106. Šenčur 2019
Prodam dva TELIČKA simentalca. Bašelj 20. Preddvor 2020
Prodam 60-basno HARMONIKO turist IV Bhj/.Ii. Moša Pijade 48. Kranj. tel.2.3-513 2021
Prodam dve leti starega VOLA. Urh. Stara Fužina 134. Bohinj 2022
ZAHVALA
Nenadoma, kot da l>i se. utiral plaz \ gorah in pokopal življenje pod seboj nas je »pustil skrbni mo/. oče. <m   bral. -lin m dedek
JURIJ CEBAŠEK
,, i <€i.-Mim sira/.o. Ka |H)spremin na uunju       ... ..... i,..™.. ..............
Ijujemo s,. • tiipnikoma it Seneurja in Vogelj za lep obred kakor tudi »vonarjem. Na njegovem preranern grobu bo vedno svetila svečka in hvala vsem. ki ga ne bost« pozabili ŽALUJOČI: žena Lojzka, hčerki Mojca in Milena /. družino, mama Angela, bratje z. družinami
in drugo sorodstvo Voklo, Šenčur, Prebačevo, Trboje
ZAHVALA
Obamrti dragega moža. »teta, raarega očeia.
brata, strica lil lasta
PETRA DEBELJAKA
se iskreno zahvaljujemo vnem. ki ste počastili njegov spomin, ga spremili na zadnji poti. mu poklonili cvetje in vence, nam pomagali in izrekli sožalje. Hvala dr. Bavdku za zdrav ljenje v času bolezni in pomoč v zadnjih urah. Zahvaljujemo se tudi skupščini občine Kranj in DPO občine Kranj za |s>grebne slovesnosti, govornikom, nosilcem praporov, pevcem, godbi, častni straži ob krsti in vojakom, sostanovalcem in sodelavcem iz Iskre
in Din osa
VSI NJEGOVI
Kranj, 8. marca 1982
Prodam KRAVO po telitvi Rezar, Vrbnje 11, Radovljica 2023
Prodam STROJE za izdelavo betonskih izdelkov. Anton Sudič. Zgoša 67/A, Begunje 2024
Prodam dnevno OMARO. Jezerska c. 3.3, Kranj 2025
Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK znamke peg. Telefon 75-734 2026
Prodam zidan ŠTEDILNIK. OPEKO ZIDAK. VHODNA VRATA in dve OK NJ. Letence 11, Golnik 2027
Prodam nov HI-FI iskra 20.30. Pave. Mandeljčeva 7/A, tel. 26-803 2028
Ugodno prodam SPALNICO z jogi vložki. Sitarska 8, Stražišče. Kranj 2029
Prodam suha DRVA v »klaftrah« in CIRKULAR s trofaznim motorjem Pro-sen Šmartno 6, Cerklje 2030
Prodam PRAŠIČE, težke od 35" do 150 kg. Posavec 16. Podnart 2031
Oddam mlade PSIČKE mešance koker španjel. stare 6 tednov. Telefon 74-531
2031
Prodam 380-litrsko LTH HLADILNO SKRINJO Jevtič. Radovljica. Cankar jeva 31/A 2032
Zelo ugodno prodam 1.5 kub. m hrastovih PLOHOV. Naslov v oglasnem oddelku 2033
Prodam električno KITARO, cena 7.000 din. Telefon 23-911 2034
Prodam črnobel TELEVIZOR gorenje granat, letnik 1981. Informacije po telefonu 75-118 2035
Prodam SKOBELNI STROJ na več o-peracij in SKOBELNI STROJ, nedokončan, možen tudi za več operacij, VHODNA VRATA iz macesna 200x95 cm SLAMOREZNICO, plinski ŠTEDILNIK (2 plin. 2 elektrika), rabljen TELEVIZOR znamke orion, cena po dogovoru. Ogled možen popoldan Logar. Dobra'eva 71, Ziri 2036
Prodam ZAKONSKO POSTELJO z zimnicama. DRSALKE št. 42 in nekaj VENTILOV za centralno. Telefon 21-925
2037
Prodam termo« kumu lanjsko PEČ, malo rabljeno. Naslov v oglasnem oddelku
Prodam mlado KRAVO po izbiri, s teletom ali brez. Habjan. Breznica 11. Skofja Loka 2114
Prodam dekliško belo obhaiilno OBLEKO in birmansko OBLEKO za fanta, oboje skoraj novo. ter opodje zidanega štedilnika Stara Loka 21. Skofja Loka. tel.064-61-602 21115
Prodam tri mesece staro TELICO si-mentalko za rejo. Hafner Jože. Trnje 9. Skofja Loka 2116
Prodam dobro ohranjeno modro fantovsko OBLEKO, št 14 Jeraša. Jazbine 4. Poljane nad Skofjo Loko 2117
Prodam mlada JAGNJETA in nekaj plemenskih OVC Eržen. Strmica 8. Selca nad Skofjo Loko 2118
Prodam dve OVCI in enega JANČKA Bernik Jože, S p Luša 19. Selca 2119
Prodam uvožen kombiniran OTROŠKI VOZIČEK Saršon. Valjavčeva 10. 24-99* od 18 ure dalj« 2120
Prodam mlado OVCO / tagnjetom Ho bovk 22. Krani 2121
Prodam krmilno PESO in REPO Piv kal 6. Naklo 2122
Prodam 3 kub m TERVOLA. III klase Tekstilna 9. Primskovo 2123
Prodam hrastove PLOHE in DESKE Zg. Brnik 67. Cerklje 2124
Prodam KRAVO po izbiri. IH mese.ev staro TELICO. 150 kg težkega BIKCA in 150 kg težkega PRAŠIČA Zontar Pavle. Sv Duh 41. Skofja Loka 'JI T.
