POŠTNINA plačana v gotovini VEČER D Stev. 202. Leto XII. Maribor, sreda 7. septembra 1938 Cena 1 din □ lugoslavija se klanja svojemu kralju Veličastni izrazi ljubezni, vdanosti in zvestobe po vsej kraljevini — Proslave rojstnega dne v Sloveniji MARIBOR, 7. septembra. Včerajšnji Tojstni dan Nj. Vel. kralja je proslavila j a Jugoslavija na najveličastnejši način |®r s tem pokazala, s kako veliko ljubeznijo se oklepa svojega bodočega vla-| ®aria in vsega kraljevskega doma. Naj-eličastnejše so pa bile proslave v veli-i državnih središčih, zlasti v Beogra I je bil ves tako prazničen kakor le malokdaj doslej. Zastave, službe božje v I cerkvah, velike manifestacije ogrom množic in vojaška parada na Banjici, -j *3tere so se udeležili Nj. Vis. knez na-mestnik Pavle z obema namestnikoma | Stankovičem in Petrovičem, ministrski J "Cdsednik Stojadinovič in ostali člani tade, diplomatski zastopniki in drugi od I; y ’ vse *° i® spreemnilo prestolnico en sam navdušen izraz navdušenja, Iju-®6zni in vdanosti Prav tako kakor dru-so pa bile veličastne proslave tudi 2? vsej Sloveniji in ne nazadnje v Mariboru. V Mariboru * V proslavo 16. kraljevega rojstnega ;!'e ie bila včeraj ob 8. uri zjutraj v stol-slovesna služba božja, ki jo je oprali mariborski škof dr. Tomažič ob šte-'n* asistenci. V cerkvi so se zbrali za-^Pniki oblasti, državnih in samouprav- uradov, zastopniki mariborskih dru-j»v; Sokola, gasilcev in velika množica j^ iborčanov. Med drugim so se cer-ni,ene svečanosti udeležili tudi zastop-Ra. mestnega poveljnika polkovnik g. Jovanovič z oficirskim zborom, župan Lsta g. dr. Juvan s podžupanom g. 2e-|e °m in mestnim svetnikom g. dr. MI-narodna poslanca gg. dr. Jančič bivši senator g. dr. Ploj, % ■ °ik sodišča g. Hudnik, starešina ^alnega sodiS2a £• dr. Lovrenčič, Šef pravdništva g. dr. Zorjan, i6cama načelnika gg. dr. Šiška in dr. Aj-si'Predstojnik mestne policije g. dr. Tr-komisar obmejne policije g. Kraj-stajc’ šef carinarnice g. Mihajlovič, po-Upr Zelnik g. Perme kot zastopnik žel. &jg Ve, upravnik gledališča g. dr. Bren-kye 11 ravnatelji srednjih šol. Okoli cer-b0 *° bile postrojene čete cele marine garnizije. Hega ,Cerkveni proslavi kraljevega rojst-bo,je ,ne so se ljudje zbrali na Trgu svo-tibQ J*1 Aleksandrovi cesti, kjer je ma-'ir, Sokolstvo napravilo dolg špa-^ Vn- 0 °k ur* se P^el o-b zvo-k ^ 0l- godbe mimohod vojaštva, ki mu V^likiiCa živalin0 vzklikala. Culi so se kralju, kraljevskemu domu in Ju-Hr s^n- Mimohod je trajal pol ure, na-Se množice razšle. ^ok' s*avniki oblasti in društev so se % . rainem načelstvu vpisali v spominek ?8a so P°sebno svečano proslavili l' sov i n Mel. kralja v Unionu. No-°'ov °t3 dom je bil nabito poln So-2\ Pozdravu državni zastavi Je %v **->rave« zaigrala, sokolski po-r°tn S? pa zaPeli Dravaši pod vod-Hji Horvata. Slavnostni govornik /{M jStruna, ki je poudarjal po-.S5jnjPasnjcga dne in ponovil prisego r!'ranii0 s°kolstva, da bo Jugoslavijo h' H0?p, sv°iemu sokolskemu kralju. SQ ^a.r ie prečital poslanico SKJ. j ll.t vaaimlajši deklamirali »Kralju Pe-i.Peli’ VP'-V2riu Jugoslavije«, Dravaši pa W tatčnrf pesmi. Prof. Struna se >st ; Zabvalil vsem prisotnim. Slo-b« zak'iučila sokolska himna. iiu°rka „avi se formirala sokolska n rnar>borskih ulicah do Na-0tna, kjer se je razšla. Zvečer se je vršila v Unionu svečana zabava, ki so jo priredili častniki mariborske garnizije. Ta najelitnejša mariborska družabna prireditev je bila prav dobro posečena. Nj. Vel. kralj na Bledu BLED, 6. septembra. V župni cerkvi se je vršila slovesna služba božja. Prisostvovalo je tudi nekaj tujih poslanikov. Ob pol 11. uri je prišel Nj. Vel. kralj v spremstvu svoje matere kraljice Marije, bratov kraljeviča Tomislava in Andreja ter bratrancev princev Nikole in Aleksandra. V Ljubljani Ljubljana je slovesno proslavila rojstni dan Nj. Vel. kralja. V stolnici je bila svečana pontifikalna maša, kateri so prisostvovali razni odličniki. Zvečer je bil sprevod skozi mesto, ki se ga je udeležilo veliko ljudi. Sokoli so imeli proslavo že na predvečer na Taboru, niso pa imeli obhoda po mestu. V Celju Tudi naše mesto je letos še prav posebno svečano proslavilo kraljev rojstni dan. Mesto je bilo okrašeno s trobojnicami in vsepovsod je vladalo praznično in zanosno razpoloženje. Po vseh cerkvah so bile službe božje, ki so se jih udeležili predstavniki oblasti in raznih organizacij ter številno meščanstvo. Pred magistratom je bila oficijelna proslava, kjer so sodelovali pevski zbori „01jke“, CPD in Celjskega Zvona. Zbrani množici je govoril mestni predsednik g. Mihelčič, ki je tolmačil čustva vdanosti in zvestobe našemu mlademu kralju. •— V prostorih celjskega Narodnega doma pa so imeli proslavo Sokoli. Slavnostni govor je imel starosta g. dr. Milko Hrašovec, ki je povdarjal v vznesenih besedah pomen praznika za vse sokolske pripadnike. Zvečer pa se je vršil pred slavnostno razsvetljenim magistratom koncert pevskega društva „Bi-nički“ iz Leskovca, ki je prav lepo uspel. V Ptuju V svečanem razpoloženju je tudi naše mesto proslavilo rojstni dan našega mladega kralja. Po defileju vojaštva in službah božjih, ki so se jih udeležili predstavniki oblasti in korporacij, je bila lepo uspela sokolska svečanost, na kateri je govoril starosta dr. Šalamun- Zvečer je bila po mestu slavnostna povorka z baklami in lampiončki. Proslavo pa je zaključila družabna prireditev oficirjev ptujske garnizije. V Murski Soboti Na predvečer kraljevega rojstnega dne je bila v Soboti povorka skozi mesto, ki je končala na Glavnem trgu. Tu je imel župan g. Hartner govor o mladem kralju in o pomenu proslave. Na Glavnem trgu so na posebnih pod stavkih gorele žare, ki jih je prižgal z baklo zmagovalec v štafetni tekmi. Obhoda po mestu, posebno pa zborovanja na Glavnem trgu se je udeležilo veliko ljudi. Sobota je bila zvečer razsvetljena. Vse hiše so imele izobešene zastave. Po izložbah trgovin so bile kraljeve slike in državni trakovi. V torek dopoldan so bile v cerkvah vseli treh veroizpovedi službe božje. Hitlerjev proglas v Niirnbergu ČEŠKOSLOVAŠKEGA PROBLEMA SE NI DOTAKNIL Z NOBENO BESEDO. NEMČIJA JE PRIPRAVLJENA NA VSE NORNBERG, 7. septembra. Nacional-no-socialistični kongres je bil včeraj ofi-cielno odprt. Ob 10. uri je bila slovesna počastitev umrlih članov. Otvoritveni govor je imel namestnik Hess, ki je prebral tudi Hitlerjev proglas. Popoldne je bila odprta protiboljševiška razstava »Usodni boj Evrope na zahodu«. Zvečer je govoril Hitler o pomenu umetnosti, potem je pa bila v operi slavnostna predstava. Današnji dan je posvečen proslavi dela z zborovanjem na Zeppelinovem travniku. Ob 13.30 bo pohod čet delovne službe skozi mesto. Ob 10. uri se bo nadaljevalo kongresno zborovanje. Razpravljalo se bo o vseh vprašanjih stranke. Doslej je pripeljalo v Niimberg že okoli 500 rednih in posebnih vlakov pol milijona udeležencev. NORNBERG, 7. septembra. V proglasu Adolfa Hitlerja, ki ga je včeraj prebral Rudolf Hess, pravi vodja med drugim, da Nemčija sedaj ni več osamljena, ampak Ima že mogočne prijatelje in zaveznike, ki so se združili v obrambo proti boljševizmu in židovstvu. Tudi gospodarsko se Je Nemčija lani okrepila in gradi dalje svoje gospodarstvo. Žetev bo zadostovala za prehrano. Vsa ostala produkcija se množi in je popolnoma zagotovljena tudi za bodočnost. Nemčija je sedaj gospodarsko popolnoma samostojna, tako da bi vsaka blokada ostala brez uspeha. Tudi obrambi države je bila posvečena vsa pažnja. Nemški narod se na svojo vojsko lahko popolnoma zanese. O Češkoslovaški pa ni bilo v Hitlerjevem proglasu nobene besede. Svoj lastni govor je zaključil Hess z izjavo, da stoji ves nemški narod za Hitlerjem in njegovim delom. Vera v Hitlerja je vera vsega naroda, ki ve, da je vse, kar vodja stori, prav in dobro, zato mu tudi slepo zaupa in vodja more zaupati svojemu narodu. AVSTRIJSKE CESARSKE INSIGNIJE V NEMČIJI. NORNBERG, 7. septembra. Včeraj je ostmarški državni namestnik dr. Seyss-Inquart izročil v 600 let stari cerkvi mojstrov pevcev v Niirnbergu niimber-škemu županu krono, žezlo, plašč in vse ostale insignije cesarstva svete rimske krone nemškega naroda, ki so bile doslej kot ostanek avstrijskih cesarjev na Dunaju. Tako se te insignije po 173 letih vračajo v Niimberg. SMRTNA NESREČA ŠPANSKEGA PRINCA. NEW YORK, 7. septembra. Najstarejši sin bivšega španskega kralja Alfonza XIII. se je včeraj v Floridi pri neki avtomobilski nesreči ubil. BAN PRIMORSKE BANOVINE UPOKOJEN. BEOGRAD, 7. septembra. S kraljevim ukazom je bil upokojen ban primorske banovine dr. Josip Jablanovič. Curih, 7. septembra. Devize. Beograd 10, Pariz 11.9475, London 21.305, Ne\vyork 441.75, Milano 23.24, Berlin 175.155, Praga 15.23. Zapiski imredyjevo nasledstvo Po povratku regenta Horthyja so nastali tudi na Madžarskem kritični časi Nekateri primerjajo njegovo pot s potjo dr. Schuschnigga v Berchtesgaden meseca februarja. Videti je, da so Italijani izdali v Berlinu načrte madžarskega regenta, ki niso povsem v skladu z nemškim programom. Zato je za bodočnost tudi značilna hladnost, s katero so bili sprejeti madžarski državniki. Pravijo, da I;rredyju niti stol ni bil ponujen, da bi se vsedel. Zdaj je Budimpešta sredi najhujše krize. Dva kandidata se borita za Imredyjevo nasledstvo. Eden je velik fevdalec Fischer, ki bi rad sedanje ministrstvo rekonstruiral, vendar so njegove šanse zaradi zadnjih dogodkov z dneva v dan manjše. Drugi je mladi Antal, mož »Gombošovega tipa«, ki ne pozna skrupul. Pripravljen ima že sporazum z nacisti. Rosenbergova taktika Kakor znano, je izmed vseh voditeljev tretjega rajha Rosenberg še najmiroljubnejši. Baje je mnenja, da Nemčija z novo vojno ne bi ničesar pridobila, ampak vse izgubila. Zato predlaga v sporu s Češkoslovaško pomirjevalno taktiko; pristati je treba na češke koncesije, da bodo dobili na drugi strani kolonije od Angležev in Francozov. Odgovornost vodje Voditeljski princip je prav za prav ze- lo prijetna stvar. Vsakdo je navzgor odgovoren predpostavljenemu — v praksi se temu pravi, da ne sme ničesar narediti, kar ne bi bilo predpostavljenemu všeč.'