phf«n> t
Leto XXII., št. 181
LJubljana, nedelja 9. avgusta 194*XX
Cena cent. 80
jpnrm*r*o, guNiiia, i^KcmiKn ulica y
Telefon k. il-22 «1-25 51-24 uueniraj addelek Uobliana Pucaniieva ali
O J - Felefoc k 11-23 51-2« Podružnici Nove nesto: Linblianska cesta 4i 5U<?anJ i m Untoltanskc pokra Ime pri poifno fekornem ta rodu k. 17.749 a ista!t (trat«
ftaliir ^rmrir nnr, r rtn Po« Nr 11-Ml*'
IZKLJL.CNC iAM'«|Vt o> i«las» o Kj
Itaiiic to inozemstva m Onirm. »nhhlfrtr* italiana	A MILANC.
Iskala »tik 4n Nir»<aioi tnaia a> e • e i n o La U.—n
«a inozemstvo pa Lil 22J0
fostdtljki
D
UtldBiilfOI Pocdnijeva ulica kev. J. ker. 51-22. 51-23. 51-24
Roki
CONCESSIONARLA ESCLUSIVA pa ta pok
bUoti di provenienzi itiliint ed esteci: Uoiooe Pubblidt* italiana S. A. MILANO
ams
Uspešni letalski, boji
iS angleških letal sestreljenih — Bombardiranje zbirališč
angleških čet
Glavni stan italijanskih Oboroženih sil je objavil 8. avgusta naslednje 802. vojno poročilo:
Na eglptsld fronti je angleško letalstvo v poizkusih napadalnih poletov proti našim zbirajočim se četam Izgubilo 13 letal, ki so jih nemški lovci sestrelili v zmagovitem boju.
Dve nadaljnji sovražni letali so sestrelile naše protiletalske baterije, da sta se zrušili na zemljo. Pri tem je bil ujet en pilot.
Naši bombniki so izvršili uspešne napade na središča sovražnih zbirališč.
Letalski napadi na angleško zaledje
Berlin, S. avg. d. Nemški lahki bombniki bo na egiptskem bojišču napadli v četrtek britansko letališče zapadno od puščavske
železniške postaje El Arag ln železniško progo, ki vodi v Aleksandrijo. Kakor javljajo s pristojnega nemškega vojaškega mesta, so pri tej priliki nemške letalske bombe zažgale več britanskih letal, razvrščenih na letališču, več nadaljnjih pa je bilo hudo poškodovanih. Istočasno so nemški lahki bombniki uspešno napadali sovražnikove mehanizirane kolone vzhodno od Bl Alameina. V četrtek opoldne so nemški bombniki nenadno napadli skupine britanskih tankov, pripravljene za borbo severno od El Hamana. Nemške letalske bombe so zadele sredi tankovskih skupin in povzročile med njimi več velikih požarov. Nemška lovske letala, ki so spremljala bombnike pri napadalnih poletih, so sestrelila štiri britanska lovska letala tipa »Curtiss* in »Hurricane«. Nemško letalstvo ni imelo izgub
©minil Bruna Mussolinija
in tovarišev je bil včeraj v Pisi na kraju nesreče svečano
odkrit spomenik
Plsa, 7. avgusta, s. Davi je bil ob uri in na kraju, kjer se je pripetila nesreča. z resnobno svečanostjo vojaškega enačaja ob navzočnosti oblastev m prvakov vlade in Stranke odkrit spomenik v sponrn slavnih padlih: poveljnika-pilota Bruna Mussolinija in njegovih junaških letalskih tovarišev poročnika-pilota Vitaninija Sacco-nija Francesca in maršala-strojnika Trezzi-ntja Angela.
Spomenik kj je biH postavljen na pobudo občine, po načrtu akademika Marceila Piacentinija, tvori steber z rimskim orlom na vrhu. pod katerim je naslednje preprosto. toda pomembno besedilo:
»Tu so se dne 7. avgusta 1941-XIX ponesrečili pri letalski nesreči kapitan-piilot Bruno Mussolini atlantski letalec, poročnik-pi-lot Francesco Vitanini Sacconi in maršal Angelo Trezzini atlantski letalec. Leto dni po tem je bili postavljen ta steber v ve:&n sporni« treh padlih za domovino.«
Vsi fašisti in prebivalci Pise so se udeležili v pobožni zbranosti te svečanosti ob navzočnosti podtajnika Stanke Far-anP?MA, tajnika v notranjem ministrstvu Buffarini-?a Gu dija, tajnika v letalskem miitsrra>tvu generala Fougiera. prefekta iz Pise z vsemi zastopniki oblasti in pokrajinskimi hierarhi f-er ?.v«;znega tajnika iz Pise in Livona. Na kraju svečanosti so se zbrali fašisti iz Pse. mladinske organizacije, celotna mnjži^a iglavcev in ljudstva ter bataljon Oboroženih sil. Spomenik je bil oaet s trobo.nieo 'n r.a vznožju so bili položeni lavorjevi venci Tajnika Stranke in državnih podtajnikov, guvernerja iz Rima, občine Pise, vojaške posadke in letalstva. Ob straneh je bila častna straža dveh oboroženih oddelkov leta«, cv.
Podtajnik Stranke je po pozivu k pozoru poveličeval žrtev Bruna in njegovih letalskih tovarišev, ki so padli za silavo domovine in za vedno večjo Italijo po prerokovanju Duceja. V imenu Stranke je podtajnik odkril spomenik in ga izročil v varstvo domačinom, ki ga bodo počaščali s svojo vero in s svojim navdušenjem. Po apelu padlih z mogočnim odgovorom »navzoči so« je nadškof iz Pise blagoslovil spomenik. Nato je množica skvadristov defilirala pred spomenikom.
Duce z rodbi:m na sinovem grobu
F orli, 7. avg. s. Spominske svečanosti za Brunom Mussolinijem so bile v Forliju ob sodelovanju vsega ljudstva. Ob 9. uri je dospel na postajo Duce ob spremstvu done Rachelle, Brunove vdove, contese Ciano in Vittoria s soprogo. Sprejela sta jih grof Galeazzo Ciano in Tajnik Stranke, ki je pred tem z Zveznim Tajnikom iz Forlija odšel v Predappio in položil v imenu Stranke lavorjev venec na Brunov grob. Vsi so odšli nato na pokopališče S. Cassino v Penninu, kjer so se v vsej intimnosti Duce in njegovi pomudili ob Brunovem grobu ln prisostvovali maši v kripti. V Forliju je bila na letališču »Luigi Ridolfi« ob 8. uri služba božja, katere se je udeležil s forlij-skimi zastopstvi general Porro, poveljnik letalske eskadre.
Ob 10. uri je bila v forlijski katedrali svečana maša zadušnica. Svetišče je bilo odeto v črnino in ob straneh prostornih ladij so bili postrojem oboroženi oddelki GIL-a in okrog krste v središču cerkve so bili letalci in vojaki skupno z drugimi zastopstvi posadke. Ob straneh glavnega oltarja so bili prapori forlijskega fašizma s praporom 82. legije »Benito Mussolini« in prapori oddelkov vojske in borbenih združenj. Ljudstvo in zastopstva krajevnih skupin ter ženskih fašijev so se razvrstili v obeh stranskih ladjah Na krsto je bil položen šopek cvetlic z modrim trakom, poleg pa je stal častniški sluga kapitana Bruna Mussolinija. Verskim obredom so prisostvovali Tajnik Stranke, general Porro kot zastopnik državnega tajnika za letalstvo, Prefekt, Zvezni Tajnik, senator Morgagni, nacionalni svetnik Mezzasoma, generalni podpoveljnik GIL-a, nadzornice stranke m GIL-a ter zastopniki oblasti in pokrajinski prvaki ter številna zastopstva, med njimi povratniki in borci. Navzoči so bili še comm. Thaon di Revel za direkcijo fašijev v zunanjem ministrstvu, inšpektor grof Laterchi s tajniki in prvaki italijanskih fašijev v Nemčiji. Svečano službo božjo je opravil vikar ob asistenci škofa,
dočim so oddelki GIL-a in Oboroženih sil prezentirali orožje.
Ob koncu svečanosti v katedrali se je podal Tajnik Stranke v letalski kolegij GIL-a, ki se imenuje po Brunu Mussolini-ju, sledili pa so mu zastopniki oblasti. V dvorani je izkazal čast pred Brunovim kipom in p«ložil lavorjev venec v imenu di-rektorija PNF. Venci so bili položeni tudi za državno tajništvo letalstva in za forlij-ske Črne srajce. Nato je v avli ob navzočnosti organizirancev GIL-a in sodelujočih pri narodnih tekmah in italijanske mladine, ki se udeležuje narodnih prireditev »Ludi Juveniles« polkovnik-pilot Moore, poveljnik kolegija, govoril o junaški žrtvi kapitana Bruna Mussolinija, ki je pred letom dni slavno umrl.
Nato je Tajnik Stranke izročil hranilne knjižice, ki jih je darovala federacija borbenih fašijev vojnim sirotam in sinovom revnih borcev fašija v Forliju. Eksc. Vidus-soni se je vljudno razgovarjal z navzočimi, ki jih je vzpodbujal in tolažil. Nato je Tajnik Stranke obiskal ob spremstvu podpo-veljnika GIL-a Sellanija sedež, kjer so tekme »Ludi Juveniles«. Na grob Bruna v Pre-dappiru je položil podguverner Uccelli lavorjev venec Campidoglia. Popoldne so odšli v Predappio, kjer so se poklonili ob grobu Bruna, nekateri tajniki italijanskih fašijev v Nemčiji in majhno zastopstvo italijanskih delavcev, ki prebivajo med prijateljskim narodom. Voditelji in delavci, ki so opravili svečanost na pokopališču S. Cassiano v Penninu, so poznali kapitana Bruna Mussolinija, ki se je zanje prijazno zanimal o priliki potovanja pred junaškim žrtvovanjem. — Spremljal jih je veleposlanik Dino Alfieri.