Prodam teden starega BIKCA. Pod-brezje 16 2125
Prodam semenski in jedilni KROMPIR igor in PROSO lerai. Hraše IH. Smlednik
2126
Prodam DIRKALNO KOLO rog Darko Oman Bistri, a 188. Tržič 2127
Prodam 4 tedne starega TELETA -lunčka za rejo. SENO m jedilni KROMPIR igor Zefran Francka. Bistrica 1.3 pri Naklem 2128
Prodam šest 12 tednov starih PUJSKOV. Visoko 29. Šenčur 2129
Prodam AVTOMAT traube za rezanje navojev od M 10— 24 Slatnar Peter. Cer-khe2.il LM3U
Prodam 200 kg krmilne REPE i/ pod Mpnice. Fran. Zlebir. Dvorje 30. Cerklje
21.31
Ugodno prodam otroško POHIŠTVO naslov v oglasnem oddelku :>] 32
Prodam 4 mesece starega BIKCA simentalca J'šata 17. Cerklje 2133
Prodam semenski in ledilm KROMPIR mor Zg Brnik 90. Cerklje 2134
Prodam tri PRAŠIČKE, stare po osem tednov Pšata 20. Cerklje 2135
Prodam mlado KRAVO, ki hti v nekai dneh teletila Glinje I. Cerklje 2136
Prodam nemški ŠOTOR, /a štiri osebe Tel. 26-09H
•rcator
V MERKATORJEVI
prodajalni ŽELEZNINA v Tržiču prodajajo tudi SCHIE-DEL troslojni montažni dimnik z gibljivo kisloodporno ognjestalno samotno tuljavo. Dobavni rok je kratek, po dogovoru pa ga dostavijo tudi na gradbišče.
Prodam    PSA    dobe rmana starega
10 mesecev z rodovnikom Hočevar Sune.
Križe 26
Prodam 7 tednov stare PRASlČKR Povije 6. Golnik tlT Prodam  3 TELIČKE stare  10 dni Naklo 39 213» Prodam modro fantovsko OBLEKO, ta 13. Reteče 11, Skofja Loka 213» Prodam   otroško   POSTELJICO m KAVČ Reteče 82, Skofja Loka 214* Prodam PUJSKE - bekone. težke od 20 do 25 kg. Zg. Bmik 28. Cerklje 2141 Prodam francosko POSTELJO z enojnim jogijem, 140x200 cm Informacije * soboto 13. 3 1982 od 10 do 12 ure Janez, Ul. Rudija Papeža 5. Kranj 2143
Prodam traktorski OBRAČALNIK seno in teden starega BIKCA St 12, Krani
Prodam PRALNI STROl candv 133. Perčič. Pristava 87. Tržič
Na Pesnici prodam 400 kosov za predelne stene Egart. Jezerska
Prodam cementno STRESNO Oi špičak. Pipanova 40. Šenčur
Prodam JABOLKA bobove« Sp. I je 72. Duplje
Prodam 6 tednov starega BIKCA "\ rjavega, primernega za rejo Zg Brnik 44. • Cerklje
Približno 2000 kg SENA. prodam, temaže 6. Preddvor
Nov trofazni CIRKULAR z moti 3 kVV za žaganje debelih drv prodam. Smarca 56. Kamnik
Prodam rabljen barvni TRLSVfl gorenje. Telefon 22-268
Prodam dva PRAŠIČA, težka pa kg. Sumi, Struževo 20, Kram
NEMŠKE OVČAR.!E. stare 7 u i rodovnikom, prodam Bled. tel . popoldan
Prodam ČOLN T 401. lomos 1*» . datno opremo, registriran Gašpenn lan. Begunje 69, tel 064-75-452 v
deljkih od 16. do 18 ure
Prodam 8 tednov stare pse - NI ŠKE VOLČ.IAKF. / rodovnikom N§ •Marši   imajo  oceno  odlično lani«
Pt>dnart 63. tel. 70-425. popoldne Prodam    rjavo    žametno fant«
OBLEKO za 14 let in ZAJCA Telefon 45-33*
Prodam KOMPRESOR in atm -
rabljen Telefon 77-778
KUPIM
Kupim PREKLOPNO URO tebe« iskra Raiko Bev.   Doleniske toplic*
tet 06H-85-76H
Kupim eno ali d\a NAKOVALA gan Ristič. Medetova l. it -»U \\ žišče - Krani
Kupim OTROŠKO KOLO (4 - »i Telefon 064-25-988 dopoldan
Kupim polavtomatski SAD1LKC krompir Vnglie 63. .Šenčur, lel 49-U,.
Kupim suhe smrekove DESKE j* so nun Jože Tivek. No\a v a* **2. Zm
Kupim smrekove ali horme •"> <m HE Vili Brezar. Bistrica S. tel.
Tržič .
Kupim OKOVJE za otroške •.nni.'i
let Zupan. Reševa ul  10, Kram -skovo
LATE m KRIZE za knssfcr ki Naslov v oglasnem oddelku
Kupim rabljen GORILKC na centralno, lahko tudi pok\arien T« 064-65-111 od 15 ure dahe
Kupim hruše\  in tavoriev -»uh LES   Ponudbe na naslov  Ze|>tč Ksjaa-j Zlato polie5. tel 27-850
Sporočamo žalostno vest. da je po težki bolezni umrla
nafta draga mama. stara mama. sestra in teta
ANA ŠENK
— roj. Bizjak p. d. Govčeva mama
Pogreb   pokojnice   bo   V   soboto,   l.'l   mana   I9H2. nti 15. uri na pokopališče v Kranju
VSI NJENI
Sporočamo žalostno vest. da nas je zapustil naS sodelavec iz TOZD Vzdrževanje
PETER ŠKOFIC
roj. 1925
SINDIKALNA ORGANIZACIJA SAVA KRANJ
«WAWI	
"** l taljenje vaSe	ornd-
'     fcvahtetno na	JKKJ-
«sr#5i>tnih izkušen j	
«■» urodila!	
*š Anton. Strahin	i *4.
•t. tri 47.1.14	
laffcpad 1« do 15 let starega a tanefl« dela. Jakob Dolenc.