Čisto pri vrhu je potem vodja, ki je odgovoren zgodovini ali Bogu, torej v stvari nikomur. (»Sozialdemokrat«, Praga.) »Emigrantski davek" Vsakdo, ki za vedno zapušča Nemčijo, mora plačati poseben davek, ki se imenuje »emigrantski davek«. Samo v zadnjem juliju je znesel po vesteh »Daily Tele-grapha« dva milijona funtov. Odkar je bil tlansko leto uveden, ga računajo že na 125 milijonov angleških funtov. Davek razdelijo takole: 25% kapitala pripade takoj nemški državi. Ostalih 75% ne izročijo osebi, ki se misli izseliti, marveč jih mora naložiti v posebnem kontu v nemških bankah. Banka potem izmenja marke po tako fantastičnem kurzu, da emigrantu praktično ne ostane več kot 8% kapitala, ki ga lahko legalno spravi preko meje. Zato pa je toliko poizkusov, spraviti denar nelegalno v tujino. Anglija In jugovzhodna Evropa Napori Anglije za obnovitev svetovnega gospodarstva so ozko povezani z njenim prizadevanjem za ureditev političnega miru. Velike demokracije morajo braniti ne samo svoj politični, marveč tudi gospodarski sistem. Področje jugovzhodne Evrope postane lahko usodno za^to obrambo miru in demokracije. Te države z mladim in nerazvitim gospodarstvom hranijo v sebi velika neizkoriščena bogastva. Zato sta se začela boriti zanje dva evropska gospodarska in politična sistema. (Dr. Hinko Križman, »Nova Riječ«) Vloga slovenske Inteligence Ob vseh važnih političnih in socialnih prelomih, kolikor jih je doživelo slovenstvo v zadnjem stoletju, se je inteligenca često odpovedala svoji vlogi, se ognila bistvenih vprašanj, da se je mogla ukvarjati z malenkostmi in hodila med narod vedno le po politično pomoč, ki je podpirala njene interese. (Tone Šifrer, »Ljubljanski Zvon«.) Maribor, 7. septembra. Nihče ne more prerokovati s kakim novim spopadom bo svet praznoval dvajseto obletnico onega dne, ko je izčrpano in razmesarjeno človeštvo končalo veliko svetovno klanje. Gesla svobode, miru, demokracije in samoodločbe so bile takrat veliki čredo, ki je dajal novega življenjskega poguma srcom izmučenih ljudskih množic. Ta gesla so danes v velikih predelih sveta z zasmehom in prezirom brutalno poteptane v tla. Pravica pesti je proglašena za zakonito. Mali narodi, ki jim je vojna prinesla svobodo in lastno državnost, so zopet postavljeni pred vprašanje: biti ali ne biti. To velja posebno za male narode srednje in severovzhodne Evrope. Strateška važnost lege narodnih teritorijev, pomembnost poti, ki peljejo preko njih,- bogastvo surovin, ki jih mogočniki nujno rabijo — zgovorno opozarjajo, da nevtralnost, posebno pa nepripravljena nevtralnost, ni mogoča. Varljive nade na obzirnost in nepripravljenost bi imele za posledico okupacijo po bližnjem in hitrejšem imperializmu. Zato so vse skrbi dalekovidnih krmilar-jev držav malih in svobodoljubnih narodov usmerjene v eno samo veliko prizadevanje, kateremu so podrejeni vsi drugi cilji in področja, v delo za obrambo pred tujo invazijo. Velike vsote gredo v neposredne izdatke za obrambo: vojska, mornarica, letalstvo morajo biti modernizirane in povečane do poslednje možnosti, grade se obmejne utrdbe, vzgaja se tehnično usposobljeno vojaštvo. Vojaški strokovnjaki in žalostne izkušnje zadnjih let nas poučujejo, da bo bodoča vojna vsesplošna, totalna. Ne bo več samo fronta nekje daleč ob meji, o kateri bo notranjost obveščena samo po poročilih v časnikih. Fronta bo povsod. Totalnost vojne ne bo zahtevala samo mobilizacijo vojnih sil, temveč mobilizacijo vsega gospodarstva. Kljub silni mehanizaciji vojske, ki jo je prinesla tehnika, kažejo izkušnje, da je ravno tako važna morala, izdržljivost in' disciplina vojaka, posameznika in da brez nje tudi najboljša letalska oprema ne zadošča. Vojaki, posamezniki, se rekrutirajo iz plasti preprostega ljudstva. V bodoči vojni bodo vključene v obrambni načrt tudi žene, ki bodo morale nadomestovati mobilizirane može v mobilizirani industriji in poljedelstvu itd. Zato je postal nad vse važen problem moralne pripravljenosti in volje za obrambo v širokih ljudskih plasteh. Uspeh državne obrambe zahteva nujno, da se pojma državne in narodne brambe v zavesti ljudskih množic zlijeta in da pri posamezniku vzbudita predstavo obrambe njegovih vsakdanjih interesov, obstanka in varnosti njegove družine, bodočnosti njegovih otrok. Politika armadnih vodstev stremi za tem, da armado med preprostim ljudstvom čini bolj popularizira, da ne bi videlo v vojski nekaj ločenega od svojih potreb in predvsem ne nekaj, kar bi ščitilo samo neke skupine in ne celote. S tem spoznanjem v zvezi vidimo pri vseh dalekovidnih krmilarjih prizadevanja po popolni depolitizaciji vojske in popolne odmaknjenosti od dnevne politike ali zaščite strankarskih interesov. Vse v skladu s spoznanji, ki jih je izrazil maršal Foch v besedah: Vojska v vojni je ves narod pod orožjem. Obstanek in napredek malih narodov je odvisen od zmage demokratičnih načel v svetu. Vsaka zmaga glasnikov pravice močnejšega je zato istočasno tudi ogrožanje njihove svobode. Proti avtoritarnosti imperialistov so mali narodi glasniki demokracije. V demokraciji pa vidijo množice preprostega ljudstva istočasno tudi jamstvo in legalizacijo upravičenosti boja za svoje socialne zahteve. Zato vidimo samo v demokratičnih državah, posebno pri tistih, ki imajo napredno socialno zakonodajo med najvne-tejšimi branilci preprosto ljudstvo. Predsednik vojnega odbora poslanske zbornice CSR poslanec David je pred leti dejal, da obrambo države ne zajamčuje samo izvrstna armada, temveč da je obramba države tudi boj proti brezposelnosti. boj /.a odpravo ljudske bede in ljudske stiske. Ko sta n. pr. Estonska in Letonska dali svojemu kmetu zemljo baltskih baronov, je bil to ravno tako važen ; ' t nar 'c';ie j bi bila z^iaditev utrdb na meji. Skoraj vse nia- Češkoslovaška sprejela nemške zahteve Silno dramatičen razvoj dogodkov — Vojaške priprave na vseh straneh Zadnje koncesije Prage Nemcem STOPNJEVANJE NAPETOSTI. PRAGA, 7. septembra. Po nemški odklonitvi tretjega načrta praške vlade za rešitev narodnostnega problema je nastal na Češkoslovaškem in po vsej Evropi skrajno napet položaj, ki se pa v javnosti, ki o razvoju ni bila dobro poučena, ni pokazal tako kakor ob prejšnjih priložnostih. Francija je odredila posebne vojaške ukrepe: delni vpoklic rezervistov, zasedbo utrdb na meji proti Nemčiji, preklic vseh vojaških in uradniških dopustov itd. Prav tako je tudi Anglija zbrala svoje bojno brodovje, Rusija pa je itak že nekaj tednov pripravljena. Tudi na Češkoslovaškem so se okrepile čete v obmejnih postojankah. Položaj je postal skrajno napet. SUDETSKO-NEMŠKI ULTIMAT. Temu se je pridružil v ponedeljek še komunike sudetsko-nemške stranke, v katerem je opozorila na vedno bolj nevzdržen položaj v sudetsko-nemških pokrajinah ter zahtevala v skoraj ultimativnem tonu, da praška vlada takoj sprejme zahteve, ki jih je Henlein postavil spomladi v Karlovih varili. Zaradi tega je pritisnila Anglija z vso težo znova tudi na praško vlado in zahtevala od nje, da ugodi Nemcem do skrajne meje in prepreči s tem grozečo vojno. Angleška vlada je sporočila svojo željo potom lorda Runcimana neposredno prezidentu dr. Benešu. ZADNJE KONCESIJE PRAGE. Dr. Beneš je sklical že v ponedeljek zvečer izredno sejo vlade, na kateri je bil sestavljen nov, četrti predlog za rešitev sudetsko-nemškega problema. Ta predlog ni bil sporočen javnosti in ne bo, dokler ga Nemci ne sprejmejo ali odklonijo. Vendar se izve, da je to zadnja meja, do katere je Češkoslovaška mogla iti. Dalje ne more več popustiti in tudi nikoli ne bo, pa naj se zgodi karkoli. Novi načrt sprejema skoraj v celoti vseh osem Henleinovih zahtev, odklauja pa: 1. pravico Nemcem, da bi smeli v svojem avtonomnem delu uvesti nacionalno-socialistični režim, 2. omejitev svobodnega odločanja Češkoslovaške o svoji zunanji politiki in zunanjepolitičnih zvezah ter 3. delitev češkoslovaške vojske, ki mora ostati izključno v rokah praške vlade. Razen teh so upoštevane še nekatere manj pomembne omejitve. Sestava tega četrtega načrta s'tako velikimi koncesijami se smatra tu za najpomembnejši dogodek v zgodovini Češkoslovaške. NAČRT PRAŠKE VLADE. PRAGA, 7. septembra. Avala. Glavne točke IV. praškega predloga vsebujejo sledeče: 1. Priporočilo načrta, po katerem se namestijo državni uradniki pro-centualno po številu manjšinskega prebivalstva. 2. V pokrajinah', v katerih žive samo pripadniki ene narodnosti, bodo vsi uradniki tiste narodnosti. 3. V mešanih pokrajinah bo pol uradnikov ene in pol druge narodnosti. 4. Novi jezikovni zakon bo sestavljen po načelu popolne enakopravnosti. 5. Industrija v pokrajinah gospoadrske krize dobi 70 milijonov Kč posojila. 6. Enakopravnost narodov določa ustanovitev kantonov. V teh kantonih dobe Nemci lastne vlade v okviru teritorialnih mej, ako so v njih v večini. Te vlade bodo reševale same vse zadeve, ki ne tičejo enotnosti države. Integriteto države se pa zaščiti. 7. Pri osrednji vladi se ustanove posebni kontonalni uradi, katerim bodo stali na čelu uradniki narodnosti tistih kantonov. 8. Narodnostne pravice bo določil zakon, ki se bo imenoval »Zakon proti raznarodovanju«. 