Svečanost v letalskem okrevališču v San Remu
San Remo, 7 avg. s. O prvi obletnici smrti kapitana pilota Bruna Mussolinija je bila včeraj zjutraj resnobna svečanost v parku velikega okrevališča letalskega ministrstva, ki se nahaja na čudovitem griču Berigo in kateremu bodo po Duceievem ukazu nakazana sredstva od avtorskih pravic knjige »Govorim z Brunom«. Maio pred svečanostjo so se oficirji in vojaki postrojili pred Brunovim kipom. Kmalu nato so prišli župan kot zastopnik Prefekta, Zvezni Tajnik in polkovnik Schaltenbrandt, ravnatelj nemškega okrevališča, in zastopnika oblasti ter Oborožene sile. Na znamenje pozora sta dva oficirja ob ganjenosti vseh navzočih položila lovorjev venec z zlatimi jagodami pod kip, nakar je polkovni zdravnik letalstva Pedrazzi pozval kapitana Bruna Mussolinija. Kratka in svečana ceremonija se je zaključila s pozdravom Kralju in Cesarju ter Duceju na poziv Zveznega Tajnika.
Vojna na morju
Buenos Aires, 8. avg. s. Doznava se, da je bil na Antilskem morju potopljen uru-gvajski trgovski parnik »Maldonado« (52S5 ton).
Buenos Aires, 8. avg. s. Severnoameriško državno tajništvo za mornarico objavlja, da je sovražna podmornica ob severni obali Južne Amerike potopila norveško ladjo srednje tonaže v zavezniški službi.
Francovo odlikovanje
predsednika Argentine
Madrid, 8. avg. s. General Franco je Izročil predsedniku argentinske republike Castillu odlikovanje reda »katoliške Iza-bele«, ki predstavlja najvišje špansko civilno odlikovanje.
Dopolnilne parlamentarne volitve v Turčiji
Carigrad, 8. avg. s. List »Vatam« piše o bližnjih dopolnilnih volitvah v turški parlament in je mnenja, da bo turška republikanska stranka postavila pri teh volitvah kandidaturo Dumana Menemendzogla, generalnega tajnika v zunanjem ministrstvu. Takoj po izvolitvi za poslanca bi bil Menemendzoglu imenovan za zunanjega ministra. Znano je namreč, da sme po turški ustavi predsednik vlade samo začasno opravljati resorne posle drugih ministrstev in sicer največ 6 mesecev Zato je verjetno, da bo novi zunanji minister imenovan v najkrajšem času.
iS ladij s 103.000 tonam! potopljenih
Uspeli napadi podmornic na Atlantiku — Nezadržno prodiranje nemške vojske in zaveznikov proti Kavkazu
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 8. avg. Nemško vrhovno poveljništvo objavlja naslednje vojno poročilo:
Na kavkaškem področja naše čete brez odmora zasledujejo sovražnika.
Severno in severnozapadno od Krasno-dara so nemške čete prodrle v utrjene sovražne postojanke. Brzi oddelki so dosegli reko Lava. Mesti Armavir in Kunganaja sta bili po trdi borbi zavzeti. Letalstvo je utiralo našim četam pot ter bombardiralo transporte hi vkrcavanja na črnem morju.
Severno od Sala so nemške in rumunske > čete v stalni borbi kljub silnemu odporu sovražnika napredovale in pridobile na terenu. Pri tem je bilo sestreljenih 23 sovražnih tankov.
V	velikem loku Dona so naše čete severno od Kalača ponovno prešle v napad. Močni letalski oddelki so posegli v borbo na tleh ter razdejali sovražne prehode in prevoze čez Don.
Obrambna bitka pri Rževu se je razširila tudi na druge odseke. Hude borbe še trajajo. Na več krajih so bile sovjetske čete s protinapadi vržene nazaj. Letalski oddelki so se odlikovali v številnih napadih na sovjetske čete in njihova zbirališča. Sovražnik je imel velike izgube ljudi in orožja. Samo ena tankovska divizija je uničila 6. in 7. avgusta 54 sovražnih tankov.
Na fronti pri Volhovu in pred Petro gradom je bilo več sovjetskih napadov deloma v borbi moža proti možu zavrnjenih. Zbirališča sovražnika so bila razgnana z močnim topovskim ognjem.
V	Finskem zalivu je bila sovražna straž-na ladja zadeta z bombami.
V	Egiptu so nemška in italijanska letala napadla angleške topniške postojanke in zbirališča motornih vozil z dobrim uspehom. Nemški lovci so sestrelili 13 angleških letal. Eno lastno letalo je bilo pri tem izgubljeno.
V	južnozapadni Angliji so lahko letala podnevi napadla vojaško važne cilje z bombami težkega kalibra ter povzročila eksplozije in požare. V pretekli noč] so bile bombardirane luke in industrijska področja ob angleški in škotski vzhodni obali ter v Midlandu.
V	noči na 7. avgusta je prišlo v Rokav-skem prelivu do borbe med nemškimi mi-nolovci in 8 angleškimi brzimi čolni. Dva sovražna brza čolna sta bila tako hudo poškodovana, da je račuuati z njuno izgubo. Zadet je bil še en nadaljnji brzi čoln. Istotam je več angleških brzih čolnov napadlo minolovce, ki so spremljali nemški konvoj. V teku borbe, ki se je vodila iz največje bližine tudi z ročnimi granatami, je bil en angleški brzi čoln potopljen, eden zažgan, šest nadaljnjih pa poškodovanih.
Kakor je bilo objavljeno že s posebnim poročilom, so potepile nemške podmornice na severnem Atlantiku v hudih napadih na močno zavarovan konvoj na poti iz Amerike v Anglijo 7 ladij s skupno 49.000 tonami in eno stražno ladjo. Na srednjem Atlantiku, v ameriških vodah in pred kon-vojskimi lukami v severni Afriki je postalo nadaljnjih 8 ladij in 1 ameriški rušilec s skupno 54.181 tonami žrtev njihovih torpedov. Med potopljenimi je bila ena velika municijska lulja in ena ladja, natovorjena s tanke in letali, namenjena v Aleksandrijo. Z uničenjem teh 15 ladij s skupno nad 103.000 tonami so zadale angleško-a-meriški oskrbovalni plovbi nemške podmornice nov hud udarec.
Zasledovanje sovjetskih čet proti Kavkazu
Berlin, 8. avg. s. Iz vojaškega vira se doznava, da nemške in zavezniške čete nadaljujejo zasledovanje sovražnika vzhodno od Azovskega morja in da so dosegle po-mebne uspehe tudi med spodnjim tokom Dona in reko Sal, kjer so bili srditi boji med nemškimi prednjimi stražami in bolj-ševiškimi rezervami, ki so bile naglo zbrane, da bi ovirale napredovanje nemških čet. V teh bojih so sovjetske čete izgubile mnogo ljudi m orožja.
Nemško letalstvo je krepko podpiralo operacije na kopnem in s silovitimi napadi pretrgalo železniške zveze na polročju Stalingrada, kamor so bili namenjeni transporti sovjetskim četam v prvih vrstah.
Južno od Voroneža so nemški lovci z uspehom napadli sovjetski letalski oddelek, ki je skušal bombardirati neko nemško letališče na bojišču. V bojih so nemški lovci sestrelili 20 sovjetskih letal, medtem ko sami niso utrpeli nobene izgube. V raznih odsekih južnega bojišča je sovjetsko letalstvo v spopadih z nemškimi letali izgubilo 81 letal.
Železnica Krasnodar—Stalin-grad presekana na več točkah
Berlin, 8. avgusta, d. železniško progo Krasnodar — Stalingrad so v južnem delu nemške čete že na mnogih točkah prekoračile in je ta velevažna prometna zveza med sovjetskimi oddelki ob Kavkazu in četami, zbranimi v Stalingradu, prekinjena ter sovjetsko vojno poveljništvo z njo ne more več razpolagati, dasi je predstavljala edino naglo zvezo za premikanje čet potrebno glede na kočljivi položaj pri Stalingradu.
Južno od ustjla reke Dona se nadaljuje čiščenje terena preostalih gnezd sovjetskega odpora. Na prostoru pri Koteljniko-vu, kjer so bile zadnje dni zelo ogorčeni boji, je bil sovjetski odpor zlomljen m so nemške čete razširile svojo ofenzivno fronto. Po prodoru pri Koteljnikovu nemike sile z močnimi oddelki tankov ln motorizirane pehote naglo nadaljujejo svoje prodiranje. Letalstvo učinkovito podpira operacije na terenu in onemogoča z neprestanimi napadi na sovjetske prometne zveze, čete na pohodu ter zbirališča tankov in
prevoznih sredstev sovražniku, da bl mogel poslati v ogrožene odseke nove rezerve.
Sovjetski umik
pri Koteljnikovu
Carigrad, 8. avg. d. Na stalingrajskl fronti se sovjetski umik na več točkah nadaljuje. To priznava tudi sovjetsko vojno poročilo, objavljeno v petek opolnoči, ki pravi, da so se v odseku pri Koteljnikovu, med Salom in Donom, v oddaljenosti 140 km južnozapadno od Stalingrada sovjetske čete umaknile na nove postojanke. Sovjetsko vojno poročilo priznava nadaljnji umik sovjetskih čet tudi na kavkaškem bojišču, kjer prvič omenja mesto Armavir, ki se v nemških poročilih navaja že več dni. Armavir je ob železniški progi, ki teče med črnim in Kaspiškim morjem. To železniško progo so napadajoče nemške čete že prej prekinile na več točkah. Mesto Armavir predstavlja najjužnejšo točko vzhodne ofenzivne fronte, o kateri mora slednjič tudi sovjetsko vojno poveljništvo priznati, da so jo nemške čete zajele v svoje ofenzivne operacije.