2112
UMmm klavirsko HARMO-«po tel 47-077 samo do 2111
lTRAVNIŠKO BRANO Spen-ilrrjr .11 pri Tržiču , 21.r>4
VOZILA
i K. letnik 1976. lahko tudi po t4W.pvl5.uri. 215)0 itOVORNO PRIKOLICO, no-X*m 34» popoldan 2044 i atlo brambolirano ZASTA-Itak 1975 z novimi deli. za 2.3 ;7.Ccrkh> 2045 12, letnik 1970 z novjm mo-t m prodam. Ogled v soboto. r < J* 11 ure. Pševska 15. Stra-•lm 2046 l)S»CEDES 200 D. Cerklje 2047
»l#N0 KLJUKO za AMI 8 HUfO 101   Božidar Strimpf. Ti« 2048 jI letnik 1900, prodam naj-Godestč 2. Skofja 2049
ZASTAVO 750. sta-Tjuh* 8. Jesenice 2050 pflMAG tip 411. Oblak Vin-tt* 198 nad Skofjo Loko.
2051
fjjit I26-P. letnik 1978 -|XijMrTF 'n ogled popoldan •Mf. rurlan. Valiavčeva 11).
2052
letnik 1973. registriran >j z« AMI. letnik 1973. .j« rezervne dele Ogled — faBennica 75 2053 Z^Jravno ŠKODO 100-L v "sebenje 38 2054 MftfAVO 101 Jetnik 197.3. Je-r^po3. tel. 25-242 2055 tSJTavto CIMOS OSX 1.2. Tjjjfi km. izdelan leta 1978. JIm Haralovk* Petar, Bled. •%T«botah 206« Ln SPAČKA CV. letnik ^Jp do avgusta 1982 oVidmari od 13. do 14. ure najebe 2057 najk 1978. prodam Infor-J5.t7-»I 205« ASO sperial za dele. Zg^
TAVO 750. letnik 1970. ■m pretih. Beleharieva 39.
20«)
_j dobro ohranjen OPEL 'rSTlrtnik 1972. Ogled vsak •JlV Pristava 94. Tržič
/AsTAVO 750. letnik 1974 (*n«k> 22. Naklo 2062 .JBmT.STT. letnik 1974. uhkmmhM 1983 Slavko Roz-''JTsenčur 2ts>3 Lm niANO 6. 41.000 km. rS" 27-432 2064 TfAVO.101. letnik 1973. nevoznem stanju Kolman # Begunje 2065 353 turist, letnik 1974. jdjen. registriran do ok-Ogtai vsako popoldne. TZtoAt. Krekova 9 — novo m^->s » 2066 ^0 tf/77. garažirano z ob-prasovi in novo zaščito. iE«90 2067 in* 1975 z novim mo-Informariie po telefo-2068
fc^bSMno SIMCO 1301 S gorica 107. telefon 2069
....no DIANO Ft-6 po 7kr>- Uniovo 70. *Udov-
11300. registriran do ok-
ZZU m Zali rovi 2. TW
20/ 1 1975. 2072 gene-
njotorjem in karose-aks 12. Lesce 2073 AC za starejši letnik , Mmtm oddelku 2074 WAV0 750. letnik 1975. re-j^mn Matija. Punaart 17
to|0TOB tomos APN  4 T. JJl7.1WjaIx>ka 2076 ^Nrt* 3 M. novejši letnik . Gr*nf 16. Skofja Loka
207 <
Lugahniininn karoserijo za ^Titna 1977. Šolar. To-fe^MjoLoko 2079 Igirtaft opremljeno JAVVO f>.0kmdo 24. Naklo ^
750. letnik 1972 za > tel 22-123 2081 fKM vlačilec Kalan. -jJiflfjaUka      t 2082
ll. Skofja Loka 2083 lil MORIŠ 1000 Telefon 2084
(jd^JO I2f> 1-S. letnik 1978 in "A ***** letnik. registri-34, Podnart 2085 1200 po delih Kova 'id/0 Papežu 5. Krani - Pla-208«
»l#,lrt»* 1973 - oktober in v, prrdam Berčić Eranc. Zg.
TAVO 750. letnik 1072.
Kokri« a. Par-• 20H8
/jtfTAVO 750. letnik £J&.BIed
-W. letnik 1970
Prodam NSU PRKTIS 1000. celega ali po delih. fJros Miro. Bičkova 8. Kranj -Stranišče Oeled v soboto in nedeljo 2089
Prodam ZASTAVO 750 /. obnovljenim motorjem, za rezervne dele, spredaj ka-rambolirano. Racman, Cerklje 215 2090
Prodam tovorno PRIKOLICO za osebni avto. Dvorje 87. Cerklje 2091
NSU 1200 C, dobro vzdrževan, registriran, garažiran, prodam Kovačičeva 8. Kranj. tel. 26-886 2092
Ugodno prodam karamboliran FIAT 126-P. letnik 1977. prevoženih 37.000 km. Hladnik Niko. Kovor 9. Tržio, tel 50-260
— int. 390 do 14. ure 2093 Kupim prednja BLATNIKA in zadnja
leva VRATA za FIAT 125 PZ Tel. 27-0.30. v službi 24-461 2094
Prodam ZASTAVO 750, letnik 1975. registrirano do oktobra 1982 in mizarsko KOMBINIRKO mio standard Šmartno H. Cerklje 2095
Prodam rezervne dele za VW. Krajne Matej. Ljuibno 60, Podnart 2096
Prodam WAUXHALL vivo, staro 5 let. Delno vzamem kredit. Informacije po telefonu 75-045 popoldan 2097
Prodam MOTOR ČZ. Dežman. Ribno 10.3. Bled 2098
Prodam avto ZASTAVA 750 L. letnik 1978. Informacije po tel. 21-135 od 8. do 12. ure 2099
Prodam R-12. letnik 1975. Lebar, telefon 26-747 2100
Prodam dobro ohranjen APN 4. Drino-vec, Podbrezje 40, Duplje 2101
ZASTAVO 750. letnik 1977. prodam. Cufar, Gradnikova 101, Radovljica, telefon 74-952 2102
Dobro ohranjen R-4, prodam. Bukor. Gradnikova   117. Radovljica, tel. 74-152
2103