9. Vsa druga vprašanja se bodo rešila s pospešeno izdajo zadevnih zakonov. Vse te zakone bo koalicijska vlada predložila vodstvu sudetsko-nemške stranke in jih skušala sestaviti v sporazumu z njimi. NEMCI OBVEŠČENI. Predsednik vlade dr. Hodža je sprejel včeraj popoldne zastopnika Nemcev po- slanca Kundta in Šebekovskega ter seznanil z zadnjim vladnim predlogom ter ju obvestil da vlada dalie pod nobenim pogojem ne more ne bo mogla po* pustiti. Že prej je dr. Hodža obvestil o sklepih lorda Runcimana potom Asthona Gwatkina, lord Runciman sam pa je sprejel nato še sam zastopnika Nemcev. Ka-kor se zatrjuje, sta zastopnika vzea predlog na znanje, vendar nista poda3 nobene dokončne izjave, ker morata Piel obvestiti Henleina, ki je odpotoval včeraj na kongres v Nurnberg kot Hitlerjev gost. ODLOČITEV PO NURNBERGU. NURNBERG, 7. septembra. Vodja sudetskih Nemcev Konrad Henlein je vČe-raj prispel sem. Zdi se, da bo Henlein : skupaj s Hitlerjem preštudiral ves kom' . pleks češkoslovaškega vprašanja. V političnih krogih se pričakuje, da se bodO| odigrali odločilni dogodki šele po ntiffl** berškem kongresu. NEMŠKE VAJE PODALJŠANE. BERLIN, 7. septembra. Nemčija je odredila, da ostanejo vsi vpoklicani rezervisti pod orožjem namesto 6 tednov mesece. Obenem se pritegnejo še novi rezervisti in dopustniki do 45. leta. LONDON, 7. septembra. Angleška vlada je sklenila pritisniti sedaj z vsem sredstvi na Nemčijo, da sprejme Četr in zadnji predlog praške vlade za rešite sudetskega problema. Neuspeh Francove ofenzive ob Ebru REPUBLIKANSKIM ČETAM SE JE POSREČILO ZAUSTAVITI NACIONALISTIČNO PRODIRANJE. — NACIONALISTIČNA POROČILA. SALAMANCA, 7. septembra. Po Pojo* čilu iz nacionalističnega tabora obvlaa"' jejo trenutno čete generala Franca y dolino reke Ebro. Nacionalistične ce napredujejo kljub silovitemu odporu r' publikancev. Ujele so zopet več s°vraj.e nikov, med njimi take, ki imajo špans dokumente, pa ne znajo španski. ST. JEAN DE LUZ, 7. septembra. Iz republikanskega tabora poročajo, da se je republikanskim četam s silnim odporom posrečilo zaustaviti novo nacionalistično ofenzivo / dolini reke Ebro. Uspehi nacionalistov se le neznatni. Na estra-madurski fronti so dosegle republikanske čete nove uspehe in odbile vse protinapade. Revolucija v republiki Chile SANTIAGO DE CHILE, 7. septembra. V nedeljo je nastala v republiki Čile revolucija opozicije pod vodstvom bivšega predsednika Carlesa Ibaneza. Pridružil se mu je v prestolnici del vojaštva. Uporniki so obkrožili zlasti ministrstva, ministra notranjih in ministra zunanjih poslov ubili, vojnega ministra pa nevarno ranili. Vladi zvestim četam se je pa preko dneva in noči posrečilo v krvavih bojih upornike premagati. Ubitih je bilo 58 ljudi, nevarno ranjenih okoli 200, lažje ranjenih pa nad 1000. Več hiš je porušenih in mesto je brez razsvetljave. Ni pa zadušen še upor v drugih središčih države, kjer je rcvolucija tudi izbruhnila in sc boji med vstaši in vladnimi četami še bijejo. HITLERJEVE ČESTITKE. BERLIN, 7. septembra. Vodja in državni koucelar Adolf Hitler je brzojavno sporočil jugoslovanskemu knezu Pavlu čestitke k rojstnemu dnevu Nj. Vel. kralja Petra II. Drobne vesti Nov reklamni pojav v Mariboru. ^r? ko noči so postali vsi mariborski P*° niki polni reklamnih napisov za film,v Unionu. Ljudje so prvotno m*5 da gre za kakšne politične napise. v. v Od 8. do 25. oktobra 1938 se vrs» Beogradu I. državna obrtna raz_sjy|d Obrtniki, ki se želijo s svojimi izd udeležiti, dobijo informacije pri skem obrtnem društvu v Marboru, trinjska ulica 11-1. ;c Požar na Tržaški cesti. Nekdo ponoči vrgel v leseno barako šoferja . sipa šperšaka na Tržaški cesti cigar ^ ogorek in povzročil požar. Uta je sr6|a nam in orodjem vred popolnoma zg0 0. Racije v Mariboru. 2c več dni redoma je mariborska policija »službe obiskovala sumljive zakotne lokale .j kar na bedelo lovila nočne tičke, je mesto za nekaj časa očiščeno, Pa ^ tovo ne za dolgo. Hotel »Graf» ^ zadnjega kotička zaseden in, skoraj more več sprejemati novih »gostov«- le srednjeevropske države so prejele v dedščino latifundije tujih fevdalcev in bogastvo mogočnih tujih industrijskih in finančnih koncernov. Ti so ogražali svobodo preprostega človeka kljub njegovemu formalno svobodnemu državljanstvu. Priklepali so ga v svoj voz z mogočno silo svoje gospodarske in socialne premoči. Zato imamo velike poizkuse nacionalizacije, ki so zlasti na Češkem ob sistematičnem in smotrnem delu rodili velike uspehe. Še v teh kritičnih dneh se je v ČSR izvršil prevzem koncerna Peček. V narodno obrambo spada tudi skrbstvo nad otroci in mladino, zaščita mater, napredna socialna zakonodaja, ki ščiti delavca pred izkoriščanjem, nezgodno, bolniško in starostno zavarovanje. Javna dela za pobijanje brezposelnosti itd. Na podlagi sistematičnega dela za izboljšanje socialnih prilik preprostega ljudstva je možno ustvariti s sistematično in organizirano propaganda potrebno edinost duha in volje, ki je narodu potrebna v obrambnem boju. T*i mora. navezati šola, temu cilju morajo koordini- rati svoje delo vse organizacije in društva kakršnekoli smeri. S takimi predpripravami in s pametno in odločno propagando se nobenemu malemu narodu ni treba bati pogina. Tako pripravljen, bo izšel zmagovit iz vseh preizkušenj in to mnogo preje, kot mogoče številnejši, toda razklan in s socialno nezadovoljnimi množicami. Kako naj složno in uspešno branijo narod in državo tisti, ki so si smrtni politični nasprotniki in ki jli je že v ljudski šoli premagal strup zagrizenosti, da ne vidijo ničesar drugega kot sebe in koristi svoje sekte. Nekdaj so mislili, da bo pomagal bič in prisilna disciplina. Razpad mnogih državnih organizacij priča drugače. Notranja politika države mora skrbeti za to, da okrog osnovne misli nujnosti obstanka državne skupnosti in njene obrambe v slučaju potrebe, zbere vse. Posčbno tam, kjer je več državnih narodov, mora skrbeti, da se počutijo vsi enako. Noben narod v državni skupnosti ne sme imeti povoda, da bi kdai iskal rešitve izven državne 'celote. Ista pravičnost mora vladati pri ..n» upoštevanju človeških in narodnih P v vic narodnih manjšin ali drugih nar v svctu- ,niiO- Samo zdrava razsodnost ljudskih ^ žic in njih prepričanje, da branijo . ^ žavo tudi svoje in koristi socialne P kateri pripadajo, bo zavedno one' .jV čila demoralizujoč in defetističen tuje propagande, ki bega navadno % j6 no krinko socialne pravičnosti, v vredna v demokraciji svobodno y ^ narodna zavest in volja za obrani:' pa na umetnih in lažnih geslih v/■ vano navdušenje, katerega sc Pr pojejo tvorci in propagandisti nasilni«1 jn iogij. To navdušenje potrebuje zn ‘ f£lZ-ne prenese porazov. Na zdrave'11 nC umu, svobodno vzrasla volja Pa j po-zmagovita po vsakem navidezne [l0. rozu, ki ji je samo umik za zbira'' • jjjVili vili čet in za ugotovitev novih r‘ 0sti. mest sovražnika. Narodu, kot sKt je ki nuj ima v rokah svojo usod°-^\. potrebna predvsem gospodarska 'tura osamosvojitev. Novice Pereča socialna vprašanja severne meje LE Z DEJANSKIM GOSPOD ARSKO-SOCIALNIM DELOM V OBMEJNEM PODEŽELJU SE MORE ONEMOGOČITI TUJO PROPAGANDO. 0 asanaciji vasi se pri nas prav malo sliši. In vendar je to problem, ki bi moral predsem tu na severni meji interesi-rati vse, ki so poklicani, da se brigajo za napredek naše vasi. O zdravstvenih razmerah in napravah, ki so po naših vaseh je vsakomur prav dobro znano. Kako so naše vasi preskrbljene z zdravo pitno vodo, s kanalizacijo, z zračnimi stanovanji, kakšna je ureditev hlevov in gnojnic s higienskega stališča, to naše poklicne politike prav malo briga. In vendar so to vprašanja, katerim bi morala drsava in banovina posvetiti mnogo večjo pažnjo kot doslej. Vsako občino, ki bi imela dobro voljo za izboljšanje svojih higienskih razmer, bi morala banovina Podpreti s primerno subvencijo, s potrebnimi nasveti in načrti. Danes je vse Preveč prepuščeno posameznikom, da skrbijo za higienske razmere na vasi. Toda za uspeh in za izboljšanje današnjega stanja je potrebno vzajemno delo vseh zainteresiranih. Da je ravno pri nas na severni meji ta Problem pereč, govorijo razni razlogi. Predvsem je tu važen nacionalni moment. Vse države skrbijo, da so prilike posebno ob meji z drugo državo dobro urejene, da se tako onemogoči tuja propaganda. Kakšne so glede tega razmere tu pri nas, o tem pač ni treba še posebej pisati! Za napredek naše vasi v zdravstvenem oziru bi morali skrbeti tudi zaradi uspešnega tujskega prometa. Naši kraji so po večini siromašni in tujski promet je važna pozitivna postavka v gospodarski bilanci naše vasi. V podeželju, ki je v zdravstvenem oziru zanemarjeno, pa ni mogoče pričakovati posebnih uspehov od tujskega prometa, pa četudi bi propaganda bila še tako dobro organizirana in prirodna lepota kraja še tako znana. Absurdno bi bilo pričakovati, da zrase v zanemarjenem in nehigienskem okolju zdrav in krepak naraščaj. Če nam ni ■usoda naše podeželske mladine in s tem obstoj naroda kot takega prazna fraza, potem je zadnji čas, da se zganemo ter pričnemo z delom tudi na tem polju socialnega udejstvovanja. Ramuh. Za zvezo dravske in pesniške doline preko Kobanskega Če ne že zdavno preje, gotovo pa še bolj ko Pohorci so si Kobanci želeli dobiti prometno zvezo z Mariborom potom dravske doline, a ob enem tudi izvozno 2vezo preko Pesniške doline — slednje zlasti odkar je plemenito sadje Slovenskih goric in Kozjaka zaslovele širom sveta. Toda kakor z drugimi javnimi de-tako je bilo tudi z ugoditvijo te prošnje. Avstrija je čakala na dovršitev v 1. jtp08 na celi črti sistematično započetega Siidmarkinega naseljevanja, v katerega načrtu je bil predviden tudi ves Kozjak. Sele med vojno (1. 1915) se je Avstrija pomnila tudi Kobancev s ponudbo ruskih ujetnikov, kar pa je občina odkionila. 2al pa tudi Jugoslavija dolgo ni spoznala državnega in z narodnega pomena Kozjaka kot obmejnega in prehodnega Remija. Šele 1. 1927 se je tedanji okrajni z®stop odločil za delno izgraditev občin-ske ceste iz Brcstrnice po romantičnem ,^rku na Sv. Križ v dolžini 9 km. Drugi tega načrta, nadaljevanje ceste proti .Vinici oziroma Sv. Kungoti (važna prometna žila zaradi sadja, dočim je prvi Posebno važen zaradi lesa), je ostal Pri načrtih iz 1. 