Sovjetska mornarica
brez zadostnih rrsorišč
Berlin, 8. avg. d. Nemška ofenziva proti Kavkazu naglo odvzema ostalemu sovjetskemu črnomorskemu brodovju poslednje možnosti, da bi še moglo Igrati kako vlogo v vojni na vzhodu. Po izgubi glavnih oporišč na severni obali črnega morja in po padcu Sevastopolja so sovjetskim ladjam ostala samo nekatera redka drugovrstna oporišča pod Kavkazom, ki pa jih napredujoča nemška ofenziva od dneva do dneva bolj ograža. Po zanesljivih vesteh, s katerimi razpelagajo na merodajnem mestu v Berlinu, ima sovjetsko črnomorsko vojno brodovje naslednje vojne ladje: 23 000 tonsko oklopnioo, 4 do 5 križark po 5 do 8 tisoč ton, 12 do 15 rušilcev in večje število podmornic, torpednih čolnov ter raznih manjših vojnih ladij. Edina oklopnica »Parizkaja komuna« je bila zgrajena še pred prvo svetovno vojno in je zastarela. V splošnem sodijo v berlinskih vojaških krogih, da bojni potencial sovjetskega čr-nomorskega brodovja ni posebno velik ln zato ni pričtikovati, da bi to brodovje še igralo kako pomembnejšo vlogo.
S finskega bojišča
Helsinki, 8. avg. d. S finskega bojišča javlja petkovo finsko vojno poročilo, da v zadnjih 24 urah ni bilo nobenih poseo-nih izprememb. Na Karelski in Aunuški ožini so bili zavrnjeni lokalni sovražnikovi napadi in poizkusi izvidniških akcij.
V	bližini Uhtue je finsko topništvo razdejalo več sovražnikovih bunkerjev. Obsežni požari so bili povzročeni na sovražnikovih minskih poljih in v nekem municij-skem skladišču, ki je zletelo v zrak. V
splošnem je bila delavnost omejena na običajno vznemirjevalno streljanje in izvid-niško delovanje. V četrtek je prišlo do dveh letalskih bitk, v katerih so naša lovska letala sestrelila 3 nasprotnikova letala.
V	bližini Rukajaervija so naši lovci naleteli na dve sovražni lovski letali »Toma-hawk«, Izmed katerih je bilo eno sestreljeno. Nadalje so finski lovci sestrelili nad Finskim zalivom tri izmed štirih letal, s katerimi so se spustili v borbo. Na finski strani ni bilo izgub. Opolnoči je sovražno letalo odvrglo nekaj bomb izven Kotke, finsko protiletalsko topništvo pa ga je prisililo k umiku
Pesimistično razpoloženje v Londonu
Stockholm, 8. avg. d. čim hitreje napreduje nemška ofenziva na kavkaškem in stalingrajskem bojišču, tem bolj se v britanskem tisku po poročilih londonskih poročevalcev švedskih listov množe pesimistični komentarji, ki jo slikajo kot važen preokret v sedanji vojni na vzhodu. Švedski listi navajajo komentar vojaškega sotrud-nika lista »Daily Express«, ki ugotavlja, da je razvoj vojaškega položaja na vzhodnem bojišču nedvomno mnogo doprinesel k velikim težavam, ki pritiskajo čim dalje bolj na Sovjetsko zvezo. Vojaški sotrudnik londonskega lista navaja v svojem komentarju izjavo sovjetsko-ruskega vojaškega strokovnjaka polkovnika Gavrilova, ki je v neki izjavi o vojaškem položaju na vzhodnem bojišču Izjavil doslovno: Nemci niso v premoči samo po svojih tankih, marveč so si izvojevali tudi premoč v letalskem orožju v vseh važnih odsekih fronte.
Turški novinarji na Krimu
Dunaj, 8. avg. d. Zastopstvo turških novinarjev, ki se je dalje časa mudilo na potovanju po Nemčiji, je s posebnim letalom, ki ga je dala na razpolago nemška vlada, odpotovalo v smeri proti polotoku Krimu na črnem morju. Kot posebni del v programu potovanja turških novinarjev je ogled Sevastopolja in Simferopolja.
Obnova gospodarstva v osvobojenih rumunskih pokrajinah
Bukarešta, 8. avg. s. Včeraj se je pod predsedstvom podpredsednika vlade prof. Mihaela Antonesca sestal ministrski svet. Seje so se udeležili tudi guvernerji Trans-nistrije, Bukovlne ln Besarabije. Na dnevnem redu so bila vprašanja, ki se tičejo teh osvojenih pokrajin. Sprejeti so bili važni sklepi o nujnih javnih delih, o obnovi Industrijske in trgovske delavnosti, o poljedelski proizvodnji in pogozditvi tega ozem-
lja. Ministrski svet je nadalje sklenil prirediti tri razstave, ki naj bi prikazale uspehe rumunske uprave v navedenih pokrajinah in ki naj bl bile v Odesi 22. t. m., v černovicah 6. septembra t. L ln v Kišinjevu 22. septembra.
Nemška letala nad Anglijo
Berlin, 8. avg. d. Skupine nemških lahkih bojnih letal so v četrtek zvečer iz nitfke višine napadle vojaške naprave v nekem mestu na jugozapadni angleški obali. Kakor javljajo s pristojne nemške vojaške strani, se je po bombnih eksplozijah zrušilo večje število zgradb. Na povratku so nemška letala učinkovito obstreljevala s strojnicami železniške naprave in zgradbe na angleški obali. V četrtek ponoči so nato nemška bojna letala ponovno napadla vojaško važno angleško luko ob Firth of Forthu ter sipala bombe težkega kalibra na angleške naprave. Eksplozije bomb so povzročile veliko razdejanja v dokih in na pomolih. Druge skupine nemških bojnih letal so kmalu po polnoči zmetale veliko število rušilnih in mnogo tisočev zažigal-nih bomb na vojaško važne naprave v nekem mestu v vzhodni Angliji. Piloti so opazili, da so po bombnih zadetkih izbruhnili mnogoštevilni požari zlasti v severnem in jugozapadnem delu mesta. Vsa nemška letala, ki so sodelovala pri teh zelo razsežnih nočnih operacijah proti Veliki Britaniji, so se vrnila nepoškodovana na svoja oporišča.
Nemška letala nad Islandom
Stockholm, 8. avg. ČL Kakor javljajo poročevalci švedskih listov, je poveljništvo ameriških sil na danskem otoku Islandu objavilo v Reykjaviku poseben komunike, v katerem poroča o živahni delavnosti nemških letalskih sil nad Islandom. Komunike pravi, da je v sredo nemško letalo obstreljevalo s strelnim orožjem vojaške naprave na nekem otočiču blizu zapadne obale Islanda Ze prejšnje dni so nemška letala ponovno preletela otok in napadla razne tamkajšnje ameriške vojaške objekte in naprave, poleg tega pa so napadala tudi transportno brodovje okrog Islanda. Otok Island, ki so ga zasedle ameriške sile, služi kot eno izmed glavnih oporišč v plovbi med Zedinjenimi državami in Veliko Britanijo ter predstavlja zelo važno točko v sistemu ameriških in britanskih konvojev na Atlantiku.
Vojna na Kitajskem
Tokio, 8. avg. s. Po vesteh z bojišča v pokrajini čekiang so japonske oborožene sile, ki so že zasedle Sungiang ob reki Vu,' dosegle in zasedle tudi središče ča-tauping, odkoder beže kitajske čete v sme-ri proti jugu.
Gospodarske konference v Berlinu
Berlin, 8. avg. d. Nla povahilo predsednika sveta ministrov za obrambo nemške države maršala Goringa so se sestali k posebni konferenci v Berlinu v sredo in četrtek komisarji nemške narodne obrambe in okrožni voditelji s svojimi krajevnimi gospodarskimi svetovalci ln krajevnimi kmetskimi voditelji. Konferenci so prisostvovali tudi letalski maršal Milch, notranji minister dr. Frick, propagandni minister dr. Gobbels, šef državne kancelarije Lammers, minister za gospodarske zadeve in predsednik državne banke Funk, minister za komunikacije in oborožitev Speer, minister za zasedene vzhodne pokrajine Rosenberg, načelnik generalne gubernije protektor Daluege, večje število državnih tajnikov in visokih državnih funkcionarjev. Na konferenci so se obravnavala predvsem vprašanja vojnega gospodarstva in narodnega gospodarstva. Po zaključku konference je Imel maršal Goring še posebno konferenco ob navzočnosti ministrov državnega obrambnega sveta, vojaških poveljnikov ln državnih komisarjev is generalnih guvernerjev okupiranih pokrajin.
Zapuščina Američana
italijanski državi
Rim, 8. avg. s. Dne 19. decembra 1940 je umrl v Rimu ameriški državljan Henry Cristian Andersen, ki je zapustil italijanski državi vilo »Elena« v ulici Pasquale Stanislao Mancini, in sicer z vsem pohištvom, knjižnicami, slikami brata ln vsemi kipi. Dediščina je namenjena najprej kot vžitek sestri pokojnika, nakar preide na državo. Andersen je nad 30 let prebival kot kipar v Rimu in je zelo značilno, da je vse svoje premoženje zapustil italijanski državi prav v času, ko se je na obzorju pojavljal vstop Zedinjenih držav v vojno.
Krompirjeva letina ▼ Nemčiji
Berlin, 8. avg. d. Kmetijski list narodno-socialistlčne stranke »Der Landbote« poziva vse nemške poljedelce, naj prično takoj v septembru pospravljati krompirjevo letino glede na obetajoče se neugodne vremensko pogoje. Kmetijski strokovnjak ugotavlja v svojem pozivu, da so vremenske izkušnje minilega razdobja tekočega leta take, da obetajo zgodnji prihod zime. Ker se v poletnih mesecih zemlja ni posebno globoko ogrela, pogoji za zboljšanje krompirjeve letine v našle ln jih tednih niso posebno ugodni in je zaradi tega potrebno, da se krompirjeva letina čim prej spravi na varno. Priprave za spravljanje krompirja je treba pospešiti tudi zaradi tega, ker se je zarad« zakasnele pcdVrdi in ne-prevročega poletja tudi ostala žetev pr©. cej zakasnila.