Prodam MAZDO 1200. za 4.7 SM. Kav-cxi<\ Grahovfte 7, Tržič: tel. 50-861 v petek ali soboto dopoldan 2104
Prodam FORD TAUNUS 12. registriran, vozen, celega ali po delih, cena 15'000 din. Stupan Slavko, cegelnica 46. Naklo
2105
Ugodno prodam ZASTAVO 101 po delih. Telefon 45-387 - 2106
Prodam TOVORNO PRIKOLICO za osebni avto Velesovo 10. Cerklje 2107
Ugodno prodam nov PONY BXPRRSS
— rogov. Rupar Pavla, Sorlijeva IH Kranj >155
Kupim dobro ohranjen R-12 ter prodam dele za R-12 in NSU 1200 C Telefon 25-730 2156
Prodam moped APN 4 T. Tel 26-841
Prodam  ZASTAVO 101 C. prevoženih 6.000 km. Informacije: tel. 74-550 2157 , Prodam     dobro   ohranjen MOTOR GROS 50 X junior. Rozman. Križe 72
. 2158
Prodam R-4. letnik 1974 Ogled po 15 uri Udir. Kebetova 27. Krani 2159
Prodam RENAULT 12 TL pn delih. Hrkalovič- Dum, Vreckova 7. Kranj Ogled v soboto in nedeljo 2187
STANOVANJA
Mlada uslužbenka išče GARSONJERO v Kranju. Ponudbe pod: Redna plačnica
1822
Prodam STANOVANJE, lastniško, enoinpolnobno v centru Kranja (47 kv m), v drugem nadstropju, sončno, takoj \-sel jivo. Ponudbe pod: GOTOVINA 64 M
2160
Trosobno STANOVANJE zamenjam za enostanovanjsko HlSO od Škofje Loke do Ljubljane Ponudbe pod RAZLIKO DOPLAČAM 2161
Najamem STANOVANJE ZA ENO I.ETO. predplačilo Ponudbe pn telefonu (164-28-5.39 od 16 do 18. ure 2162
Mirna dijakinja išče SOBO v Kranju ftifra UČENKA TEKSTILNE SOLE
216.3
SOBO s posebnim vhodom, kopalnico in vrtom za lastno uporabo, oddam v najem mlajši upokojenki Naslov \ oglasnem oddelku 2164
Študent in študentka iščeta enosobno STANOVANJE" ali GARSONJERO v Kraniu. za dobo 4 let Pod šifro MIREN PAR . 2165
Oddam opremljeno SOBO v centru Kranja samskemu moškemu Naslov v oglasnem oddelku 2166
Zidarski mojster da 5 SM predplačila /a enosobno STANOVANJE za dobo enega leta. Golnik 25 2167
Oddam enosobno opremljeno STANOVANJE, pod pogojem da odkupite opremo. Takoi vseljivo Lipar I-iudmila. La-hovče 31. Cerklje 216K
Moški srednjih let išče SOBO v Kranju ali okolici. Ponudbe pod šifro: REDEN PLAČNIK 2169
Fant in dekle iščeta STANOVANJE \ okolici Kranja. Sporočite po tel 23-160 -Kamenčić Plačilo po dogovoru 2170
POSESTI
Prodam zazidljivo, komunalno onrem-lienn PARCELO (83(1 kv ml z lokacijskim dovoljenjem v Podijubelju. 70 m od magistralne ceste. 15 minut /. avtomobilom do Kranja. Parcela je ob gorski rečici Možnost lastnega vira energije začetek gradnje možen takoj Ponudbe pod 38 M N 2171
Dvostanovanjsko enonadstropno Hl-SO v Kranju Se nepopolnoma izgotovijeno.1 pritličje in kletni prostori vseljivi. vrt. garaža, zamenjam za enakovredno ob morju ali stanovanje v Kranju z okolico in vikend ob morju, lahko tudi manjšo hiso oh morju z doplačilom. V po&teV pridejo razne variante Kranj. Mlekarska 10. Čirče 2172
Trosobno STANOVANJE s Kranju i lOO kv. m ) zamenjam za vikend ob morju ali prodam  Kranj. Mlekarska 10. Cirče
2173
Prodani GARAŽO na Planini v Kranju, delno /a devize, najboljšemu ponudniku. Telefon 26-144 od H do 11 ure in od 20 ure dal ie 2174
Kupim manjšo STAREJŠO HlSO (lahko neuporabno) ali manjšo ZAZIDLJIVO PARCELO v okolici Kranja Pod šifro DEVIZE-GOTOVINA 2175
V naietn v zameni LOKAL v Kranju Možnost adaptacije. Ponudbe pod LOKAL 2176
prodam 24HO kv m GOZDA na Zatrni-ku  Informacije po tel. 064-^3-328 2177
Prodam dve NJIVI na Bledu. 2656 kv m. Informacije po tel 064-83-328       217H
ZAPOSLITVE
Delavko ali delavca, sprejmem takoj v redno ali honorarno zaposlitev naslov v oglasnem oddelku. 1757
Takoj zaposlim KV STAVBNEGA KLEPARJA Sveteli Marko. Grmičeva 31. Kranj 1994
Zaposlim PK ali KV CEMENTNI-KARJA. CEMENTNI IZDELKI Kranj Staneta Žagarja 52 2179
NATAKARICO ali NATAKARJA zaposlim za določen čas s 7-urnim delavnikom, nedelje in prazniki prosti. OD po dogovoru. Bife Loški hram — Jaklič Jože. Blaževa 1. Skofja Loka 2180
Takoj zaposlim mladega, vestnega DELAVCA (20-30 let), eventuelno tudi de lavko. Bučan. Britof 240 - IZDELOVANJE COTAT 2181
Zaposlim MIZARSKEGA pomočnika ali delavca za priučitev Krevs Anton. MIZARSTVO. Grmičeva 10. Kranj, tele Ion 22-706 2182