1915. Na tujsko-pro-2!etno zvezo Maribor - Sv. Urban - Sv. - Sv. Duh pa se od te strani ni mi-( Med tem so se pa vsi merodajni *ko zagledali samo v Pohorje, da se je v prodnega in državnega stališča še aznejši obmejni Kozjak popolnoma za-nettiarjal. Vendar so bili Kobanci veseli, da se je 1. 1927 sploh pričelo vsaj nekaj delati. Toda v skoro 11 letih je bilo vsega skupaj zgrajeno komaj tri in pol km nove ceste (do Šoberjevega dvora). Res je sicer, nekaj sokrivde na tej »naglici« nosijo tudi oni, ki so med gradnjo hoteli cesto izpeljati desno preko P. posestva in ob sosednji grapi, ki se spaja s potjo Sv. Urban - Sv. Križ. Pa tudi ta spor je bil rešen že 1, 1936 v prilog prvotni črti z izhodom na občinsko cesto Sv. Križ -Sv. Duh. Kje je tu vzrok? Izgovor na pomanjkanju kredita ne bo držal. Kolikor je znano, je okrajni cestni odbor za nadaljevanje gradbe določil uajpreje od prihranka iz 1. 1936-37 znesek 50.000- din, za proračun 1938-39 še posebej 200.000 din. Razen tega pride v poštev tudi še primeren prispevek banovine. (Cesta namreč naj’ velja kot obmejna cesta.) Da se ponovnim pritožbam zaradi neizpolnjenih obljub vsaj deloma ugodi, se je te dni zopet pričelo nadaljevanje. Ampak s tem še dolgo ne pridemo do Sv. Križa, ker kakor čujemo. je celo delo za letos določeno samo za e n kilometer, in sicer za napravo dveh mostov. Treba bo začeti resen boj proti dvema usodnima napakama v gradnji naših cest: pričenja se na vseh krajih, konča se po predolgem času le tu pa tam in pa vse preveč se zagledamo samo v neke kraje. Jon Jo t c/o * O jr __ * črto . /O. Tl MEZMAS STO JE 5o5.„? namjesto/dbug bed... pccmvori'Umoh' /aciub Pisma uredniku Cenjenim naročnikom in čitaleljcm Poročamo, da „V e čer ni k“ zaradi ■‘raznika jutri ne bo Izšel. Il°, Za rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra sj’ 3e gostilničar Bac Ludvik iz Murske ših xC povabil k seb* 50 najsiromašnej-m učencev ljudske šole ter jih pogostil. Pat - V.?in ^udi pa deklamiral več I biotičnih pesmi in igral na harmoniko, oh Ptujskem gledališču bo v nedeljo i £°1 H. uri 49. letna skupščina CMD oičajnim dnevnim redom. U * *krb pred povodnijo ob Sotli. Zad-tei J^Prestano deževje povzroča obso-W.m Posestnikom velike skrbi, ker se , Povodnji, ki so, kakor znano, zad-resLu v d°l’ni Sotle zelo pogoste. Ne- li !ra,la Sotla v srednjem teku in nje-le ®rlt°ki Mestinjščica, Buča in Bistrica su ’ ,a nadloga poljedelstva v šmar-Crehi ,ra^u ter povzroča leto za letom *tvu r stvu skrbi 1» škodo v sospodar-kocj ‘ Let°s je strah pred povodnjo vsa-^kni V?n’ ra<*i večnega dežja pa je pri-»i najhujšega. kako J® ,v£ilVO orouje uage delo odvisno od orodja. Tudi naše telo ima svoje orodje: zobe. Zato jih moramo no le varovati, pae pa, kakor z vsakim orodjem, tudi skrbno ravnati z njimi. Predvsem jih moramo čistiti in pravilno negovati. Za pravilno nego dragocenega orodja — zob — pa bi morali rabiti kvalitetno zobno pasto, kakor ja Chlorodont. Domači proizvod. n. 14 občinskih svetnikov v Beogradu razrešenih. Notranji minister dr. Korošec je razrešil 14 odbornikov beograjske občine. n. 200.000 dinarjev za sokolski dom. Predsednik dr. Stojadinovič je ob priliki svojega obiska v Crikvenici obljubil podporo 200.000 din za dovršitev sokolskega doma. Denar odboru za zgraditev doma je. bil nakazan preko banovinske hranilnice. n. Dva nova episkopa. Svečano sta bila ustoličena dva nova episkopa: v gor-nje-karlovški eparhiji Trlajič in v ohrid-sko-bitoljski eparhiji Platon. Episkop Trlajič je bil ustoličen v Plaškem, episkop Platon v Bitolju. n. Bivši nemški vojaki pridejo v Jugoslavijo. Skupina nemških vojakov iz svetovne vojne bo prišla te dni v Jugoslavijo, Ogledali si bodo kraje, kjer je divjala vojna. Vodil jih bo Walter Spiller. n. Štiridesetletnica zveze srbskih poljedelskih zadrug. V Novem Sadu se je vršila svečana skupščina zveze srbskih poljedelskih zadrug. Na skupščini so bili navzoči tisoči delegati iz vse države ter odposlanci ostalih poljedelskih zadrug. Tudi češkoslovaška zadružna zveza je poslala na njo svojega delegata. Na skupščini je govoril med drugimi tudi poljedelski minister, ki je obljubil poljedelskemu zadrugarstvu vladno pomoč. n. Madžarski železniški uradniki bodo obiskali naše kraje. 8. septembra pridejo v Beograd madžarski železniški uradniki. Ogledali sl bodo mesto, Kalimegdan, Muzej princa Pavla, Topčider itd. Na Oplencu bodo položili venec na grob pokojnega kralja. Od tam se bodo odpeljali v Sarajevo in še naprej v naša primorska mesta Dubrovnik, Split in Kotor. Dne 18. t. m. se bodo vrnili preko Plitvičkih jezer in Zagreba v domovino. n. Izkopan kameniti lev. Pri popravljanju ceste v osiješki trdnjavi so delavci izkopali kamenltega leva, ki se je nahajal tam še izza rimskih časov. n. Zakaj lega mladina na tračnice? V Osijeku je legla na tračnice 20 letna delavka Vilma Filipovič. K sreči je prišel mimo neki delavec, ki je spravil obupano dekle s tračnic še pred prihodom vlaka. Na stražnici je povedala, da se je hotela ubiti, ker ji je mati branila, da bi vzela fanta, ki ga je imela rada. n. Subotiška ciganka angažirana pri Pan Filmu v Parizu. Lepa subotiška ciganka in bivša varietetska plesalka bo angažirana za filmsko igralko. Pariški Pan Film ji je ponudil 15.000 frankov tedensko za vlogo tragično preminule ljubice avstrijskega prestolonaslednika Rudolfa Marije Večere. n. V Vrnjačkl Banji so ugrabili najlepše dekle. 16-letna Danica Klajič je čakala pred domačo hišo v Vrnjački Banji na svojo mater in brata. Iznenada se je ustavil pred hišo avto brez številke. Iz njega sta stopila dva moška, jo zgrabila, ji potisnila robec v usta in zanesla v av- Gospod urednik! Objave v »Večerni-ku« o mezdnem gibanju kamnolomskih delavcev v Ribnici na Pohorju so vzbudile veliko zanimanje. Slovenska javnost nestnpno pričakuje, da se spor med tvrdkama g. inž. Lenarčiča in industrijalca g. Resa ter ondotnim delavstvom, ki traja že tako dolgo, čim prej reši, ker velevajo razen socialnih ozirov še državni in narodni interesi, da se sedanje stanje ne vleče v nedogled. V svrho pravičnega gledanja na spor, obveščamo slovensko javnost, da so bili ribniški granito-lomci v resnici nezadostno plačam in da statistični podatki o delavskih mezdah, ki jih navaja g. poslanec Doberšek v »Ve-černiku«, odgovarjajo faktičnim prejemkom delavstva. Če upoštevamo, da spada ročno obdelovanje granita med najtežja dela, ki si jih sploh moremo zamisliti, da so delavci pri delu izpostavljeni vremenskim neprilikam, potem moramo priznati, da 500 do 800 din mesečnega plačila, kolikor povprečna večina kam-nolomcev zasluži, ne odgovarja fizičnemu naporu in ne zadostuje za skromno preživljanje številčno močnih delavskih družin. Socialna beda 500 delavcev je resnično velika, delavci in njihove družine so prezadolžene in dobesedno stradajo. Zato je odipomoč zelo nujna. Spričo tega dejstva, da je Ribnica na Pohorju komaj nekaj kilometrov oddaljena od državne meje je še posebno potrebno, da vsi v poštev prihajajoči čini-telji store svojo dolžnost in pripomorejo h koncu tega bednega stanja. Ne pozabimo, da je zadovoljno obmejno prebivalstvo najboljši varuh meje! Naš obmejni delavec ne sme dobiti občutka, da je onstran meje za njegove istovrstnike bolje preskrbljeno kot pri nas, ker bi taka vest mogla škoditi ugledu države in interesu slovenskega naroda. Zato bi bilo v splošnem interesu, da obe imenovani tvrdki ne odlagata še dalje pogajanja z delavstvom. Primerna rešitev spora, ki bo obe stranki zadovoljila, se da pri količkaj dobri volji takoj najti! V slučaju pa da bo ta apel naletel na gluha ušesa, prosimo državno oblast, predvsem bansko upravo, da priskoči delavstvu na pomoč s tem, da odobri v Ribnici že obstoječi delavski zadrugi potrebno posojilo, ki 30.000 din ne bo prekoračilo, kar ji bo omogočilo sprejeti vse delavstvo pod svoje okrilje. Ako bo državne In banovinske dobave izvrševala ta delavska zadruga, ji je obstoj zasigu-ran In krušno vprašanje delavstva bo rešeno. Vendar upamo, da po teh skrajnih sredstvih ne bo treba seči! Več objektivnih opazovalcev. to, nakar je avto z vso hitrostjo odpe-' Ijal. Nekdo, ki je vso reč videl, je takoj alarmiral vso okolico. Za avtom so se odpeljali trije motocikli in orožniška pa-trola. Ali za Danico ni bilo nobenega sledu več. Bojijo se, da je ugrabil dekle neki Milislav Andjelkovič, ki je poznan kot trgovec z belim blagom. m. Moška in ženska podružnica CMD v Mariboru opozarjata ponovno svoje člane in prijatelje na glavno skupščino CMD, ki bo v nedeljo, 11. septembra v Ptuju. 