Indijska kriza na viSku
Gandhi] eve izjave so izzvale porazen vtis v Angliji
Stockholm, 8. avg. d. H govoru, kd ga je imeJ indski voditelj Gandhi ob otvoritvi konference plenarnega odbora in vseindske kongresne stranke v Bombaju, kakor tudi k novi resoluciji izvršnega strankinega odbora, v katerem se ponovno zahteva takojšen umik Angležev iz Indije in priznanje samouprave ne samo Indiji, marveč tudi Iraku in Iranu, pripominjajo merodajni angleški krogi po poročilih švedskih listov, da je s tema dvema aktoma indijska kriza dosegla svoj višek. Ker so v Angliji, kakor soglasno javljajo londonski poročevalci švedskih listov, do zadnjega trenutka še gojili upanje v kako morebitno kompromisno rešitev, sta oba nova odiločna črna vodstva indskega neodvisnostnega pokreta učinkovala v Angliji še bolj porazno. V mero-dajnih krogih v Londonu sedaj trdno računajo, da bo kongresna stranka proglasila borbo n£ osnovi civilne nepokorščine, kateri bodo sledili protiukrepi angleških oblasti v Indiji, s katerima Anglija že nekaj dni neprikrito grozi preko svojih propagandnih ustanov, ne da bi kakorkoli nakazala doslej njihov značaj. V merodajnih angleških krogih po zatrjevanju švedskih poročevalcev odinole poudarjajo, da je prišel čas. ko angleška vlada mora nastopiti. Iz posameznih britanskih virov se širijo tudi vesti, da se bo indijsko vprašanje obravnavalo tudi v okviru neke zavezniške konference, o kateri pa mi mogoče zvedeti še nikakih podatkov, kdaj in kje naj bi se sestala.
Bangkok, 8. avg. s. Odsek vseindskega kongresa za sprejem resolucij, ki se je včeraj sestali v Bombaju, je po raznih izjavah preložili svoje zasedanje na danes.
Bangkok# 8. avg. s. Izvršni odbor združenja za neodvisnost Indije je posilal Booseju v imenu 24 sekcij tega združenja na Malajskem, Tajskem, Borneu, Filipinih in Kitajskem poslanico popolnega pristanka na njegov protibritanski program, ki zasleduje popolno osvoboditev Indije izpod britanskega vpliva, se izreka za podporo Gandhi-ju v njegovi akciji za civilno neposlušnost in za umik Angležev iz Indije.
Šonan, 8. avg. s. Mladi indijski rodoljub Vijogi Harise se je 25. julija t. 1. začel postiti v nekem budističnem templju v mestu. Mladenič se bo postil 25 dni in je zastopniku agencije Domei izjavil da se je odločil za post zato, da bi s tem doprinesel svoj duhovni delež k sklepom vsetindij-skega kongresa v Bombaju. Indijska skupnost na Malajskem se živo zanima za delo kongresa in zveza za indijsko neodvisnost pripravlja za 12. t. m. veliko ljudsko zborovanje, ki naj sprejme sklepe glede proti-britanske propagande.
Japonska verska politika
ToMo, 8. avg. s. Oficiozno glasilo japonske vlade »Japan Times Advertiser« objavlja daljši članek, v katerem prikazuje razne veroizpovedi na ozemlju, ki ga je Japonska zasedla na prostoru velike Vzhodne Azije. List poudarja, da je japonsko stališče v verskem vprašanju stališče popolne strpnosti vseh veroizpovedi z istočasno prepovedjo, da bi se vere izkoriščale v politične namene, kakor se je dogajalo v času, ko so na omenjenem ozemlju gospodovale Zedinjene države, Velika Britanija in Nizozemska. Politika teh držav je stremela za tem, da bi bilo domače prebivalstvo vključeno v odgovarjajoči imperializem. pri čemer naj bi v glavnem izgubilo svoje bistven^ rasne oznake. Sedaj, ko so propagandni in teroristični ostanki včerajšnjih gospodarjev odstranjeni, bodo mogle veroizpovedi domačega prebivalstva dostojno in še bolje kakor prej izvršiti svoje velike duhovne naloge, ko bodo proste slehernega političnega vmešavanja. V tem pogledu bodo lahko Japonci kot Azijci vodili politiko popolnega razumevanja za domače težnje. Japonska bo seveda posebno pozornost, največje spoštovanje in razume-ranje posvečala izslamu in budizmu, predvsem pa katoliški veri. Edini namen Japonske v njeni verski politiki bo ta, da v okviru svobode veroizpovedi pospešuje pristanek vsega domačega prebivalstva na temeljno idejo skupnega napredka velike Vzhodne Azije.
Japonske operacije
proti Avslialiji
Stockholm, 8. avg. s. »Aftonbladet« doznava od svojega londonskega poročevalca, da so Anglosasi vključili v svoje bojne formacije na Novi Gvineji tudi domačine iz kanibalskega rodu, da bi zaustavili japonsko prodiranje skozi džunglo v smeri proti luki Port Moresby.
Tokio, 8. avg. s. V tukajšnjih krogih poudarjajo, da so japonske oborožene sile z osvojitvijo otočja Banda dosegle novo oporišče velikega strateškega pomena. Tudi
otočje Tanimbar, ki so ga prav tako zasedli Japonci, je zelo pripravno za zgraditev letališč, medtem ko je otok Selaru oddaljen komaj 250 km od Port Danvina.
Tokio, 8. avg. s. Oddelek japonskih bombnikov je napadel luko Hedland v zapadni Avstraliji, povzročil veliko škodo pristaniškim napravam, zažgal skladišča goriva in neko ladjo v pristanišču. Ista skupina japonskih letal je nato bombardirala še bližnjo luko Condon ter na povratku ponovno zadela in potopila avstralsko 6000-tonsko ladjo.
Razširjenje japonske
okupacije Aleutov
Lizbona, 8. avg. d. Poročila iz ameriških vojaških virov v Washingtonu javljajo o nadaljnjem razširjenju japonskih vojaških operacij na Aleutskih otokih, ki tvorijo most med Azijo in Ameriško celino. Japonski mornariški oddelki so v aleutski otoški skupini zasedli nadaljnja važna otoka At-tu in Kiska. Japonske čete so z zasedbo teh otokov pridobila važna nadaljnja oporišča za svoje bodoče operacije proti zapadni ameriški obali. Kakor se more sklepati po raznih izjavah ameriških vojaških strokovnjakov in ameriških uradnih osebnosti, so novi japonski uspehi na skrajnem severu tihomorskega operacijskega področja zbudili v Zedinjenih državah veliko vznemirjenost.
Brzojavne zveze med Mala jo, Sumatro in Javo
Šanghaj, 8. avg. d. S pristojne japonske strani javljajo, da so bile v četrtek vzpostavljene direktne brezžične brzojavne
zveze med Malajo, Sumatro in Java Vse tehnične naprave je dobavila centralna Kitajska družba za telekomunikacije. V nekaj dneh bodo urejene tudi nove brezžične zveze med glavnim filipinskim mestom Manilo in šanghajem. Na ta način bodo vse važne točke v novozavojevanih japonskih pacifiških pokrajinah povezane med seboj z direktnimi brezžičnimi brzojavnimi in telefonskimi progami.
Preosnova filipinske policije
Manila, 8. avg. s. Japonske čete na Filipinih so doslej izvežbale kakih 400 bivših filipinskih jetnikov za izvrševanje poslov policijskih agentov, ki jih bodo v najkrajšem času prevzeli. Nadaljnjih 300 bivših jetnikov bo v kratkem izvežbanih za nadzornike koncentracijskih taborišč. Japonci bodo te dni spustili na svobodo nadaljnjo večjo skupino filipinskih jetnikov, ki so se izkazali zaslužne.
Zagonetna smrt predsednika birmanske vlade
Lizbona, 8. avg. s. Znano je, da se je lani in sicer še pred izbruhom sovražnosti med Ameriko in Japonsko predsednik birmanske vlade Saw podal v London, da bi zahteval od Angležev neodvisnost svoje dežele. Razume se samo po sebi, da njegove zahteve niso v Londonu vzeli niti v poštev. Ko pa se je Saw vračal iz britanske prestolnice v domovino, ga je angleška policija na svojo pest aretirala. Bržkone predsednik birmanske vlade ni bil dobro zapisan pri angleških imperialistih, ki so zato smatrali za potrebno, da se ga znebijo in ga odvedejo v neko koncentracijsko taborišče v Egiptu. Doznava se sedaj, da je Saw neznano kje in kako umrl, kar zbuja domnevo, da je treba njegovo odstranitev pripisati taijnstvenim vzrokom.
Odhod tujih državljanov iz Slama
Tokio, 8. avg. s. List »Ašahi« doznava od svojega poročevalca v Bangkoku, da Zedinjene države niso hotele zajamčiti tajskemu parniku »Bara j a« svobodne poti iz Bangkoka v Saigon, čeprav se na parniku vozijo ameriški, belgijski in nizozemski diplomati in državljani, ki so maral zapustiti Tajsko. Ker Zedinjene države tega jamstva niso dale, je tajski parnik, ki je že zapustil Bangkok, prekinil svojo plovbo in se vsi-dral v bližini otoka Koškan ob izlivu reke Menan. Razlogi ameriške odločitve niso znani.
Obiski v vojaški bolnici
Ljubljana, 8. avgusta
Ženski Fa&o nadaljuje * svojim dobro-tvornim delovanjem v prid ranjencem in bolnim, ki »e zdravijo v vojaški bolnici.
Tudi včeraj dopoldan se je podala pokrajinska Zaupnica med bolnike, da jim prinese darila in svojo izpodbudno besedo. Plemenito delo Zaupnice ter drugih fašij-skih tovarišic, ki so jo spremljale ob priliki obiska, je vzbudilo priznanje vrlih vojake , ki vidijo v ljubljanskih fašističnih ženah svoje dobre sestre. ki nikdar na nje ne pozabijo in ki jim ob obiskih izražajo zahvalo za njihovo hrabro borbo za zmago italijanskega orožja.
Dar zavoda „Emone"
Sašijskemu Dopolavoru
Poljedelski in nepremičninski zavod »Emona* je poslal Zveznemu tajniku dar 15.000 lir za fašijski Dopolavoro.
Zvezni tajnik je nakazal denar mladi ustanovi ter je sporočil zavodu »Emoni« sypjo osebno zahvalo ter zahvalo vseh v Dopolavoru vpisanih članov. Serija darov se nadaljuje in topot so vsi ljubljanski Italijani veseli saj si z vsoto, ki jo je nakazal zavod »Emona« povečuje Dopolavoro svojo bilanco in vodilni odborniki bodo laže razvili svoje delovanje za okrepitv vseh.