Sprejmem K V ali PK V PLESKARJA Naslov v oglasnem oddelku. 2183
Takoj zaposlim KV ZIDARJA ali priučenega,  po možnosti  s stanovanjem. Zasip, tel. 77-140 2184
DELAVCA v delavnici za predelavo plastičnih mas zaposlim. Peter Grašič. Stara Loka 29. Skofja Loka 2185
OSTALO
SOBOSLIKAR samostojen z ženo in enim otrokom, prevzamem delo HIŠNIKA ali VZDRŽEVALCA, če mi nudite stanovanje. Šifra KVALITETA 2188
OBVESTILA
GRADITELJI: Preskrbite si pravočasno opeko za gradnjo. Ljubljanske opekarne vam nudijo ves potreben material kot je: modularni blok. zidake vseh vrst. dimnik schiedel in strešnik novotex. Vse informaciie vam nudi ANDREJ SMO-LEJ. Kranj. Oprešnikova 15. tel. 25-579
IZDELUJEM mreže za ograditev vrtov, tovarniških obiektov ter jih napenjam; MREŽE za prebiralnike krompirja Frlic. Zevnikova 5. Orehek. telefon 27-937 1669
SERVIS PRALNIH in POMIVALNIH STROJEV candv. sprejema naročila na relaciji Komenda—Krani—Naklo z okolico. Telefon 42-052 od 7 do 8. ure / jutra i
'agodic 1670
VPISUJEMO v tečaj i/, cestno pro nietnih predpisov za voznike B-katego-rije. MLADINSKI SERVIS KRANJ
1672
UOKVIRJAM slike in gobeline Izclelu jem sklednike po naročilu za v kmečke sobe.  Telefon   22-856.   Mandelčeva 16. Kranj 1839
Hitro in kvalitetno NAPELJUJEM instalacije CENTRALNE KURJAVE. Telefon 22-761 od 18. do 20. ure 1842
KRZNARSTVO Sakič Slavko, ugodno odkupuje vse vrste ZAJČJIH KOZ, v pošt ev pridejo tudi KOŽE drugih živali. Zbirališče kož je pri Sakič Antonu. 64243 Brezje 18 21Hft
LOTERIJA			
Srečka št. din		Srečka št. din	
10	80	25	0o
60	100	295	160
70	80	- 375	160
42440	4.000	2195	600
68700	2.000	3935	800
073700	20.000	6195	400
120840	20.000	76135	8.000
208000	20.000	86575	6.000
281930	50.000	95435	8.000
		085245	20.000
		128675	26.000
51	60	421575	20.000
3191	1.000		
31021	6.000	14G	200
143191	21.000	41H	200
24(X)11	20.0(X)	7276	600
401561	500.000	2928o	4.000
		57686	2.000
22	KM)	9704G	2.000
72	60	0*1936	20.000
63642	2.000		
80562	4.000	*	40
84552	8.000	0367	440
.127022	20.1 (K)	03647	4.040
332742	20.000		
458192	20.000	78	60
		88	60
		7478	460
;t	40	8778	, 460
07693	8.040	6689K	2.000
15623	0.040	120418	20.000
79363	6.040	3.36198	100.000
015293"	1.000.040		
179633	20.040	'm	120
317853	20.040	m	60
		79	80
64	80	7449	2.000
425574	20.0410	326189	20.000
TRŽNI PREGLED
KRANJ
Solata od 80 do KM) din, špinača 80 dinarjev, cvetača 60 din. korenček 40 dinarjev, česen 120 din. čebula od 20 do 25 din, fižol od 90 do 100 din. pesa 30 din. slive 60 din. jabolka 30 din. hruške 60 din. grozdje 60 din. radič 240 din, limone 70 din. ajdova moka 75 din. koruzna moka 30 din, kasa 80din. surovo maslo 340 din, smetana 100 din, skuta 80 din. sladko zelje 30 din. kislo zelje 40 din. kisla repa 40 din, klobas*' 50 din, orehi 350 din. jajčka od 6 do 7 din. krompir 10 din. med 170 din.
»JESENICE
Solata od 80 do 85 din. cvetača 70 din. korenček 40 din. česen 142.30 din. čebula od 18 do 23 din. fižol 140din. pesa 15.20 din, jabolka od 31 do 32 din, hruške 55 din. pomaranče 47 din. limone 66 din. ajdova moka 45 din. koruzna moka 21.50 din. kaša 63,20 din. surovo maslo 229 din.
DEŽURNE TRGOVINE
V soboto ,  , . 13. marca bodo odprte naslednje dežurne prodajalne:
KRANJ
Central: Diskont Vino. Kranj, Delikatesa. Maistrov trg 11. Na vasi .Šenčur in Naklo v Naklem od 7. do 13. ure. vse ostale prodajalne pa bodo odprte od 7. do 19. ure: Kle-menček - Duplje. Krvavec -Cerkje. Hrib - Preddvor. Kočna -Zg. Jezersko.
Živila: Dežurne prodajalne so odprte od 7. do 19. ure in sicer: P( Bitnje. PC Globus, SP Šenčur PC Britof, PC Vodovodni stolp, M. Pija-deja 12. PC Zlato polje. Kidričeva 12, SP Planina-Center. UL. Gorel) jskega odreda 12. PC Klanec. I.ikozarjeva 12. SP Cerkje
V nedeljo
pa so dežurne naslednje prodajalne Centrala Kranj od 7. do 11 ure: Delikatesa. Maistrov trg 11, Krva-
vec, Cerklje. Naklo v Naklem. Na vasi .Šenčur.
JESENICE
Emona market. Prešernova 1/a Jesenice in Rožca, samopostrežna trgovina. Bokalova 5/a.