2e trohica narodne samozavesti mora podžgati vse člane in rodoljube, da pohitijo na letošnjo proslavo CMD in se tako oddolžijo naši najzaslužnejši narod-no-obrambni organizaciji za njeno nesebično delo. Le z združenimi močmi se bomo lahko uspešno branili proti izdaji-cam in renegatom v naši lastni državi. m. Novo tovorno skladišče v Hočah so v nedeljo popoldne slovesno blagoslovili. Svečanosti je prisostvoval mariborski sreski načelnik g. Ajlec. Stran '4. »V o 5 e r n l k« *- 11 V Mariboru dne 7. IX. 193S. Maribor Pomembne pridobitve v Studencih USTANOVITEV SAMOSTOJNE ŽUPNIJE. -NEGA PROSTORA. — ODBOR BO NAJEL UREDITEV LASTNEGA TRŽ- 270.000 DINARJEV POSOJILA. V ponedeljek 5. t. m. so se zbrali studenški občinski odborniki k važni seji, ki je odločila o bodoči samostojni župniji sv. Jožefa v Studencih. Ta zadeva je bila na dnevnem redu že več desetletij, vendar ni moglo nikdar priti do končnega sklepa, ne toliko iz načelnega nasprotstva nego bolj iz gospodarskih ozirov. Kajti vedno so se zahtevale žrtve od strani občine, dočim proti dajatev ni bilo nobenih, šele sedanjemu občinskemu odboru se je posrečilo, da je znal na to vprašanje vezati tudi problem celotne regulacije prostora pri cerkvi. Tu gre pred vsem za hlev, ki je že stalna spodtika vseh občanov, ureditev prostora pred Aleksandrovo cesto za trg B9ego za damske plašče v novih modnih barvah nudi manufak-turna modna trgovina JOSIP ŠRAJ — MARIBOR. in regulacija Slomškove ulice, ki se naj izpelje v ravni črli k Aleksandrovi cesti. Vse to se bo uredilo sedaj sporazumno. Navzoči sreski načelnik g. Eiletz, magdalenski dekan. g. Stergar in kapucinski gvardijan šo z obč. odborom zadevo tako uravnali, da dobi občina iz neke dedščine cerkvi sv. Jožefa 120.000 din brezobrestnega posojila za 10 let in se s Lem denarjem uredi celotna regulacija prostora pred cerkvi j Oj kakor je to v obč. načrtu. Hlev sc čim prej podre, namesto njega.zgradi občina nov hlev blizu samostana, prostor se pa uporabi za tržni prostor, ki bo Studenčanom (5200 duš!) zelo dobrodošel, zlasti ker Maribor ne najde primernega ti;ga za svoje prebivalstvo. Obč. odbor je pod gornjimi pogoji soglasno pristal na ureditev lastne župnije, za katero bodo stroški malenkostni, kar je pri seji potrdil tudi dekan g. Stergar. Občinski odbor je z dolgotrajnim proučevanjem zadeve našel rešitev, ki bo zadovoljila celokupno prebivalstvo, saj bodo z regulacijo pri cerkvi uredili najlepši prostor v središču občine za tržni prostor, izravnana bo sedaj nevarno vijugasta Slomšekova ulica, na drugi strani pa bodo odslej krsti, poroke in pogrebi cenejši in bližnji, kar bo vsem prebivalcem v olajšavo. Za župnijo prevzame občina samo ureditev vhoda v župnijski urad, ki bo v samostanu, letno nagrado organistu in premestitev hleva. Zahteve občine so zagovarjali gg. župan K a 1 o h, odborniki Vrane, Kum-perščak in Brenčič, za sporazumno ureditev j e govoril sreski načelnik g. Eiletz, dekan g. Stergar pa je k prvotnemu posojilu primaknil še 20.000din. Obč. odbornik g. Brenčič je ob tej pri- liki zaprosil g. okrajnega načelnika tudi za pomoč pri socialnem skrbstvu tuk. občine, ker vse prošnje zadnjih treh let ostajajo v vseh instancah nerešene. Sreski načelnik je obljubil tudi v tem pogledu remedure. Istočasno z ustanovitvijo župnije bo občina uredila še druge važne zadeve: sirotišnica se bo povečala, nabavila se bo nova gramozna jama, postavila shramba za orodje in novi škropilni voz Za vse to se najame še posojilo 150.000 dinarjev. Ob koncertu pevskega društva „Binički“ Drevi nastopi pri aas v Mariboru prvič bratsko pevsko društvo »Binički«' iz Leskovca v Srbiji. Prinaša nam pesem jugoslovanskega jugovzhoda, kakor je pred leti prinesela naša mariborska Glas-benta Matica našo slovensko na bratski jugovzhod, kjer je bila sprejeta s toplo prisrčnostjo. Vsi kraji, kamor je naša Glasbena Matica tedaj prišla, so naravnost tekmovali med seboj, kateri jih bo lepše sprejel in bolj napolnil koncertno dvorano. Povsod je bilo vse v zastavah, povsod slavnostni sprejemi, povsod godbe in navdušeni govori sredi velikih ljudskih množic. Posebno iskren pa je bil sprejem Glasbene Matice v Leskovcu, od koder prihaja sedaj k nam v goste pevsko društvo »Binički«. Leskovec je bogato industrijsko mesto z lepimi, širokimi in z drevoredi zasenčenimi ulicami, krasnimi palačami in-modernimi vilami. Tudi Sokol ima tam svoj dom in telovadnico, ki je menda sploh najlepša na Balkanu. To krasno stavbo je sezidal neki tovarnar v spomin na svoja dva sinova, ki sta v svetovni vojni padla za domovino. Stala je gotovo najmanj 3 milijone dinarjev. Koncert naše Glasbene Matice je bil v neki kavarni, ki je po velikosti ne dosega nobena mariborska, pa je bila vendar do zadnjega prostora zasedena. Navdušenje, ki ga je izzvalo petje naših pevcev in pevk, so si vsi za vedno zapomnili. Po koncertu so pa bili še pogoščeni in nato odpeljani na zasebna stanovanja kot gosti Leskovčanov. Pogostitve so bile sploh povsod, na vsej turneji na dnevnem redu, tako da je naših 78 pevk in pevcev v 11 dneh porabilo iz lastnih sredstev samo 9 tisoč dinarjev. Tako so sprejeli na našem jugovzhodu mariborske slovenske pevke in pevce, zato je dolžnost Maribora, da se v enaki meri oddolži tudi zboru »Biničkega«, da ga sprejme z vso bratsko ljubeznijo in obišče njegov koncert. Bratom z jugovzhoda pa želimo, da bi se počutili pri obmejnih Slovencih kakor doma in odnesli od nas novo utrditev vere v našo neločljivo skupno povezanost v okviru velike Jugoslavije. m. Za novega predsednika okrožnega sodišča v Mariboru je bil imenovan sodnik g. Adolf Hudnik, ki je v ponedeljek dopoldne prevzel posle od namestnika g. Janka Serneca. m. Na klasični gimnaziji se je letos vpisalo skupno 858 dijakov iti dijakinj, od tega 684 dijakov in 174 dijakinj. Nasproti lanskemu šolskemu letu se je število učencev povečalo za 25. V prvi razred se je vpisalo 180 dijakov in dijakinj. m. Predavanje o gospodarskem položaju kmeta in delavca v Nemčiii bo v četrtek, dne 8. t. m. ob 10. uri dopoldne v mali dvorani • Narodnega doma. Predaval bo g. dr. Gabrovšek Jule. Predavanje priredi, društvo jugoslovanskih akademikov v Mariboru. Vstopnine ni! m. Lanskim gledališkim abonentom ostanejo njih dosedanji sedeži rezervirani do srede, 14. t. m. m. Studijska knjižnica v Mariboru uvede s ponedeljkom 12. t. m. zopet običajne uradne ure. Čitalnica posluje za občinstvo vsak delavnik od 15,—18. ure, istočasno izposojamo tudi knjige. m. Zanimiv teniški turnir bo jutri, v četrtek, ob pol 9. uri na Rapidovih igriščih v Koroščevi ulici med damami SK Maribora in SK Rapida. Odigranih bo pet iger.__________________________________ Nove vzorce za moške obleke in plašče v veliki izbiri nudi JOSIP ŠRAJ — MARIBOR. m. Zaradi ureditvenih del in pretlako- vanja bo Stolna ulica od 9. septembra t. 1. pa do nadaljnjega zaprta za vsak vozni promet. m. Koncert pevskega zbora „Biničbi“ sc bo vršil danes v sredo ter ni preklican. Predprodaja vstopnic pri Put-niku. * Med. univ. dr. Fran Toplak, specia- list za ženske bolezni in porodništvo, Maribor, Glavni trg 18, zopet redno or- dinira od 9.—11. in od 15.30—16.30. ure. * Dr. Sava Aleksič, specialist za uho, grlo in nos, ordinira dnevno od 12. do 16. ure Jurčičeva 6-II. * Izlet „Putnik-a“ v Gornjo Radgono na proslavo 20-letnicc v nedeljo, dne 11. septembra. Odhod ob 8. uri, cena vožnje le din 50’— za osebo. Prijavite se takoj pri „Putnik-u“ Maribor. »Grič«. Vinska trgatev. Novi sladki vinski mošt 8 din. Grozdje. * Društvo kmetskih fantov in deklet pri Sv. Marjeti ob Pesnici obhaja na P raz* nik, 8. septembra 15-letnico svojega^ obstoja. Pri tej priliki priredi meddruštveno tekmo koscev in sicer popoldne oft 3. uri. Po tekmi bo kmetska veselica. Mariborčani, udeležite se te kmetske prireditve! Imate zelo ugodno avtobusnb zvezo. Torej na svidenje! ______ * Briljante po ugodnih priložnostnih cenah dobite samo v trgovini M. IlgerjeV sin, Maribor, Gosposka 15. Tudi na obro-> ke brez povišanja cene! _ * Sokolsko društvo na Teznem otvori svojo letošnjo gledališko sezono v četrtek, 8. t. m. z izvrstno veseloigro v treji dejanjih »Drzni plavač«. Igra je polna situacijske in besedne komike, tako da se bodo obiskovalci res od srca nasmejali* Pričetek igre je ob 20. uri v šolski dvo* rani. — V nedeljo, 11. t. m. se ista igi* ponovi! — Zdravo! * Odhod avtobusov k proslavi 30 let* nice Sokolskega društva pri Sv. Lenartu v Slov. goricah bo v četrtek, 8. septembra izpred glavnega kolodvora ob po* 13. in pol 14. uri. Cena tja in nazaj 13 din-Mariborsko Sokolstvo se poziva, da st te proslave udeleži v čim večjem številu. —■ Sokolska župa Maribor. * Glasbena šola v Ljutomeru. Vpisovanje v soboto 10. sept. od 14. do 17. ure v glasbeni šoli. Pouk: Klavir, gosli, čelo. violon, klarinet, flavta, mlad. petje, has-monika, tromba. Vpisnina S din od učen* ca. * Pozor! Znani Kramerjev rizling toči na Gorci v Sv. Petru samo na MaP Šmaren. * Vpisovanje v Legatov Enoletni govski tečaj v Mariboru je ta tedetf dopoldne in popoldne, ob nedeljah i® praznikih samo dopoldne v šolski. P1* sarni, Vrazova ulica 4. Učni program in pojasnilo brezplačno. Lastni dija* ški internat. Začetek 9. septembra-Državni uslužbenci in manj premoŽ°' uživajo daljnosežno znižanje šolnin®* Kino Grajski kino. Danes poslednjič »Gj°‘ fica Walevska«. Od četrtka dalje robna igra«. Marta Eggert, Paul Hort*1' ser. Kino Union. »Hurikan« (Orkan). rajske lepote, plamteče ljubezni, strast' in razbesnslih elementov! Kultura Shakespearjev oder Fran Žižek. Že tedaj so proti temu »ailuzionizmu« ostro nastopili »merodajni kritiki«. Tako je pisal renesančni poet in potovalec Filip Sidney v svoji »Obrambi poezije«, da si gledalec v angleškem gledališču »mora predstavljati na eni strani odra Perzijo, na drugi Afriko ali kako drugo kraljestvo, tako da mora igralec, če stopi pred občinstvo, začeti s tem, da šele razlaga kje prav za prav je, kajti sicer b; bila igra povsem nerazumljiva. In zopet vidimo tri dame, ki trgajo cvetje in verovati moramo, da je na odru vrt. Takoj na to slišimo o potopu ladje in morali bi se sramovati, če bi na odru ne poznali skalnih kleči. Iz ozadja stopa na sceno strašen nestvor, bruhajoč ogenj in dim — seveda nas prepriča, da smo sredi pekla. H koncu se pojavita dve armadi,' predstavljani s štirimi meči in ščiti — m kako trdo srce bi moralo biti, ki bi na odru. ne hotelo videti bojnih poljan.