Zastopstvo GIL-a v Bolgariji
Sofija, 8. avg. s. Kot gostje vrhovnega poveljništva organizacije bolgarske mladine »Branik« je prispelo v Sofijo 265 članov GIL-a pod poveljstvom generalnega inšpektorja Fillippija. Na obmejni postaji v Pi-rotu so člane GIL-a sprejeli prefekt, poveljnik posadke ter častni oddelki bolgarske vojske in »Branika« z velikim številom prebivalstva, ki je italijanskim gostom priredilo navdušene manifestacije Na sofijski postaji, ki je bila okrašena z bolgarskimi in italijanskimi zastavami, so italijanske goste sprejeli vrhovni poveljnik »Branika«, zastopniki ministrstev za vojsko in pro-sveto, italijanski poslanik z vsem osebjem poslaništva, tajnik fašija, šef narodno-so-cialistične mladine v Sofiji in četa bolgarske vojske, ki je imela častno stražo. Tudi v Sofiji se je zbrala pri sprejemu ogromna množica, ki je navdušeno pozdravljala Mussolinijevo mladino.
Odposlanstvo GIL-a si je danes ogledalo prestolnico in je v rimskem koraku korakalo skozi glavno ulico Sofije. Zvečer bo glasbeni oddelek odposlanstva priredil pred sobranjem koncert, jutri pa bodo člani odposlanstva v treh ločenih skupinah odpotovali na letna taborišča v Lunkovem, Trnovem in Belovem, kjer bodo ostali v društvu bolgarskih tovarišev do 25. avgusta 1.1. Nato bodo v skupinah obiskali najbolj zanimive kraje Bolgarije.
Stiske in zadrege boljševikov in zaveznikov
Lloyd Geearge o angleškem bfrokratizmii
Rim, 8. avg. s. Stari, zelo stari Lloyd George. ki ima na vesti že mnogo političnih krivd, med njimi za Angleže zlasti krivdo, da je londonskemu olimpu več ko enkrat zdrobil jajca v košu, je že nekaj časa molčal, razume se, v popolno zadovoljstvo Churchilla in njegove družbe, sedaj pa je nepričakovano povzel glas in je seveda takoj sprožil velik vihar in pravi škandal v vladnih krogih in v tako zvani javnosti. Izkoristil je za to neko proslavo v svojem rojstnem kraju Eistedt v Galesu, kjer si je drznil z nezaslišano silovitostjo in z ostrimi, skoro revolucionarnimi besedami napasti vso britansko birokracijo. Prjzanesel ni prav nikomur. Dejal je med drugim, da sta čudovita nesposobnost in značilna nepristojnost visokih in nižjih funkcionarjev vseh ministrstev in vseh uprav enaki splošnemu pomanjkanju volje in odklanjanju sleherne odgovornosti, ki jo označujejo za njihovo popolno nedelavnost. Po mnenju Lloyda Georgea je angleška birokracija glavni vzrok vseh porazov in krize angleškega impera, kajti s površnostjo in nesposobnostjo ni mogoče vladati, še manj pa upravljati narodom. Toda besni Lloyd George se ni omejil samo na kritiko angleške birokracije. Šel je še dalje. Izkoristil je ugodno priliko, da je izrazil željo, da se bo počasi tudi pokrajina Gales prebudila in pripravila za novo, lastno nacionalno življenje. Ta njegova separatistična pripomba je med poslušalci zbudila ogromno odobravanje. Nekdo je v množici zavpil: »Hočemo ustanovitev nacionalne stranke Galesa!«
Tako poročajo o tem Georgeovem nastopu angleški listi. Lahko si predstavljamo, na kakšen odmev so v Londonu naletele besede bivšega predsednika vlade, ki si je upal žaliti vse, kar je najsvetejšega v britanskem imperiju, in ki je šel celo tako daleč, da se je spustil v separatistične vode. V raznih komentarjih pa v londonskih krogih mimo Georgeovega separatizma priznavajo, da je govornik povedal marsikatero bridko resnico, ki jo potrjujejo vojne izkušnje.
Židje v angleški vojski
Lizbona, 8. avg. s. Po vesteh iz Londona in Washingtona se opaža med tamkajšnjimi Židi velika razgibanost zaradi težnje, da organizirajo večjo ali manjšo armado, ki naj bi »odlično« posegla v borbo proti sovražnikom Anglosasov, namreč proti njihovim sovražnikom, že nekaj časa so v zraku glasovi o zbiranju židovskih prostovoljcev v Palestini, pri čemer gredo seveda Angleži Židom vsestransko na roko. Angleži so namreč veseli, da morejo podpihovati za vojno navdušene Žide, proslavljati njihov patriotizem in s tem posredno teptati podvržene jim palestinske Arabce. Prav včeraj je angleški vojni minister Grigg sporočil v spodnji zbornici, da bodo v britansko vojsko uvrščeni tudi polki palestinskih židov. Po vsem tem bi mogli sklepati, da je Velika Britanija v celoti uslišala želje židovskih patriotov, toda to drži samo do neke mere, kajti angleški minister je pripomnil v zadovoljstvo poslancev, da bo med židovske polke v vsakem primeru vključena vsaj po ena četa angleških vojakov. Zdi se torej, da je to največ, na kar lahko pristanejo Angleži, ko dopuščajo zbiranje židovskih prostovolj-c»v za skupno borbo proti osi.
Z druge strani se doznava, da celo Angleži ne zaupajo preveč Izraelovim sinovom in sicer niti v pogledu njihovega domoljubja, ki se še ni povsem Izkazalo, niti v pogledu njihovega dvomljivega poguma, ki nikaor ne predstavlja posebne odlike njihove rase. Zedinjene države soglašajo
glede zbiranja Židov za Anglijo, vendar tudi v Washingtonu ne žele prepustiti Židom popolnoma svobodnih rok, ker se tako v Washingtonu kakor v Londonu boje, da bi morali mobilizirati preveč svojih vojakov za nadzorstvo židovskih »ghetov«.
Židovski svetovalec rasa TaSarija
Carigrad, 8. avg. s. židovski list »Davar« v Tel Avivu sporoča, da bo v kratkem odpotoval iz Jeruzalema v Abesinijo znani židovski odvetnik Natain Marein, ki je bil imenovan za pravnega svetnika začasne abesinske vlade. Ni znano, kakšne naloge bo lahko opravljal ta židovski odvetnik v bogato plačani službi rasa Tafarija, niti ne, kakšne pravde bo zastopal v imenu ži-dovstva in britanskega impci ializma.
Ameriško nezadovoljstvo
z angleškimi neuspehi
Stockholm, 8. avg. s. Nezadovoljstvo ameriške javnosti zaradi neprestanih neuspehov zaveznice Anglije in nesposobnosti njenih odgovornih mož se vedno bolj uveljavlja v vseh severnoameriških krogih in so morale končno severnoameriške oblasti, da bi vsaj nekoliko dvignile omajani prestiž Velike Britanije, izdati stroge odločbe, da se v kali zatro vse kolektivne ali individualne manifestacije, ki bi kakor koli žalile prestiž in dobro ime Velike Britanije. Doznava se medtem, da je bil obsojen na 60 dni zapora neki Moses Elisberg, ki si je dovolil javno kritiko o sposobnostih angleških generalov.
Rooseveltova sopr~<?a
nasprotnica boljševizma
Buenos Aires, 8. avg. s. Ga. Eleonora Roosevelt, soproga predsednika Zedinjenih držav, je podala izjavo, ki se lahko v nekem smislu označi za dragoceno, v kolikor je namreč v popolnem nasprotju z glavnimi smernicami ameriške politike v odnosu do Sovjetske zveze. Poslala je namreč voditelju socialistične stranke delavcu Connollyju pismo, ki je bilo te dni objavljeno in ki se glasi: »Občudujem Rusijo in čudovito borbo, ki jo danes vodi. Rusija ima pravico, da si izbere takšno vlado, kakršno hočejo imeti Rusi. Mi pa nikakor nočemo, da bi v naši državi prevladala severnoameriška skupina, ki bi bila pod oblastjo Rusije in v službi ruskih interesov.«
Nobenega dvoma ni, da so besede Roo-seveltove žene. ki velja za živahno propa-gandistko vsake protiosne pobude v Ameriki, jasne, celo zelo jasne. Nimamo ničesar proti boljševizmu, tako nekako misli reči, da le ostane tam, kjer je, toda boljševizem je že po svoji označbi izvozni predmet in zato ne želi njegovega uvoza v Ameriko. Na drugi strani je znano, da so imele nekatere ameriške delavske organizacije in še bolj njihovi poedini člani neposredne in kaj trpke izkušnje z boljše-viškimj metodami. Ameriški delavci in voditelji ameriških sindikatov, ki so nekaj časa živeli v Rusiji, so se vrnili z ogorčenjem in z odvratnostjo. Pri vsem tem pa je Roosevelt, šef povsem kapitalistične države, stopil v vojno v popolnem zavezništvu z boljševikj. Ta absurdnost je tolikšna, da se je zaveda tudi predsednikova soproga, ki je podala o tem nedvoumen dokaz v zgoraj navedenemu pismu. V Ameriki drhte in trpe za usodo boljševizma, vendar pa ga nočejo imeti doma. To je zares odličen primer kapitalistične sebičnosti. kj je zgrešila pot
Berlin; 8. avg. Nemške in zavezniške čete zasledujejo na vsej črti poraženega sovražnika. Poskusi semažnega odpora so bili takoj v kali zatrti. Samo v dveh odsekih, kjer je teren nekoliko ugoden za začasno obrambo, ao se mogli razni sovražni oddelki polagoma umakniti v redu. Gre predvsem za one sovjetske čete. ki se umikajo severno od železniške proge Rostov-Arma vir, upoštevati pa je treba, da v tem odseku pritiska zmagovitih čet ni mogoče niti od daleč primerjati si pritiskom istih čet med Salom in Donom, odnosno med Donom itn železniškim odsekom Dinka-Skutorov (Sta-Iingrad). Glavnina Bockove vojske je angažirana predvsem v borbi za važna križišča, ki leže na področju reke Kuban in na ozemlju med Donom in ergentskim višavjem.