SKOFJA LOKA
SP Podluhnik
BOHINJ
LJUBLJANSKE MLEKARNE -Oskrba Boh. Bistrica
BLED
Specerija. Samopostrežba. Bled, Prešernova 48 in Živila Center. Ljubljanska ulica
GORJE
Specerija Market Spodnje Gorje LESCE
Specerija Samopostrežba Lesce
RADOVLJICA
ŽIVILA Center Radovljica
ZAHVALA
' Ob tako hitri izgubi mame. tašče, babice in prababice
FRANČIŠKE ZUPAN
roj. Zupan, p. d. Kajdonove mame
se v globoki žalosti neizmerno zahvaljujemo sosedom za izkazano pomoč, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste tako številno počastili njen spomin, jo spremili na zadnji poti. poklonili cvetje in sveče ter nam izrekli sožalje. Zahvaljujemo se Internemu oddelku bolnice Jesenice. Zdravstvenemu domu Bled za skrb in nesebično pomoč v času njene bolezni. Posebno zahvalo smo dolžni g. Kalanovi. ki ji je krajšala dneve v bolnici Iskrena hvala g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala vaščanu Janezu Kunčiču za lepo slovo pred njeno hišo. Se enkrat vsetn in vsakemu posebej, ki ste kakorkoli pomagali, da bi nam lajšali bolečine in sočustvovali z nami, iskrena
hvala.
VSI NJENI
Zasip, Bled, Kamna gorica, 27. februarja 1982
Sporočamo žalostno vest, da je po težki bolezni umrl na A zvesti sodelavec
IVAN GREGORKA
Od pokojnika se bomo poslovili v petek. 12. marca 1982. ob 16. uri na pokopališču na Kokrici pri Kranju
KOLEKTIV BRDO Kranj, 12. marca 1982
ZAHVALA
Ob smrti ljubljene inaine. stare mame in prastare mame
LUCIJE ŠTERN
p. d. Joštove mame
se iskreno zahvaljujemo \sem. ki ste nam kakorkoli izrazili sožalje. ji poklonili toliko lepega cvetja in jo v tako velikem številu pospremili na zadnji pot i Posebna zahvala velja sosedom za nesebično pomoč. KS /a poslovilne besede, pevcem za zapete /alostinke in duhovnikoma za lepo opravljeni pogrebni obred
p    VSEM ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA!
ŽALUJOČI: sinovi in hčerke /.družinami
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage inatpe in stare mame
MIHAELE MARKIC
roj. Jefte — i/. Bistrice 15, Tržič
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, sodelavcem in Obrtnemu združenju za izrečena so žalja. podarjene vence in cvetje Posebno se zahvaljujemo Anic i Golte/ in Kati Primožič za nesebično pomoč, dr Martinčiču pevcem, predstavniku Krajevne skupnosti zn poslovilne besede ter n župniku za pogrebni obred
ZALI MOČ I VSI NJENI
Zrela odločitev za kmetijstvo
Kranj — Mlekarski šolski center je do nedavnega izobraževal le kadre za potrebe mlekarske stroke, letos pa bo že drugič vpisoval tudi mlade, ki so se odločili, da se bodo izšolali za kmetijca ali kmetijsega tehnika. Ze informativni dan prejšnjega tedna je pokazal, da je za kmetijsko smer vse večje zanimanje, saj se je kar 51 učencev in 21 staršev zanimalo za šolanje. Tradicionalna živilska stroka je imela na informativnem dnevu 22 interesentov (in 15 staršev), od katerih so se vsi, razen enega, zanimali za mlekarstvo. Število teh, ki se navdušujejo za
šolanje na živilsko-kmeti jski Soli, pa še ni izpolnjeno, saj je informativni dan privabil pretežno bližnje učence in njihove starše, tisti bolj oddaljeni pa so se za tovrstno šolanje bsžkone zanimali pri najbližjih kmetijskih zadrugah
Prvo leto usmerjenega izobraževanja daje tudi dijakom živilske m kmetijske smeri na mlekarski loli v Kranju splošno vzgojno izobraževalno osnovo, posebna strokovna usmerjenost pa se pokaže v nadaljnjih dveh ali treh letih. Pogovor s skupino učencev prvega letnika je pokazal, da so ob splošnem programu do-
Benjamin Žitko iz Brezovice: »De lati že znam, marsikaj pa se bo treba naučiti o gnojenju, škropivih, strojih. Tudi od kmetije se da dobro živeti, le delati je treba trdo.«
Silva Kemperle, doma s hribovske kmetije v Sorici: »Doma imamo i<eli ko kmetijo, zato sem se sklenila izšolati za kmetijskega tehnika. Starši in skupnost za zaposlovanje so mojo odločitev podprli. Dobila sem tudi štipendij«).«
Matija Založnik iz Notranjih goric: »Kmetijsko delo zahteva ust večjo strokovnost, zato mora biti tudi kmet šolan. Naša kmetija je na barju, zato tudi terja posebne prijeme pri obdelovanju.«
Marjeta Jenšterle iz Davče: »Kme tavanje je tudi VSi bolj mehanizira no. Spoznati se je treba na stroje, nekoč pa je  bilo  treba  le vihteti motiko in ravnico.t
Janez M a rok z Bloške planote bo mlekar: »Doma smo polkmetje in tudi sam se ne bom ukvarjal izključno s kmetijo. Delal bom v mle karni, to delo pa je tesno povezano s kmetijo. Tudi poznam ga že kar dobro, saj sem pomagal očetu v zbi ralnici.«
dobra seznanjeni tudi s stroko, na kateri temelji njihova poklicna odločitev. Vsi so doma s kmetij, kjer njh-vi starši že vrsto let obdelujejo zemljo, s šolanjem naslednikov pa so si zagotovili, da se bo družinska tradicija nadaljevala. Mnogi starši so sprva nezaupljivi do šole, čeprav je zaradi razvoja kmetijstva izobražen in strokovno dobro podkovan kmetovalec nuja in ne modna muha. Ko so otroci v šoli, na kmetiji manjka mladih, močnih delovnih rok, bojijo pa se tudi, da bi otrok v šoli in mestu izgubil stik s kmetijo in se ne bi več maral vrniti na zemljo.