« 'Iz tega bi morda kdo sklepal, da je bil njihov teater mnogo manj mikaven in učinkovit, kot je današnji iluzionistični. In pomiloval bo Shakespeareja, ker ni mogel pisati svojih dram za »tehnično tako izpolnjen oder«, kot je dandanašnji. kajti nedvomno bi njegove drame s tem »pridobile«. Toda resnica je nasprotna. Odrski ailuzionizem ni morda nasle- dek pomanjkanja sredstev, temveč tvori odrski sistem, ki omogočuje, da najde odrska poezija svoj pravi izraz. Shakespeare je dobro poznal iluzionističen oder s svojih potovanj po severni Italiji. Prav tedaj je namreč italijansko gledališče fevdalne gospode privzemalo vedno več iluzionističnih izraznih sredstev. Shakes-peareu se pa je zdel ta teater umetniško reven in izmaličen. Smejal se je onim primitivistom, ki morajo na odru videti steno, če se govori o njej, videti rumeno svetlobo leščerbe, da verjamejo v mesečino; ki niso zmožni niti toliko iluzije in fantazije kot otroci, ki si vendar v svojih igrah lahko predstavljajo klop za oltar in kos krpe za živo punčko. In ali ni njegova persiilaža na rokodelske scene iz »Sna kresne noči« genialna obsodba tudi celega današnjega sistema oficielnih gledališč? Saj Shakesepare ne parodira zgolj kulis in razsvetljave, temveč sploh vse dandanašnje gledališke zablode. Ali niko drame iz repertoarja dandanašnjih gledališč prav tako literaren kič, kot strašno žalostna komedija »Piratnuž in Tizba«? — Ali ni larpurlartizem današnjih gledališč istoveten z izjavo Shakes-pearejevega Dunje: »Nič nas ni gnalo vkup, kot to, da bi vam delali zabavo.« Itd., itd. Zaradi tega je »Neodvisno gledališče«, da pokaže prav Shakespearjev oder, pripravilo za svoj drugi nastop, ki bo1 v petek, dne 16. septembra, »Pirama in Tizbo«, '‘obenem pa bo ponovilo kitajsko dramsko pesnitev »Breskov cvet«, ki je ob premieri doživela uspeh. Prireditev bo v veliki kazinski dvorani na Slomškovem trgu. Gundullčeva proslava v Zagrebu V okviru sedanjega zagrebškega Kul-urnega tedna je naštudirala zagrebška drama tudi znano Gunduličevo pastirsko igro »Dubravka« in jo uprizorilo na prostem pred cerkvijo sv. Marka na Radičevem trgu. Delo je zrežiral Tito Stroz-zi, igrala pa sta med drugimi tudi Hinko Nučič in Vika Podgorska. Igra, ki je stara že nad 300 let, je bila odigrana v nespremenjenem Gunduličevem jeziku, glasbeno spremljavo ji je pa napisal Jakov Gotovac. Operni zbor, ki je tudi sodeloval, je bil pomnožen s pevci in pevkami raznih zagrebških pevskih društev. Predstava je dosegla popoln uspeh in vzbudila tako pri kritiki kakor pri občinstvu veliko zanimanje. S to uprizoritvijo »Dubravke« je proslavil Zagreb tudi 3501etnico rojstva in 300 letnico smrti velikega Dubrovčana Ive Gunduliča. Včeraj je pa uprizorila Matica kazališndh di-letanata tudi na prostem Hoffmannstha-lovega »Slehernika«. k. Spomenik igralcu Ivu Badallč« ^9 odkrili- med predstavo dramatiziran*** Šenomega romana »Prosjak Luka« v . ^ grebškem gledališču. Doprsni kip nega umetnika je izklesal kipar Fran K šinič. k. Mariborska drama na gostovanj Drevi gostuje mariborska drama P?, vodstvom režiserja Jožeta Koviča v 3 ški pri Ljubljani, kjer bo odigrala n /■ odru Sokolskega doma duhovito kotn dijo »Dva tucata rdečih rož«. Nastop bodo Ema Starčeva, Danica Savino^’ Jože Kovič in Milan Košič. Jutri 8. t. ' zvečer pa se bo odigrala ista kotn v dvorani Narodne čitalnice v Katnm ' S tem se bo zaključila letošnja P0** u ška turneja naše drame, ki je dose _ v raznih slovenskih mestih in trgih lepše uspehe. k Zbrana dela Antonina Sove končana prav letos, ko proslavljajo K letnico smrti tega velikega P®5? v človeštva in prirode. Izdaja, ki izha;f0f. založništvu Melantrich in jo urejuje P Arne Novak, je definitivna. Celotna z ka bo obsegala 20 knjig, od katerih 3 do zdaj izšlo 18. Zadnja dva zvezika j sta izšla jeseni. Nova izdaja nieg0 griJ-je prinesla mnogo doslej neznanega s diva. k Tri sto let češkega gledališča. no gledališče v Hradcu KrUovem n z kem slavi 300 letnico svojega °bs veliko gledališko razstavo. Šport ^ugosEavija—Romunija 1:1 (1:0) BEOGRAD, 6. septembra. Včeraj je imela naša reprezentanca v gosteh romunske tovariše, ki so nastopili v najboljši postavi, dočim je poslala naša država v boj dokaj nehomogeno moštvo, ni moglo navdušiti. Kljub neodločnemu rezultatu naši igralci niso zadovoljili številne publike, kar velja posebno za Lešnika in Jazbeca. ■ Romuni so igrali izredno ostro in se je Pripetil tudi žalostni incident, ko je romunski branilec grdo foulal Šipoša in ga Usposobil za nadaljnjo igro. Gol za Ju-g°sjavijo je zabil v 41. minuti prvega Polčasa Petrovič, Romuni pa so izena-c'u v 22. minuti drugega polčasa. Dva plavalna dvoboja Italije in Jugoslavije Za konec sezone čaka naše plavače in Plavačice najtežja naloga. Za 10. in 11. september je dogovorjena meddržavna tekma naših plavalk z italijanskimi v Tr-% za 17. in 18. sept. pa dvoboj plava-cev v Genovi ali Napol ju. To sta revanž-tekmi za poraz italijanskih plavalk leta 1935 v Ljubljani in letošnji poraz pla-vačev na Bledu. Za Jugoslavijo bodo Predvidoma startali Beara, Krmpotič, jazbec, Smolik, Bartulovič, Orlič in Bor-s‘č, skakala bosta Keržar in Kodre, za sfafete in rezervo pa gredo Fine, Radinovič, Sidar in morda še katera. Ze-'v° ie: oslabljena naša reprezentanca, ker Se ni urejeno državljanstvo odlične Wer-nerjeve. Pripominjamo, da gre v boj tudi ^oška ekipa oslabljena, ker v Italiji ne IPore nastopiti še vedno najhitrejši Vilfan. Gospodarstvo Kam s pšenico? RAPID (Celovec)—ŽELEZNIČAR. ... jutri je povabil Železničar v Ma-'bor celovški športni klub »Rapid« in je *a tekmo zelo veliko zanimanje, ker so ^apidovci najboljši koroški nogometaši. ,®kttia se prične ob 16.15 uri na Želez-^čarjeveni stadionu. Predtekmo odigra- ■ mladini obeh klubov. Ljubljana je na Sušaku izgubila pro-'Pfientu z rezultaom 4 : 2. jS. V Čakovcu je včeraj gostoval SK Pribor s komb. moštvom ter podlegel am.Q.šnjemu Gradjanskemu z 2 : 5. s- Murska Sobota. V okviru svečane Proslave rojstnega dne Nj. Vel. kralja Jtra II. je bil štafetni tek 4x100 m po v.leksan'drovi cesti. Teka so se udeležili atl* vseh soboških društev, ki sc ba- % s telesno vzgojo. Zmagala je stafe- j* SK Mure v sestavi Pevec-Tručl-Ne-®c'Kardoš, druga je bila v razdalji 1 Izvrstna letina pšenice, ki jo z malimi izjemami letos zaznamuje ves svet, povzroča nekaterim državam nemalo preglavice. Kadar izpade žetev slabo, si vodilni možje v narodnem gospodarstvu belijo glavo, kako preskrbeti zadostne množite žita za prehrano prebivalstva, če pa so žita preveč pridelali, so zopet v skrbeh, kam s previškom in kaj storiti, da se presežek kolikor mogoče dobro spravi v denar. Kadar jc letina dobra le v nekaterih državah, stvar ni težavna, ker v tem primeru kupcev ne manjka. Kadar pa se povsod preveč pridela, takrat je dober nasvet res dobrodošel. Tega potrebuje večina držav baš letos, ko se povsod hvalijo s prvovrstno, ponekod celo z rekordno letino pšenice. V Jugoslaviji letos placiranje pšenice menda ne bo delalo preglavic. Pri nas je žetev izpadla izvrstno in računajo, da bo ostalo za izvoz kakih 50.000 vagonov. Gre namreč za to, da se ustvarijo zadostne rezerve žita, ki jih potrebuje vsaka država iz raznih razlogov, še pred dvema mesecema se je govorilo, da nam bo do nove žetve pesnice zmanjkalo in da jo bo treba uvoziti več tisoč vagonov. Medtem se je izkazalo, da je bojazen odveč, ker je še dovolj zalog. Vendar so merodajni krogi sklenili, da se ustvari precejšnja rezerva kakih 10.000 do 15.000 vagonov, ki naj se vsako leto dopolni z novim pridelkom. Prihodnje leto bo gotovo zadostno število modernih silosov na razpolago, tako da se bodo rezerve pšenice lahko vskladiščile. in pol metra štafeta Sokola v sestavi Benko-Debelak-Bednjak-Kološa pred štafeto F. O. Zadnji tekač ztnagalne štafete Kardoš je predal baklo županu g. Hartnerju, ki je z njo prižgal na Glavnem trgu ob velikem navdušenju občinstva 15 simboličnih bakel. s. Poverjeništvo sodniškega odbora LNP-a v Mariboru (službeno). V smislu službenih objav 5-4 sklicujem plenarni sestanek mariborskih sodnikov, ki bo dne 9. t. m. ob 20. uri pri »Zamorcu«. Udeležba je za vse sodnike strogo obvezna. Delegiranje: 8. t. m.: Železničar— Rapid (Celovec) ss. g. Jančič (ss. g. Ko-pič), stranska sodnika ss. gg. Konič in Peteln; Železničar—Rapid (jun.) ss. g. Klanšček; 11. t. m.: Rapid—Maribor (I), stranskas odnika ss. gg. Nemec in Skalar, »Rapid—Maribor (rez.) ss. g. Bergant (ss. g. Jančič), Železničar—Maribor (jun.) ss. g. Peteln; Rapid—Slavija (jun.) ss g. Radolič. — Poverjenik. Hude preglavice povzroča rekordna letina na Madžarskem. Računajo, da bodo imeli kmetje letos nad 300 milijonov pengov dohodkov samo iz prodaje pšenice. Letos je vrednost pridelane pšenice na Madžarskem za najmanj 120 milijonov pengov večja kot lani. Zavoljo izvrstne letine se bo poljedelstvo letos zelo učvrstilo. Prav dobra letina je letos tudi v Nemčiji, zaradi česar bo ta država uvozila veliko manj žita kot prejšnja leta. Donos pšenice je letos mnogo boljši kot lani in bo tudi večji kakor povprečna letina zadnjih petih let. Jugoslaviji se je posrečilo, da bo v Nemčiji placirala precej veliko partijo pšenice. Prav dobro letino ima tokrat tudi Italija. Zato bo ta država, ki se hoče tudi v poljedelstvu kolikor mogoče osamosvojiti in z mižati uvoz na minimum, letos potrebovala veliko manjše množine ino-lemske pšenice. V velikih skrbeh pa so v Ameriki, kjer v resnici ne vedo, kam naj prodajo ogromne množice pšenice, ki je ne bodo mogli porabiti doma. Evropsko tržišče bo za Zedinjene države, Kanado in Argentino trd oreh, ker na naš kontinent tokrat ne bod mogli izvoziti onih množin pšenice kot prejšnja leta. mesec. Predvideva se, da bo naša država sklenila z Združenimi severoameri-škimi državami slično trgovinsko pogodbo kot s Francijo, Švico, Belgijo in Anglijo. Sah Match Lešnik :Rabar Hmeljsko tržišče IV. uradno poročilo Banovinske hmelj-ske komisije dravske banovine pravi, da je obiranje hmelja po večini že končano. Letos se je nabralo mnogo manj, kaikor so pričakovali. Letošnji pridelek bo znašal okoli 13.000 stotov. Hmelj je letos prvovrsten, zelo fine in prijetne arome ter lepe gladkozelene barve. Trgovina se prav lepo razvija in so cene ostale ne-izpremenjene. Kilogram plačujejo z 22 do 25 din, slabše blago pa se prodaja po nižji ceni. Doslej je prodanih iz prve roke že 2300 stotov letošnjega hmelja. Po poročilih iz Češkoslovaške se tudi tam nabiranje bliža koncu. Ovira pa delo slabo vreme. Hmelj v Češkoslovaški vedno bolj rjavi in vsega ne bodo niti obrali. Pridelek bo manjši. Cene so v Žatcu 16—21 Kč (24—31.50 din), Uštek in Roud nice 12—15 Kč (18—22.50 din). g. Nove cene za les, ki bo šel v Nemčijo, bodo veljale do 28. februarja 1939. O povečanju kontingenta za izvoz našega lesa v Nemčijo bo razpravljala konferenca v Kolnu, ki bo pričela zasedati še ta mesec. g. Trgovinska pogajanja z USA se bodo, kakor poročajo, pričela že prihodnji Letošnji amaterski šahovski turnir v Osijeku je končal, kot smo že poročali, z zmago Lešnika in Rabarja, ki sta si z 10 in pol točkami delila prvo in drugo mesto. V takem slučaju določajo pravila Jugoslovanskega šahovskega saveza, da morata zmagovalca v turnirju odigrati še poseben match, iz katerega dobi naslov nacionalnega mojstra oni, ki prvi dobi dve partiji. Ta match med obema zmagovalcema v Osijeku je sedaj v teku in se igra v Zagrebu. Prvo partijo je dobil Lešnik, tako da ima sedaj s tem naskokom naslov nacionalnega mojstra že zasiguran, če se seveda ne primeri kai izrednega. V naslednjem prinašamo prvo partijo iz tega matcha: Damin gambit Beli: Rab ar. Črni: Lešnik. 