V ostalem pa si tudi v Londonu in Wa-shingtonu ne delajo več nikakih utvar, ki jih tu in tam tudi sovjetsko vrhovno poveljništvo samo razblinja. Značilna je vest, ki so jo včeraj z vsemi podrobnostmi objavili v obeh anglosaških prestolnicah: Churchill nj šel v Moskvo in tudi nima namena podati se tja. Namestu njega je prispel tja britanski veleposlanik v Kujbiflevu. Tam se mudi tudi ameriški general Pollett Bradlev kot posebni odposlanec predsednika Roosevelta in kot prinašalec njegovega osebnega sporočila Stalinu. Britanski diplomatski zastopnik ni podal nikake izjave, pač pa je odposlanec Bele hiše sporočil novinarjem, da je namen njegovega prihoda v Moskvo, da se skupno poišče rešitev trenutno najnujnejšega problema, pomoči anglosaških velesil Rusiji. Zedinjene države so v tem pogledu storile že mnogo, toda hočejo storiti še več in celo. če bodo to okoliščine dovoljevale, doprinesti največ, da bi lahko sovjetski zaveznik odvzel sovražniku pobudo iz rok. Ni izključeno, da vsebuje Rosseveltova poslanica kako obvezno zagotovilo tudi v pogledu druge fronte, ki je rdečemu diktatorju tako pri srcu, značilno pa je, da je Rooseveltov odposlanec opustil priliko, da bi sporočil novinarjem, da bo svoječasna Churchillova in Rooseveltova obljuba Molotovu glede druge fronte izpolnjena. Zato ni čudno, ako je prihod obeh anglosaških predstavnikov v Moskvo pomagal odpreti oči glede vedno bolj katastrofalnega razvoja položaja v Mo-kvi. Spričo tega se zdi upravičena domneva. da je namen potovanja ta, da se zaroti Stalin, naj za vsako ceno, kjerkoli in kakorkoli vztraja.
Ni brez pomena, da se je eden izmed najbolj znanih londonskih vojaških tednikov »\Vcslney Hud« podvizal trditi, da je vojaški položaj Sovjetske zveze povsem nasprotno od tega. kar se domneva, odličen. Duhoviti Timošenkov načrt je bili izvršen. Ta načrt je predvideval velik strateški umik do Kavkaza odnosno do Volge. Nemci so padli v mrežo, ki jim jo je nastavil sovjetski maršal, ker jim je bila nastavljena velika vaba: pefcrolejska ležišča. Sedaj Tirno-šenku ne preostaja ničesar drugega, kakor
j povleči mrežo, preiti namreč v napad, čim se sovražnik v mrežo ujame. Res je pa, da so luknje te mreže zelo široke, ko se takšne ribe, kakršne so ogromne oklepne nemške kolone in ogromne množice nemške in zavezniške nehote, prosto gibljejo v vseh smereh, ne da bi kje naletele le na senoo kake mreže. Prav v zadnjih 48 urah, ko sta imela anglosaška odposlanca razgovore s Stalinom, so se te nemške ribice podale prav tja, kjer bi moral stati ribič namreč onkraj Kubana in onkraj kolena Dona, po-maknivši se do železniške proge, ki vodi iz Skutorova v Stalin grad. Se najbolj zanimivo pa je, da je smatralo samo sovjetsko vrhovno poveljništvo za potrebno objaviti, da je bok sovjetskih čet resno ogrožen. ker prodirajo nemške in zavezniške čete vzdolž železniške proge in so se približale Sta! in gradu že na razdaljo 150 km ▼ južnovzhodni smeri. To je seveda gola resnica odnosno samo del resnice. Sovjetsko vrhovno poveljništvo je očitno hotelo podčrtati nekatere Stalinove argument© v odgovor na Rooseveltovo poslanico in ni izključeno. da je rdeči diktator dal razumeti, da bi namestu predsednikovih poslanic, pa naj bodo še tako prisrčne in prisrčno obvezne, rajši imel velike konvoje takšne vrste, kakršen je bil oni, ki je odplul iz Zedinjenih držav, ki pc ni prišel na svoj cilj. Seveda je potrebno, da vojne potrebščine tudi prispejo v Murmansk. ne pa, da končajo na dnu morja, kakor je tudi potrebno, da prispejo čim prej, ne pa šele čez nekaj tednov, kajti tedaj bi mogle biti prepozne. Isito velja tudi za vojne potrebščine, namenjene na Kavkaz, kajti sicer bi mogle služiti samo britanskim armadam na Srednjem vzhodu in sovjetskim posadkam v Iranu (Picco-co.)
Bolgarsko posojilo
za narodno obrambo
Sofija, 8. avg. s. Finančno ministrstvo objavlja, da je podpisovanje posojila za narodno obrambo doseglo 6. avgusta znesek 4 milijarde 736 milijonov levov. Podpisovanje zakladnih bonov pa je istega dne doseglo znesek 1 milijarde 720 milijonov levov. Podpisovanje se bo nadaljevalo do 31. decembra.
Madžarska trgovinska
pogajanja s Švedsko
Budimpešta, 8. avg. s. Včeraj je odpotovala v Stockholm madžarska trgovinska delegacija, ki ji bo načeloval madžarski pooblaščeni minister Nikl. Madžarska delegacija se bo z zastopniki švedske vlade pogajala o sklenitvi novega trgovinskega sporazuma, ker poteče dosedanji ob koncu meseca. Isto madžarsko odposlanstvo se bo nato podalo tudi v Helsinke, da obnovi tudi s Finsko trgovinski sporazum, ki bo prav tako potekel ob koncu meseca.

Rumunija skrbi za zimo
Občina Bukarešta je že začela zbirati velike zaloge življenjskih potrebščin za zimo. Predvsem zbira najvažnejša živila, to je mast, slanino, konserve in osoljene in prekajene ribe. Narolnemu zadružnemu zavodu je naročeno, da poskrbi za velike množine posušenega sočivja. Prav tako so tvornice marmelade dobile znatna naročila. Preskrba s sladkorjem je zagotovljena. Odvisno pa bo od letine sladkorne pese v Transnistriji (to je na ozemlju onstran Besarabije), če se bo zdajšnja kvota mogla povečati.
Ker vskladiščanje teh velikanskih množin živil zadeva na težave, odnosno magistrat še nima na razpolago ustreznih skla>-diščnih prostorov,, obstoji predlog, da bi se vsem gospodinjstvom izročile že zdaj celotne pripadajoče jim kvote za vso zimo. Pri tem naj bi se pomagalo uradništvu s predujmi. Predvsem bi dobili predujme tisti uradniki, katerih mesečne plače ne presegajo 10.000 lejev. Enakih olajšav naj bi btti deležni tudi rodbinski člani frontnih in svojci padlih vojakov.
Gospodarske vesti
= Iz italijanske industrije konserv. Največja italijanska tvornica sadnih in sočiv-nih konserv Cirio, Societž. Generale delle Conserve Alimentari v Rimu, ki je prej producirala mesne izvlečke in razpečavala kavo, se je zdaj posvetila produkciji mlečnih izdelkov in sladkorja. V to svrho so bile potrebne tudi nove gradnje, ki so delno že dovršene, delno pa se še dovršujejo. Družba si je v lanskem letu pridobila večino delnic Mlečne centrale v Napoliju in močno udeležbo pri družbi Societž. Generale Agricola Immobiliare per il Mezzogiorno, ki ima velike sadovnjake v Sessi Au-rinci.
= Albanija postaja italijanska tujsko, prometna pokrajina. Direkcija za potniški promet v ministrstvu za ljudsko kulturo in propagando je omogočila, da so se na albanski obali, v gorovju in v termalnih kopališčih v zadnjih mesecih obnovili številni hoteli ali pa so bili na novo zgrajeni. Poskrbljeno je tudi za omnibusne zveze in druge pogoje, ki jih terja tujski promet Med drugim je bilo v zadnjem mesecu v Dulcignu, Pogradcu, Petreli in drugih za tujski promet ugodnih krajih odprto osem novih hotelov.
= Znižanje uvoznih premij v Turčiji. Turška vlada je sklenila znižati uvozne premije v dolarjih, švedskih kronah in švicarskih frankih od 48 na 35%. Od tega pričakujejo znižanje cen za 13%. Po časopisnih poročilih se baje pripravlja popolna opustitev sistema uvoznih premij.
= Prijava terjatev nasproti bivši Jugoslaviji na Hrvatskem. Urad za podržavljeno imovino v Zagrebu opozarja na že večkrat objavljeni poziv državnega zakladne-ga urada glede prijave terjatev nasproti bivši Jugoslaviji in nasproti ostalim javnopravnim telesom, tvrdkam, ustanovam in fondom kakor tudi nasproti fizičnim osebam, tvrdkam, ustanovam in fondom s področja nehrvatskega dela bivše Jugoslavije. Rok za prijave traja do 18. avgusta.
— Obvezna oddaja previikov ovsa na Hrvatskem. Hrvatska oblastva opozarjajo, da je oddaja ovsa na Hrvatskem letos obvezne in da se določeni previfiki morajo oddati prav tako kakor ol ostalih pridelkov, za katere je določeno mpaopolsko raz-
polaganje. Odkupna cena za metrski stot zdravega, posušenega in zrešetanega ovsa je določena na 350 kun, franko skladišče pridelovanca. Ako se oves izroči do 31. oktobra, dobi pridelovalec razen odkupne cene še premijo 150 kun za vsak metrski stot
—	Povoljno stanje hrvatskih vinogradov. Kakor javljajo iz Zagreba, se spričo ugodnega vremena vinska trta po vseh hrvatskih vinogradih dobro razvija, Trtno listje je ziravo in peronospore skoro ni, čeprav se listje ni mnogo škropilo z modro galico. Grozdje pravilno dozoreva. Vinogradniki upajo, da bo trgatev izdatna in da bo grozdje prav dobro.