Vendar je bojazen odveč. Sola je strokovno in vrednostno tako naravnana,, da tudi v času šolanja ohranja kar največ stika s praktičnim delom, poučuje o pravem, življenjskem kmetijstvu, dopušča pa tudi, da se učenci marsičesa nauče pri starših, z neposrednim delom na domačih kmetijah. Tisti, ki žive blizu Kranja in se vsak dan vračajo domov na kmetijo, najlaže povežejo svoje teoretične šolske izkušnje z delom doma, nekoliko teže je tistim, ki so prisiljeni bivati v dijaškem domu (šolo obiskujejo učenci iz vse Slovenije) in se domov vračajo le za konec tedna.
Danes, ko kmetovanje in pridelovanje hrane pridobivata vse večjo družbeno veljavo, je misel o mladih nosilcih bodočega razvoja kmetijstva razveseljiva. Zato velja take odločitve smeleje podpirati tudi s štipendijami. Za zdaj večina mladih prejema štipendije iz solidarnostnih sredstev, deloma jih štipendirajo tudi kmetijske organizacije. Prav te naj hi v prihodnje načrtno podpirale še več mladih, ki se šolajo za poklic kmetijca,
D.ZIcbir
Potrebujem oder, življenje
Trtic - le v rosnih letih jo je prevzela govorjena beseda. V osnovni šoli na Bledu, kjer je s starši takrat živela, se .je vključevala povsod, da je le malo dišalo po igralstvu. Nastopala je v skečih, en odeja n kan, recitirala na proslavah, z drugimi >troki obiskovala partizanske mame ob fi. marcu, jim nosila telohe. pela in deklamirala ...
Pravi igralski krst je doživela v Goljevem Jurčku. Kot članici šolskega dramskega krožka ji je vlogo zaupal učitelj, zagnan za igre.
NajpomembnejŠo prekretnico v njenem življenju pa pomenijo jeseniška gimnazijska leta. Sodelovala je na vseh kulturnih prireditvah in
opazil jo je Bojan Cebulj, ki je bil tedaj režiser v amaterskem gledali šču in ji ponudil vlogo Ponije v Shakespearovem Beneškem trgovcu. I'spela je in režiser ji je prijateljsko prigovarjal, naj se po gimnaziji vpiše na igralsko akademijo. Tudi sama bi se rada. a kaj, ko je bilo doma več otrok in je bilo za štipendije težko. Odločila se je. da ho leto dni delala, potem pa . ..
Nič ni bilo z njeno poklicno igralsko potjo. Družina se je preselila v Tržič in Marina je brž poiskala stik s člani takratnega DPD Svoboda Režiser Dolfe Anderle, ki še zdaj zagnano vztraja pri tržiškem amaterskem gledališču, ji je dal vlogo pred-govornice k igri Najlepša roža.
Marina Bohinc je od tedaj »prvakinja« tržiškega gledališča. V dvajsetih letih je upodobila nešteto likov v vseh gledaliških zvrsteh. Igrala je stare in mlade junakinje, tragične, vesele, otožne, nagajive . . .
»Najraje imam komedije,« pripoveduje. »Vloge v njih mi, bolj ustrezajo, ker so bliže moji veseli naravi. Po drugi strani pa mislim, da sem si v minulih letih nabrala že toliko izkušenj na odru, da mi tudi tragične vloge ne delajo težav. Prav rada bi kdaj zaigrala v Antigoni, a kaj. ko v Tržiču za take predstave nimamo pogojev. Režiser, ki je obenem tudi scenarist in kost urno graf. se sicer zelo trudi, vendar je dela zanj preveč. Tudi prostora nimamo primernega. Na odru se znajdemo šele na generalki. Dvorana kina je za vaje predraga ...
Marina Bohinc ne vidi posebne razlike med poklicnim in amater-
skim igralcem. »Dober amater je lahko celo boljši od povprečnega profesionalca.« meni, »razlike so predvsem v pogojih dela. Amaterski igralec se mora marsičemu odpovedati. Vaje so šele zvečer, ko je že utrujen, vsaj zame to velja. Najbolj pa me moti improvizacija. Razživim se lahko šele na odru Zato bi vsaj enkrat rada poskusila v pravem gledališču.«
Kritiki, ki ocenjujejo Marinine nastope, vedo o njej povedati vse najboljše. Vsaka vloga, ki jo odigra, je predstavljena tako. kot bi ji bila pisana na kožo. »Največ se učim sama. ker me igra zanima Se danes mi je žal. da nisem šla na akademijo Štiri stene v pisarni me utesnjujejo. Ne vem. kako bi bilo. če bi ne imela gledališča. Potrebujem ga. življenje.«
Marina Bohinc povsod rada sodeluje, čeprav je gledališče njena prva ljubezen. Rada ima literarne večere, recitacije na najrazličnejših prireditvah — vključena je v kulturno skupino Pobratenje — rada poie pri Pekovem zboru. Oziroma bi pela, če bi imela več časa. »Pevske vaje dva krat na.teden, gledališke spet dvakrat na teden, en cel dan v službi, doma družina, otroka, nad katerima moram bdeti . . . Vse to je preveč. Petju sem se začasno morala odpovedati, laže kot gledališču, ki ga imam preveč rada« In pove, da ji je bilo po porodih, ko tri leta ni živela t odrom, prav grozno. Pogrešala je »duševno« hrano. Kar doma. sama sebi, je včasih kaj na glas prebrala, da ji je odleglo.
H. Jelovčan
GLASOVA ANKETA
Rešuje nas prepih
i
Jesenice že dolgo veljajo za umazano mesto, hiše so pobarvane z rdečim prahom železarne.
Vendar danes Jesenice na Gorenjskem niso več nikakršna izjema. Tudi druga industrijska središča. Kranj. Skofjo Loko, duši onesnažen zrak, prah in saje se usedajo na tla in pozimi počrnijo sneg
Rešuje nas prepih, pravijo Jeseničani. Ce ne bi veter vlekel po dolini, bi bil zrak veliko bolj za-(dušljiv. Srečo imamo, da pri nas ni megle, pravijo.