1. d4,e6 2. c4,d5 3. Sc3,Sf6 4. Lg5,Sbd7 5. Sf3,c6 6. Dc2,h6! 7. Lh4,Le7 8. e3,0-0 9. a3,a6 10. Tdl,Te8 11. Lg3,b5, 12. cxb5, cxb5 13. Sxb5,Lb7 14. Dc7?,axb5 15. Dxb7,Da5+ 16. Sd2,b4! 17. axb4,Lxb4 18. f3,Tec8! Proti grožnji Lxd2+ in Tcl + ni nobene parade. Beli je napravil še par potez, pa je spoznal brezupno situacijo in se vdal. Druga partija med Lešnikom in Rakarjem je bila prekinjena v remis stanju. Soko|stvo 8. september Slovenskim goricam! Sokols-ko društvo pri Sv. Lenartu v Slov. goricah se pripravlja, da dostojno proslavi 30-letnico svojega obstoja. Na predvečer, dne 7. septembra bo akademija. Glavni dan pa bo 8. septembra. Povorka bo krenila ob 15. uri na letno telovadišče, kjer bo po kratkem nagovoru brata staroste in predaji spominskih trakov članskemu in naraščajskemu praporu javni nastop vseh oddelkov. Vsi, ki se zavedate važnosti obmejne sokolske trdnjave, ne pozabite, da vas 8. septembra vabijo Slovenske gorice. Pridite, da vidite naše uspehe, da nam s svojo prisotnostjo date vzpodbude za nadaljnje delo, ki nas čaka v tako ne-izvestni bodočnosti. 8. september Slov. goricam! MARIJA ROMUNSKA: 18 mSfekfa Polki Rusija carjev: divji, fantastično slikoviti kozaški i na nepreglednih trgih, ogromne, razkošne palače, ^‘in vodnjaki; vetroviti konji s svetlimi soki, tako žak- . kakor gledala; do zob oboroženi gardni ko- 1 Pri vratih njihovih gospodarjev, oblečeni v dol-Prj rcteče kaftane z visokimi kučmami na glavah in čez a Prekrižanimi pasovi za naboje. Njihovi škornji so neki prijetni vonj po surovem usnju. Naše in5e,so nas nosile skozi ogromne mostovže, dvorane s0 nas s sv0^° Prostranostjo navdajale z lenostjo. Tla so bila tako prostrana in mrzla in ■Ta ° ^adka, da se nam je zdelo, ko da hodimo po ledu. S0 se Prirejala osupljajoča, živahna rodovinska ki l0Vanja. slavja in v kadila zavita verska obredja, nj '°xSe v mojih spominih tako zamešala, da jih sploh t0 :e° mogoče opisati v vsej njihovi resničnosti. In vse tertv bil° zavito v značilni duh carskih palač, duh po "tinu, usnju, cigaretah in parfumu. W ^ko razkošno se jc zdelo otroku to carstvo! Kako Se i ril°’ kako Pravljično, kako fantastično! Noben car ,Vat'v ni prevelik za opis nadresnične resničnosti Diin, .c?a veličastja. Moja otroška duša^ je plavala v ^or domišljija v pravljici iz »Tisoč in ene noči«. ki J11 '"atna nas je peljala za roko v ta čudežni svet, v. 7,^3) že ni več in bo kmalu postal le še pravljica kojj. J|la’ čarobno zveneča pripovedka o moči in raz-las°ti in širini na valovih časa odbeglega car-t 'a 'mdskega veličastja. In od tu je prišla mama; laiio . •'e bilo tudi njena last, preden se je vkrcala na Oto* ’V° 0lJPc'jaIa čez morje v preprosto angleško *lrepCn .raliestv°. Kako često je morala z bolestnim W«Jcm v svoji duši stopiti v njej tuji domovini otrok v svojo rusko kapelo! In ako ji je mogla tista skromna kapelica vzbuditi le troho občutja veličastja, ki napolnjuje velike moskovske katedrale, potem je gotovo v večji pobožnosti napravila z roko čez svoje čelo in prsa znamenje križa — vere svoje domovine. In sedaj hočem pripovedovati zgodbo svojega prvega obiska v Rusiji. Oni velikan s sivimi lasmi in kratko pristriženo carsko brado, v katerega togem obrazu se iskre prijazne oči in stoje smehljajoče se ustnice, je mamim oče, car, In mlajši velikani, katerih mnogoštevilnost preseneča, so njeni bratje in bratranci, a ostali, starejši velikani, so mamini strici. Priklanjajo se vsi, drug za drugim, čisto po vrsti, da nas poljubijo. Morajo se globoko sklanjati, kajti vsi so visoki kakor drevesa. In vsi diše tako prijetno po usnju, cigaretah in parfumu. In vsi stoje tu v svojih uniformah tako čudežno in neresnično, kakor v kakšni pravljici, ki ne more biti resnična, dokler človek ni videl Rusije, mamine Rusije, domovine, iz katere je prišla. Vsakdo nas je ljubil in razvajal, dajal nam sladčice in nam obešal okoli vratu male križe z dragim kamenjem in krasne medaljone. Služabniki so nam poljubljali roke, in v vsakem kotu je bila kaka stara prijateljica naše mame, ki nam je skočila nasproti, nas objel in pokrižala. Ko smo pa prišli v njeno sobo, smo našli na mizi dve posodi sladkarij in biskvitov. Vse to so nam vsak dan obnavljali. Nikakor ne morem verjeti, da bi bilo še kje drugje na svetu mogoče najti tako dobrih stvari. Tam so bili podolgovati sadni bonboni v pisanih papirčkih, katerih barve so popolnoma ustrezale sladki vsebini: modrih, rdečih ali rumenih. V belih papirčkih so bile zavite smetanove karamele. Njihov okus je bil tak, da ga z besedami sploh ne moreni opisati. Tudi izvrstnih »kavinih fondantov« ni manjkalo in zraven so bili še vso radost vzbujajoči papirnati koški s posodami osvežujočih jagodnih sokov ter drugih pijač in sladkarij, med njimi moskovskih sadnih pogač ter posušenega, v zdrobljenem sladkorju konser-viranega sadja, posebne kijevske specialitete. Ako smo odbrzeli na vrt, sta hitela za nami dva mornarja, vzgojena in določena posebej za nadzorovanje carskih in kraljevih otrok ter njih zabavanje. Ti spremljevalci so nam bili najljubši prijatelji in tovariši. Vsak dan, kadar smo stopili s ploščadi v vrt, so bili že tam, čakali na nas, se smehljali in nam nudili kako lepo malo presenečenje: gozdne jagode, napol olupljeno vrbje, piščalke, kolesa itd. Sandra, ki je bila še premajhna, da bi mogla sama hoditi okoli, se je vozila z nami v vozičku, ki je imel labodjo obliko. Bili so tam ribniki in peščeni nasipi, male ruske koče in mala kmetija, ki je imela, kakor za časa, ko jo je oskrbovala še mama, tudi resnično, živo kravo. To so moji prvi vtisi iz Rusije. Bilo je v Londonu, ko je mama dobila obvestilo o umoru očeta. Dobro se še spominjam, kako so nas pripeljali v njeno sobo in kako nas je prevzelo, ko smo jo videli vso v solzah. Mama se joka! Odrasel človek objokan! To je ovrglo vse naše predstave o naravnem redu stvari. Otroci se že lahko jokajo, toda odrasli! To je bilo nekaj nenaravnega, vsa naša čustva pretresujočega. Grozna vest je vzbudila seveda v vsej naši hiši veliko zmešnjavo. Sklenjeno je ^ilo naglo potovanje, in mama nas je tistikrat vzela s seboj v svojo domovino. Toda to je bilo tako davno, že tako davno. Podoba tistih dni je v mojem spominu že izgubila vse svoje obrise; izgubili so se, zameglili in postali nedoločljivi. Tako ne morem niti tega več določno povedati, ali je bil tisti ogromni pogrebni sprevod, ki sem ga opazovala z nekega okna Zimske palače, in ki se ga medlo še zavedam, zadnja pot mojega starega očeta ali stare mame. Starega očeta se pa vendar spominjam po treh dogodkih. Prvič, ko je nekoč z nami zajutrkoval na prostem v Carskem selu. Sedel je na koncu mize, med tem ko smo mi mali s potico v rokah tekali od gosta do gosta. Stari oče je delal, ko da pokuša naše potice. (Se nadaljuje.) Zanimivosti 10 sobot kljukastega križa Znano je, da je nacionalni socializem Uvedel v politiko mit. Nekaj mitičnega je tudi v tem, da so se vse važnejše stvari v Novi Nemčiji zgodile na soboto, ki si jo je evropska politika izbrala za svoj weekend. Taki sobotni dogodki so n. pr. ti-le: V soboto 14. oktobra 1933 je Nemčija zapustila Društvo narodov in razorožit-veno konferenco; v soboto 30. junija 1934 je narodno-socialistična stranka doživela »generalno čiščenje« (R6hm, Schlei-clier, Ernst in številni vodje SA in SS); v soboto 3. marca 1935 je Nemčija proglasila, da se ne čuti več vezano po ver-sailleski pogodbi o omejitvi oboroženja; v soboto 16. marca 1935 je uvedla Nem- čija občo vojaško obveznost in s tem ustanovila narodno armado; v soboto 7. marca 1936 je zasedla Porenje in proglasila neveljavnost Locarna; v soboto 16. januarja 1937 je ukinila mednarodnost Viljemovega kanala in drugih rek; v soboto 6. februarja 1938 je Hitler očistil nemško armado in postal sam neposredni vrhovni poveljnik celotne nemške vojne sile; v soboto 12. februarja 1938 je pozval Hitler Schuschnigga v Berchtes-gaden; v soboto 12. marca 1938 je nemška vojska vkorakala v Avstrijo; v soboto 21. maja 1938 je Nemčija skoncentrirala svojo vojsko, velesile so pa pod-vzele korak za ohranitev miru. ZAKAJ JE ŠEL LINDBERGH V MOSKVO? Za časa svojega kratkega pristanka v Klužu je Lindbergh izjavil novinarjem, da je med svojim poletom proučeval možnost polarne zračne zveze med New-yorkom in Moskvo. Iniciativo za to so mu dali nedavni poleti sovjetskih letalcev preko severnega tečaja. Prav za prav je bil to že njegov davni sen, čigar izvedbo je pa prekinila nesreča v družini. Zanimali so ga pred vsem atmosferska odkritja in zapiski