—	Prijava vojne škode v Hrvatski. Na poziv državnega zakladnega urada v Zagrebu se mora prijaviti vsa škoda, ki je nastala zaradi vojne. V kompleks vojne škode spala tudi vprašanje odškodnine za konje, vozove in vprego, ki so jih kmetje izročili bivši jugoslovenski vojski, a jih niso dobili vrnjene ali plačane. Hkratu s prijavami je treba oddati tudi dokaze, da so prijave upravičene.
žetev na Slovaškem je dobra. Na Slovaškem je zdaj žetev v polnem teku. Letina se označuje kot dobra srednja. V, ' vrstah vodilnih slovaških gospodarstvenikov naglašajo potrebo kontrole žetvenih rezultatov, da bi se ugotovilo, kaj slovaško kmetijstvo prav za prav prideluje, ker so vsi dozdaj šnji podatki premalo natančni.
= Oskrba Hrvatske t umetnimi gnojilL
Skupno s hrvatsko skupino je pred kratkim Družba za kemično in metalurgično produkcijo v Pragi ustanovila v Zagrebu kemično tvornico z delniško glavnico 50 milijonov kun. S vrha zagrebškega podjetja je preskrba Hrvatske z umetnimi gnojili. Kakor znano je omenjena praška družba udeležena tudi na beograjskem podjetju »Zorki«.
—	Sueški prekop končno zapit za blagovni promet. Iz Berlina poročajo: Sueški prekop je v teku vojne po večini izguba prvotne funkcije kot najvažnejša morska pot v Srednji in Daljnji vzhod. Toda šele zdaj je bila odrejena končna zapora Sueškega prekopa za prevoz trgovinskega blaga. Vsak nevojaški promet je začasno zaibranjen. Seveda je ta prepoved v zvezi z dogodki na egiptskem bojišču, saj je Sueški prekop postal vojna cona. Ta zapora prizadeva zlasti tudi ameriški blagovni promet v pristanišča vzhodnega Sredozemskega morja, ki se je doslej še sicer vršil, čeprav v majhnem obsega.
Naše gledališče
OPERA
Nedelja, 9. avgusta: Ob 16.: Trubadur. Izven. Zaključna predstava letošnje sezone. Izven. Cene od 28 lir navzdol.
Zaključna predstava letošnje operne sezone bo danes ob 16. uri. Peli bodo Verdijevo opero »Trubadur«. V naslovni partiji bo gostoval Ivan Franci, ki odhaja v angaž-man v Zagreb. To bo njegov zadnji nastop v tekoči sezoni na našem odru. Zasedba vlog je sledeča: grof Luna — Janko, Leo-nora — Heybalova, Azucena — Golobova, Ferrando — Tone Petrovčič k. g., Ines —■ Polajnarjeva, Rulz — Kristančič, cigan — M. Gregorin. Dirigent: A. Neffat, režiser: C. Debevec, zborovodja: R. SimonitL
Spomini na staro Ljubljano
GradlSče. Cesta in okolica je bila pred 70 leti povsem drugačna; izpremenila se je šele po potresu. Na levi strani je bila prva dvonadstropnica last barona Wurzba-cha. Naslednja hiša Greslovih dedičev je danes last tovarnarja Rada Hribarja. Na zunaj se nista dosti izpremenili. V Gres-lovi hiši je bila velika gostilna »H kroni« z lepim vrtom. Hišo tovarnarja Hribarja so pa v zadnjih letih precej preuredili. Hiša mestne občine — Stubenbergova ustanova — za mestne uboge Jtare ljudi, je bila eronadstropna. Po potresu se ;e popolnoma podrla nakar je zrasia današnja dvona^stroprica. Ob Hilšerjevi ulici je bila precej velika enonadstropnica, tako imenovana vcjaška delavnica. To hišo ie kupil Konzorci državnih uradnikov in zgradil vchko trinadstropnico. h: ima dva vhoda: eneg? te Hilšerjeve, zdaj Gregorčičeve ulice, enega pa iz Gradišča. Nadalj-na hiša je biia nekdaj Dreotova, pozneje jo je kupil trgovski agent Lininger. Aleksander Drec je bil veletrgovec z žitom, zelo premcien, predsednik Kranjske hranilnice v Ljubljani. Ni bil oženjen in po njegovi sn.rti niso našli nobene oporoke. Ogromno premoženje so torej dedovali sorodniki na štajerskem. Med dediči je -bil tudi d v. S*or, odvetnik v Ljubljani, ki se je potem preselil na Teharje pri Celju, kjer je kupii gradič in tam pred 20 leti umrl.
Na desni strani od uršulinskega samostana dalje je bila nizka, precej velika enenadstropna hiša z vrtom, kjer je biia stara gostilna »Pri Gertnerju«. Hiša je bila po potresu zelo poškodovana in se je podrla. Tu so sezidali veliko dvonadstrop-nico ter so Nunsko ulico razširili. Hiša je zdaj last okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani. Sosedna hiša je bila last industrijca Luckmanna. Pred leti so jo podrli, ker je ovirala ves promet, zlasti pa razvoj tramvaja. Hišo je po dogovoru z občino podrl sin dr. Friderik Luckmann, odvetnik, ki je nato sezidal na vogalu ob Erjavčevi cesti lepo dvonad-stropnico. Nadaljne hiše, onstran Erjavčeve ceste so bile majhne; tu je bilo predvsem Cenkerjevo posestvo, nadalje »Ball-haus«, ki se je pa še pred potresom podrl. Ves ta kompleks je zelo trpel ob potresu. Vse hiše so se podrle od Erjavčeve do Gregorčičeve ceste. Na tem velikem prostoru je potem nastalo današnje Dramsko gledališče, za tem pa velika stanovanjska palača, last pokojninskega fonda Kranjske hranilnice. Ob Gregorčičevi ulici, Gradišču in Cesti 29. otkobra je veliko posestvo pokojnega dr. Munde, odvetnika v Ljubljani; v Gradišču stoji še stara enonadstropna hiša prav do vogala; ob sedanji Ulici 29. oktobra pa je dr. Munda sezidal veliko let pred potresom dve veliki dvonadstropni hiši. Pokojni dr. Munda je bil znan kot odličen pravnik. Celo imetje je zapustil v oporoki kot ustanove za slovenske visoko-šolce, napravil je tudi legate in volila. Zapuščina pa še ni prišla do končne ustanovitve dijaške ustanove ter je v rokah sodno določenega upravitelja, ki polaga vsako leto račun o posestvu.
Gosposka ulica. Prva hiša na levi je bila pred 70 leti last Zagrebčana Pongratza. Upravitelj hiše je bil stari dr. Sajovic, oče sedanjega odvetnika v Ljubljani. V pritličju je bila gostilna »Severna zvezda«, v zgornjih prostorih pisarna dr. Sajovica, stanovanje in zobni atelje, v drugem nadstropju pa stanovanja drugih strank. Potres je hudo poškodoval to hišo, ki se je morala popolnoma podreti. Novo sezidano hišo je pozneje, šele po polomu Avstrije, kupil veletrgovec Karol Prelog, ki ima tam svojo trgovino na debelo in na drobno in skladišča. Pred trgovino Karla Preloga je bila v tej hiši obče znana »Narodna kavarna«, kjer je gospodaril nepozabni »živili« Fran Krapež. Nadaljna hiša, last pl. Gerlizija ima zdaj vhod samo iz Gosposke ulice, hiša ima veliko dvorišče ter sega do židovske ulice. Dediči po umrlem g. Gerliziju so se izselili in od njih je kupil posestvo Karel Prelog. Nekatere nadaljne hiše so se podrle in sezidale nove.
Na vogalu Gosposke ulice Turjaškega trga stoji še vedno lepa, impozantna tri-nadstropnica Pongratzovih dedičev, ki je potres ni poškodoval. V tej hiši, v prvem nadstropju, je imela po potresu nekaj časa Ljubljanska čitalnica svoje prostore. Nadaljna hiša na Turjaškem trgu je last Kmetijske družbe. To je impozantna stara stavba; sprednji del kakor tudi del ob Gosposki ulici je bil palača deželnega predsednika in tudi deželne vlade. Po potresu so sprednjo hišo popravili, zadnja hiša ob Gosposki in Salendrovi ulici pa se je popolnoma podrla. Prostor še danes ni zazidan. Sprednja hiša pa se je temeljito popravila ter so bili potem v njej uradi deželnega odbora, kranjske deželne blagajne, sprejemna dvorana deželnega glavarja itd.
Na desni strani Gosposke ulice, nasproti Zvezde, je stal deželni dvorec, zraven dvorca na Kongresnem trgu in ob Vegovi ulici pa je bil senčnat vrt, obdan z železno ograjo. Potres je stavbo tako poškodoval, da so je morali popolnoma podreti. Na tem prostoru je nastal novi deželni dvorec, kjer so bili potem nastanjeni vsi deželni uradi, tu je tudi bilo stanovanje deželnega glavarja, katerih poslednji je bil dr. Ivan šu-šteršič. Po polomu Avstrije je tu našla svoj dom naša Alma mater, slovenska univerza. Za dvorcem je ostal prostor nezazidan ter se je otvorila nova, Peterne-lova ulica, imenovana po zaslužnem direktorju ljubljanske realke dr. Mihaelu Peter-nelu. — Hiša Glasbene Matice je bila tudi sezidana šele po potresu. Prej je imela višja dekliška šola v njej svoje prostore. Hiša banke Slavije, današnji Novinarski dom, se je precej popravila in modernizirala. Impozantna palača vseučiliške knjižnice je pa med najnovejšimi stvaritvami Pečnikove arhitekture. Na tem prostoru je bila prej palača kneza Ausperga. last fi-dejkomisa. Palača je bila sicer stara, a impozantna, vhod visok, v palači so bile lepe dvorane, v spodnjem delu v dvoranah štukature in zanimive freske. V zgornjih prostorih so bile pisarne deželne vlade, potem sobe za deželno knjigovodstvo. Tu je tudi bil internat ln šola »Institut Rehn«, v spodnjih prostorih ob Gosposki ulici pa je bila trgovina z železnino. Knez Auersperg nI stanoval v palači: bival je v inozemstvu. saj je imel prav lepe dohodke od te palače, od drugih posestev in od raznih
državnih obligacij. Pred 60 leti je bil upravitelj in računovodja fidejkomisa pokojni Skofiz, ravnatelj deželnega plačilnega urada, po odhodu tega upravitelja v Inomost pa pokojni Endlicher, uradnik deželne vla-
de ▼ Ljubljani. Potres je to paleto tako hudo poSkodoval, da, so jo morali podreti. Prostor je potem ostal nad 40 let nezazidan in res ni mogel poslužitl lepšemu namenu kakor univerz, knjižnici. E. Josta
Opazovanja vremena
In neba v avgustu
Ljubljana, 8. avgusta.