Prahu ni več toliko kot nekdaj, vendar ne občutimo, da bi bil zrak kaj boljši, pravijo. Nove čistilne naprave v železarni so vendarle prispevale k čistejšemu okolju. Nedvomno pa zraka ne zastrupljajo le železarna in drugi tovarniški dimniki.
Najhuje je zjutraj, ko Jeseničani hite na delo. Tedaj so ceste polne avtomobilov in dolge pločevinaste kače se le počasi pomikajo naprej. Zrak polnijo z izpušnimi plini in veliko prijetneje je tedaj sedeti v avtu kot peš hiteti I na delo.
NEMIRA ČEHAIĆ, Cea ta 1. maja
»Tri leta že živim na Jesenicah Zdaj sem se že navadila na zaduš-liiv zrak, saj je pri nas v Prijedoru veliko bolj čist. Najhuje je zjutraj, ko grem na delo, saj so ceste polne avtomobilov. Na delo se vozim v Tržič in tam je zrak veliko bolj čist kot na Jesenicah.«
Ivan GABRON, Bokalova 12
»Srečo imamo, da pri nas ni megle. Veter, ki vleče po dolini, razpihuje onesnaženi zrak. Tja do Mojstrane nosi „s sabo prah Zdaj pozimi se to vidi na snegu. Pri nas na Plavžu postane črn že po nekaj dneh. Ne morem reči, da je kaj bolje, odkar so v železarni namestili čistilne naprave, vsaj pri nas se ne pozna«
FRANČIŠKA GLUH AR, Ceota revolucije
»Takole je pri nas. lepo je, ko sije sonce in piha veter, hudo pa je, ko je pritisk nizek in tilči k tlom. Še sreča, da na Jesenicah ni megle, le dvakrat smo jo imeli to zimo. Vendar na Jesenicah rada živim, nikoli ne bi šla od tod. Prahu ni več toliko kot nekdaj. Včasih, ko sem stanovala na Stari Savi, perila nismo mogli sušiti zunaj, tako umazano je postalo. Toda tovarne morajo biti saj nam dajejo kruh«
M.VoIčjak
NESREČE
NEIZKUŠEN VOZNIK
Kranj — Na novem Delavskem mostu med Laborami in Planiko v Kranju je v ponedeljek ob pol petih popoldne neizkušen voznik trčil v drog javne razsvetljave- 23-letni Marko Marković. doma iz Bjelega polja v Crni gori. sicer delavec v Kranju, je tega dne opravil šoferski izpit in se je podal na svojo prvo vožnjo. Med vožnjo po mostu ga je nenadoma silovito zaneslo v levo proti betonskemu robniku zelenega pasu sredi cestišča. Da bi se izognil trčenju v robnik, je sunkovito odvil v nasprotno smer, a zaradi neizkušenosti vozila ni obvladal. Avtomobil je neslo prek ceste in pločnika v drog javne razsvetljave. V trčenju je njegov sopotnik Milutin Jaksi-movič. rojak iz Crne gore, sicer pa stanuje v Zgornjih Bitnjah. utrpel hude telesne poškodbe.
NEVARNA VOŽNJA PO LEVI
Za dva neprevidna voznika, enega z jeseniškega in enega z radovljiške-
Tečaj za
šolanje psov
Lesce - Kinološko društvo Bled tako kot vsako leto spet prireja tečaj za šolanje športnih in službenih psov. V tečaj se lahko vpišejo vsi lastniki, ki imajo psa starega vsaj sedem mesecev. Na tečaju se bodo vodniki seznanili s praktičnimi prijemi pri poslušnostih in drugih vajah učenja psa, tečaj pa bodo vodili strokovnjaki, ki imajo večletne izkušnje. Tako tehnična komisija kinološkega društva Bled sklicuje sestanek vseh lastnikov osov v oetek. 12. marca, ob
IH. uri v prostorih gostišča Tulipan
v Lescah
D. K
ga konca, se je teden začel nesrečna Na magistralni cesti sta povzročili nesreči, ki sicer nista imeli te*}« posledic za udeležence, gmotna škoda pa nikakor ni bila majhna Obema hezgodoma je botrovala neprevidna vožnja po nasprotnem ve* nem pasu.
Janez Baloh. star 43 let. doma ti Zabreznice pri Jesenicah, ki je \ ponedeljek, H. marca, nekaj pred poL . nočjo vozil iz smeri Kranja proti Radovljici, je za krmilom verjetno zaspal, kajti vozilo je zaneslo na levi pas. Od tam pa je tedaj pripeljal 32-letni Slavko Vinčič. doma u Prnjavora, trenutno na začasnem delu v Avstriji. V trčenju na srečo ni bil nihče ranjen, materialna škoda pa znaša 100.000 dinarjev
Izstega dne je ob osmih ivečer voznik osebnega avtomobila. 4?-k»t-ni Ivan Hriblian s Planine pod Goh-co. vozil z Jesenic proti Kranjski gori. V bližini naselja Hruška je vozil v ostri desni ovinek po pasu ta nasprotni promet ter s prednjim delom vozila trčil v osebni avtomobil, ki ga je pravilno po desni strani pripeljala voznica Slavka Žam, stara 30 let. z Jeaenk. v trčenju je Zamovo zaneslo v levo. kjer jo trčila v nasproti vozoč avtornobi 28-letnega Zvonimira Kodra s Hru-šice. Slednji je bil v nesreči tal* ranjen, skubno škodo na vozilih pa cenijo na 60.000 dinarjev        q j
Požar
Bohinjska Bistrica - v ponedeljek. 8. marca, je ob pol treh popoldne izbruhnil požar v stanovanju Mirka Langusa v Bohinjski Bistrici. Langus, ki je tega dne sua kuhal kosilo, je na vključeno ptasro električnega štedilnika postavil posodo z oljem, nato pa odšel v restavracijo. Olje se je segrelo ta vžgalo, ogenj pa se je razneart na kuhinjsko opremo Požar so zapss* sosedje, ki so ga ob pomoči <pew*»> voljnih gasilcev Bohinjake Butare tudi zadušili. Gmotno škodo ocenjujejo na 20.000 dinarjev.