sovjetskih polarnih letalcev. Prav ti so potrdili, da bo njegov načrt izvedljiv. Stratosfemi poleti ga ne zanimajo kot višinski, niti kot medplanetarni poleti, ampak Lindbergh hoče doseči skozi stratosfero največjo dosegljivo hitrost. In prav zadnje čase se bavi z načrti za zgradnjo orjaškega stratosfernega letala. X V Pragi izhaja 85 političnih listov, med njimj 44 dnevnikov; 24 listov izhaja v nemščini, 2 v madžarščini in eden v ukrajinščini. Na nemški tisk odpade 23 odstotkov vsega praškega tiska. — Strokovnih listov izhaja 553, med njimi se jih tiska 85 v nemščini, 4 v francoščini, 4 v angleščini in po eden v madžarščini in ruščini. X Vsi bomo poslušali vesti iz stratosfere. Poljski stratosferni balon bo opremljen z oddajnim in sprejemnim ra-dioaparatom. Poljski radio bo sprejemal vesti, ki jih bodo pošiljali letalci iz stratosfere in jih oddajal večjim inozemskim radioodajnim postajam. Radioaparat na balonu bo štiri ure oddajal, šest ur pa sprejemal. X Mednarodni parlamentarni trgovinski kongres se vrši v Varšavi. Častni pokrovitelj kongresa je predsednik republike. Na kongresu sodelujejo Albanija, Bolgarija, Kitajska, Danska, Egipet, Estonija, Združene države, Francija, Anglija, Grčija, Madžarska, Italija, Japonska, Litva, Luksemburg, Nizozemska, Poljska, Romunija, Jugoslavija, Češkoslovaška, Turčija in Južna Afrika. Iz sodliča Drobiž Iz Mursko Soboto Murskosoboški senat trojice je imel štiri razprave, od katerih pa je ena odpadla, ker obtoženec enostavno ni prišel k razpravi. Treba bo orožnikov, da ga bodo privedli. Druga stvar se tiče zakona o zaščiti države, pa je bil obtoženec Nlederl Anton, 541etni posestnik iz okolice Apač, oproščen, saj so vse priče »zanj« govorile. Poskus posilstva je zagrešil 271etni hlapec Ranter Karel iz Tešanovcev nad 221etno Barbko B. od istotam. Na podlagi njene zaprisežene izpovedbe je dobil 4 mesece težke ječe in izgubo častnih pravic za 1 leto, kljub temu, da se je šele sedaj pri razpravi spomnil, da je imel s seboj pri dogodku pričo, ki bi vedela povedati, da tega, kar se ga dolži, ni storil, ampak da je Barbko le oklofutal, ker ga je zmerjala. Šest mesecev težke ječe in 2-letno izgubo častnih pravic je senat podelil 20-letnemu pos. sinu Francu Baligaču iz Beltincev. V gostilni Horvata Janeza v Beltincih so se po večernicah 13. maja zbrali fantje, pa je Baligača oplazil v šali sosedov Gjorek Matija z leskovko preko ramen. Za povračilo je dobil sunek z nožem v hrbet, tudi v šali, kakor pravi obtoženec, ki je ranjenca sam spravil k zdravniku in nato v bolnico, kjer so mu komaj rešili življenje. Sedaj se zopet razumeta, a kljub odpuščanju bo le treba na ričet. DRŽAVNA RAZREDNA LOTERIJA. Devetnajsti dan žrebanja 36. kola so bile Jzžrebane sledeče številke: 89.000 Din 22872 38.000 Din 60775, 68832 25.000 Din 31461, 86025 20.000 Din 79268 18.000 Din 90017 12.000 Din 63722 10.000 Din 2019, 16069, 16251, 32149, 56731, 59222, 64743 8000 Din 14661, 40212, 44256, 69185, 75614, 82158, 82776, 85439, 93017 99018 6000 Din 2825, 9237, 11943, 16520, 18239, 18492, 18713, 26555, 29267, 31915, 32411 36552, 37780,’ 40455, 44873, 45669, 47'262 72461, 79927 5000 Din 263, 10177, 12688, 12920, 15229, 16748, 20363, 22338, 37294, 47664, 50527 51634, 53744, 57109, 57*350, 66723, 68559 70740, 79802 3000 Din 5083, 9554, 12285, 20521, 29978, 33825, 48091, 50175, 51522, 55594, 55737 57527,’ 62768, 29931, 86360 Pooblaičena glavna kolektura drl. razredne loterije bančna poslovalnica BEZJAK. Maribor. Gosposka ulica 28. Radio ČETRTEK, 8. septembra. Ljubljana: 10 Prenos cerkvene glasbe iz stolnice. 11.30 Koncert. 17.30 Popoldanski koncert. 20.30 Pisan večer. 22 Napovedi, poročila, citraški večer. — Beograd: 20 Sinfonični koncert. 21.30 Klavirski koncert. 22 Napovedi, poročila, nočni koncert. — Praga: 20.35 Veseloigra. 21.10 Koncert. — Pariz: 20.30 Prenos iz opere. — Varšava: 20.30 Koncert. 22 Komorna glasba. PETEK, 9. SEPTEMBRA. Ljubljana: 12 Opoldanski koncert. 20 Večerna glasba. 22 Napovedi, poročila, lahka glasba. — Beograd: 12 Opoldanski koncert. 17.30 Zabava. 20 Koncert. 21.30 Violinski koncert. 22 Napovedi, poročila, nočna glasba. — Sofija: 19.30 VSE ZA ŠOLO Puccinijeva opera »Boheme«. — Praga: 20 Vokalni koncert. 21.10 Sinfonični koncert. — Droitwich: 20.20 Beethovnov večer. — Pariz: 20.30 Sinfonični koncert. — Strasburg: 21.15 Leoncavallova opera »Glumači«. — Varšava: 19.30 Koncert. 22 Nočna glasba. — Bukarešta: 20.50 Donizettijeva opera »Lucia Lam-mermoorska«. X Rekord v razvoju ljubezni. Neki trgovec iz Glasgowa, ki se je peljal z avtobusom v London, se je spoznal v vozu z neko gospodično, ki mu je bila na prvi pogled nad vse všeč. Zapletel se je z njo v razgovor in jo takoj vprašal, at bi se hotela z njim poročiti. Sladko vznemirjena deklica je odgovorila »da«, na kar je trgovec prosil vozača, naj Prl bližnji vasi ustavi, kar se je tudi zgodilo. Majhni poročni svečanosti so prisostvovali kot priče ostali potniki, ki so se vozili z avtobusom. X Kralj težke industrije vtihotaplja nogavice. Ameriški kralj težke indtrstrije je poskušal vtihotapiti v Anglijo dva ducata svilenih nogavic. Cariniki pa so ga prijeli in sodišče ga je obsodilo na P>a' Čanje globe 40 funtov šterlingov. Razno PARADIŽNIKA svežega, popolnoma dozorelega, kupi vsako množino Slamič, Ljubljana. 617 ENOLETNI TRGOVSKI TEČAJ KOVAČ. Maribor, Gosposka ulica 46. Vpisovanje dnevno. Letno izpričevalo nadomešča 3-letno učno dobo in 1 in pol leta pomočniške dobe. Znana odlična praktična izobrazba. Revni učenci imajo popust Posredovanje službe brezplačno. 671 STRIŽENJE 3.— britje din 2.— v Mlinski 8. 684 2500 DIN potrebujete, da zaslužite 1000 din mesečno. Pišite na »Anos«. Maribor. Orožnova. 91 AKTOVE. ŠOLSKE TORBICE nahrbtniki, velika izbira, nizke cene pri M. Šterbal-u, Meljska 2. Trg svobode 6. 872 ŠOLSKE torbice in nahrbtnike v veliki izbiri priporoča Kravos, Maribor, Aleksandrova 13. 871 ZAVAROVALNA POLICA na din 10.000, vplačanih din 7000. se proti malenkostni odškodnini odda. Bližje informacije daje iz vljudnosti Rojs-Ussar. Maribor. Trubar jeva 9. 886 IZDELUJEMO motorje na bencinski pogon, sadne mline in stiskalnice, mlatilnice vseh velikosti itd. Vse potrebščine za tektilno industrijo, sestavne dele za livarne železa in vsakotrst-nih kovin. Farič In sinovi, tovarna strojev. Pobrežje pri Mariboru. 882 Prodam MOŠKO KOLO poceni na prodaj, Studenci, Krpanova 5. 903 GOSLI provrstne, vigrane s pribo: rom proda Aškerčeva 22-11. 870 OBLEKA angleška, še nova, poceni na prodaj. Marijina ul. 24 (trgovina). 859 Posest LEPE STAVBENE PARCELE 700 do 1000 m3, idealna lega brez prahu, krasen razgled, blizu kolodvora, za eno- in dvodružinske vile ugodno na prodaj. Pojasnila« Mejovšek, Košaki 55, ali Tattenbachova ul. 13, telefon 2457. 887 Stanovanje STANOVANJE sončno mimo, eno ali dvosobno oddani odraslim. Zakotnik. Poroški kolodvor. 895 NA STANOVANJE IN HRANO sprejmem gospoda. Soba s prpstim vhodom. Einspieler: jeva 26, Melje. 885 SOBO IN KUHINJO iz dvorišča 200 din. Tržaška c. 5, nasproti Primorske. 875 SPREJMEM GOSPODA na hrano in stanovanje. — Smetanova 51-1. desno. 898 Stanovanie išče IŠČEM STANOVANJE proti mali plači. Pomagala bi hišna dela. Naslov v upravi »Večernika«. 899 Pouk FRANCOŠČINO. ANGLESCl NO poučujem. Teorijo in konver zacijo. Garantiran uspeh. — Pismene ponudbo pod »Uspeh« na upravo »Večernika«. 869 ENGLISH LESSONS Miss Oxley Krekova 18, od 1. oktobra. 687 ČASOPISNI PAPIR v upravi »Veternika" na prodaj. Knjigarna Tiskovne zadruge Maribor, Aleksandrova c. 13 ima na zalogi šolske knjige za vse šole ter tudi vse šolske potrebščine! MlaKo uradnico perfektno strojepisko, zmožno slovenščine in nemščine, iščemo za takojšni! nastop. Lastnoročno pisane ponudbe z vsemi podatki in zahtevo plače na upravo »Večernika« pod šifro »Stalna eksistenca«. Kupim OPREMLJEN KABINET oddam s 15. septembrom. Koseskega 45. ODDAM SOBO Tattenbachova 20-1. desno-894 _____ Službo dobi UČENCA . sprejmem modna Aleksa t drova c. 9. PRAKTIKANTINJA c/l)? z znanjem slovenskega, -,e, hrvatskega in nemškega. zika ter strojepisja se !p*. za pisarno veletrgovine.^- ()a nudbe v vseh treh jezikih g upravo lista pod z ggO »Marljiva«. KROJAŠKO MOJSTRIC^ ali krojaškega mojstra > mo za takoj. Maribor. ^ ~tg lična 24. IŠČE SE VAJENEC nosti doma iz Pobrežja-slov v upravi. ____________ UČENCA me- KUPIM KNJIGE za 3. letnik Trgovske a»a-demije. Ponudbe Vrazova • pritličje, levo. Sobo odda SOBO IN KUHINJO cadam. Zrkovska c. 24, - • brežje. SOBO s štedilnikom oddam takoj stranki brez otrok. Ljubija^ ka 46. JL~ SPREJMEM DIJAKA v popolno oskrbo. Korošcev ul. 5. pritličje. Jg- Sončno OPREMLJENO SOBO oddam. Loška 5-11. J". Veliko, lepo OPREMLJENO SOBO eni ali dvema osebama tak ■' oddam. Wildenrainerjeva «• št. 16-1, levo. OPREMLJENO SOBO s posebnim vhodom. Mel5< kova 53. Magdah okrat- iz boljše družine po FRIZERKO for: iščem. Nastop takoj. ^3 macije v upravi. sprejmem v trgovino z cc šanim blagom, BetnavsK ^ sta 47. Odam IŠČEM VAJENCA . za trgovino z mešanim „ gom lz boljše družine- * možnosti doma iz Pobre^ Gilih Erika. _______________ URADNICO ii0 ki ima nekaj prakse, slovenske stenograme m v strojepisju, sprejme n v takojšnjem vstopu podjej^ okolici Maribora. I °,5*ba‘ poslati pod »Trajna siuzg?r na upravo »Večernika«-Oddam V Širite »Večernik TISKOVNE ZADRUGE KUPITE NAJCENEJE IN NAJBOLJE V KNJIGARNI IN PAPIRNICI ~ MARIBOR, ALEKSANDROVA CESTA 13 1 ob U 4. url' Izdaja in urejuje ADOLF RIBNIKAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru. Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan o ^ vo Velja na incsec prejeman v upravi ali po pošti 10 din, dostavljen na dom 12 din. Oglasi po ceniku. Uredništvo iu uprava: Maribor, Kopališka ul. 6. Telefon uredništva 1» it 25-67. Poštni čekovni račun št. 11.409.