Sredi pasjih dni imamo letos nenavaino hladno vreme. Po hudi vročini je dež ohladil ozračje, ki se zdaj kar ne more nanovo razgreti. Zlasti jutra so hladna. Tako je v petek beležilo živo srebro zjutraj komaj 12.50 C, čez dan pa se je živo srebro dvignilo do 19.70 C. Noč od petka na soboto je bila spet prav hladna in je živo srebro beležilo davi komaj 8.90 C. Ljubljano je pokrivala megla, ki nam obeta, da se bo vreme spet obrnilo na lepše. 2e v petek popoldne je spet posijalo sonce in tako si zlaj obetamo spet novih sončnih dni. Res je bila sobota spet jasna in je zgodaj dopoldne posijalo sonce.
Ljudske vremenske modrosti
Hladno vreme v -pasjih dneh je spet ena izmed narobečnosti letošnjega vremena, ki nam v ostalem ni nenaklonjeno, kar se tiče zorenja in spravila dobre letine. V ostalem so že naši dedje pravili, da je o sv. Lovrencu začetek jeseni. Lovro bo godoval v ponedeljek, 10. t. m. Kmet, ki ima prav v teh dneh višek napora od zore do poznega večera, je na Lovrenčevo godovanje na-pletel različna svoja vremenska modrovanja. Tako nam pripovedujejo kmetski reki: če je na sv. Lovrenca dan lepo, bo vsa jesen lepa in bo pozimi malo snega. Ce je na sv. Lorenca dan lepo vreme, se vol smeje — ker bo lepa jesen in dosti paše, — če je pa grdo, se joka. Ali, če na sv. Lovrenca dan grmi, ni ježic. Po vinogradih že pričenja zoreti grozdje in kmet sodi o tem: če je na Lovrenčevo grozdje mehkd, potem bi vino sladko. Zastran vina pa ta dan ni potrebno lepo vreme, češ: Lovrenec deževen nam vino sladi, lepa ajda moč po njem dobi. Vendar je bolje, če se vreme zjasni, kajti: če je Lovrenec jasen, bo tudi grozd strden in viničar bo glasen, že naši dedje so o vremenski menjavi okrog sv. Lovrenca rekli; Lovrenc v vodo kamen vrže, vendar ne hodi v njo, ker je že mrzla. Sv. Lovrenec — vsaka voda ko zdenec. Lovrenec že mašulje v rokavicah. In če sv. Lovrenc v hladu mašuje, bo zima huda in trla. Naj torej obvelja tisti kmetski rek, ki pravi: Ob Lovrencu in Jerneju lepih dni, se vsakdo jeseni lahko veseli.
Številne zvezde se utrinjajo
V jasnih nočeh avgusta se pogosto utri-njajo zvezde. Od nekdaj že vemo staro vero, da se vsakemu novorojenčku prižge na nebu drobna lučka, ki se utrne, kadar do-tičnik umre. še danes se marsikateri vernik prekriža, kadar vidi, da se je utrnila zvezda, ali pa si zaželi kaj lepega, kar se
mu bo kajpaia izpolnilo. Te ljudske vere se spominjamo, ko v nočeh okrog 10. avgusta vidimo hiteti marsikatero zvezdo čez nebssni obok. V tem času se namreč najbolj utrinjajo zvezde in letos bomo lahko to posebno pozorno opazovali, ker bo 12. avgusta mlaj in premočna mesečina ne bo motila opazovanja. Treba je samo še, da bo nebo jasno. Od vseh nebeških prikazni je utrinjanje m-ezd najbolj očarljivo. Neslišno se utrne zvezda, hiti po svoji žareči poti in ugasne po kratkem presledku, kakor iskra iz lokomotive.
V brezmesečnih nočeh lahko povprečno opazujemo po 46 utrinkov na uro. Neki opazovalec je naštel v eni sami noči 250 utrinkov. Perseidski meteorji, Imenovani tako po Persejevem ozvezdju, iz katerega se (vsaj navidezno) utrinjajo, se vračajo na naše nebo vsako leto okrog 10. avgusta. Po preračunavanju njihove poti se je izkazalo, da prihajajo po poti kometa Swifta-Tuttlea iz leta 1863. To so zgolj drobci tega nebesnega telesa, ki so se razkropili vzdolž vse poti kometa. Vselej, kadar prekriža Zemlja pot tega kometa, nastane trčenje z mogočnim utrinjanjem. Drobci, težki samo nekaj gramov, se svetlikajo v odialjenosti nad 100 km nad Zemljo in to je tisto čudovito utrinjanje, ki ga takč občudujemo. Najlepše je opazovanje proti zgodnjim jutrnjim uram.
Zanimivi komet Eros
Kakor smo že poročali, bomo 26. avgusta v zgodnjih urah lahko opazovali popoln lunin mrk. Jutri, 10 .avgusta, pa bodo zve-zdogledi opazovali še posebno zanimivo nebesno prikazen: sloveči mali planet Eros se bo približal Zemlji in pride v opozicijo k Soncu. Planet Eros je 1898 odkrila berlinska opazovalnica Urania. Mali planet leti v elipsi okrog Sonca tako, da križa pot Marsa. Kadar se približa Zemlji, zelo različno menjuje svetlobo, kar s! opazovalci in teoretiki razlagajo na različne na-čine. Nekateri so označili Eros za dvojno zvezdo, da, menili so celo, da v troje kroži okrog Sonca. Mlali dunajski matematik in astronom dr. Guntram Schrutka-Rechten-stamm. ki je zdaj na delu v Hamburgu, pa je prišel z zvezdogledom dr. Krugom po daljših računih in raziskovanjih do prepričanja, da je Eros triosni elipsoid in da je torej podoben podolžni struci kruha. Po-dolžna os meri kakih 35 km, da bi ga torej lahko mirno položili med Ljubljano in Novo mesto. Srelnja os bo dolga kakih 19, najmanjša os pa 16 km. Letos bo planet domnevno kazal zelo različno svetlobo. Eros je planet 12. veličine in ga bodo mogli opazovati le zvezdogledi z najboljšo optiko.
Devetdeset let ljubljanske realke
V vojni dobi ne kaže slaviti jubilejev, vendar pa naša realka zasluži, da se je spomnimo ob njeni 90 letnici. Ko je 1902. praznovala zlatj zubilej, je bila izdana slavnostna knjiga, ki je do podrobnostih natanko opisala postanek pomembnega ljubljanskega zavoda. V življenju realke, današnje prve državne realne gimnazije, se je v teku zadnjih štirih desetletij marsikaj izpremenilo. toda tradicija je ostala neprekinjena in družina bivših gojencev realke, kar jfh je še v življenju, je povezana na zavod s tovariško vzajemnostjo in z mnogimi lepimi spomini.
Dunajsko prosvetno ministrstvo je z odlokom 12. julija 1852 dovolilo, da se v Ljubljani ustanovi popolna nižja realka. Knezoškof Wolf je zanjo namenil nekatere razrede v starem licejskem poslopju na Vodnikovem trgu, ki so bili prej namenjeni bogoslovcem. Mestna občina je odobrila 2000 goldinarjev za nabavo učil in se je obvezala, da bo letno plačevala šolske potrebščine. Tako je bil obstanek zavoda zagotovljen. Ministrstvo je postavilo vo-diškega župnega kooperatorja Mihaela Peternela za začasnega upravitelja nižje realke in za učitelja prirodoslovnih ved, Rajmunda Pirkerja pa za učitelja nemščine in matematike. Nadalje so bili prevzeti profesorji Anton Vojska za zem-ljepisje in zgodovino, Joahim Oblak pa za prostoročno risanje. Za začasnega učitelja verouka je bil postavljen škofijski dvorni kaplan Anton Lesar, za profesorja italijanščine Anton Pertout, za učitelja lepopis j a Franc Centrih, za šolskega slu30 in obenem za pisarniškega pomočnika pa
Franc Gerkman, ki je pozneje opravil učiteljski izpit in je šel za učitelja v Vipavsko dolino.
1. septembra 1852. je ravnatelja Peternela zaprisegel državni namestnik grof Gustav Chorinsky. Tako je novi zavod stopil v življenje. Prevzeli so učila in opravo dotedanje dvorazredne nižje realne šole, risalnico in ostale prostore. .Ze 1. in 2. oktobra je bilo vpisovanje, 4. oktobra pa slavnostna otvoritev. Qb pol 8. zjutraj so se zbrali praznično oblečeni dijaki v razredih. nakar so se v sprevodu podali v stolnico, kjer je kanonik in občinski svetnik J. C. Novak opravil svečano službo božjo. Nato so se vrnili v okrašen razred, kamor je prišel tudi državni namestnik s svojim spremstvom. Pri vratih ga je sprejel župan dr Burger z vsemi občinskimi svetniki in učiteljskim zborom. Dijaki so zapeli molitveno pesem, nakar je ravnatelj PeternoJ v daljšem govoru navajal, kako zaslužne može je že dala kranjska dežela v prid vedi in napredku človeštva. Ze tri leta, je rekel, hitijo parni stroji (lokomotive) skozi deželo, ki je preprežena tudi z brzojavom. Toda le tuje sile so bile doslej na delu. Kmalu bo drugače. V teh razredih se bo učila naša mladina mojstrovari j>ri-rodne sile ter jih voditi s svojim duhom. Tu naj začne prodirati v labirinte čudežne prirode. Mar ni Kranjska že v preteklosti ! rodila mož. ki jih lahko postavimo vsakemu tujcu ob stran? Mar se niso tu rodili Valvazor, Žiga Herberštajn. Schonleben, Linhart, Zois in svetovno slavni Vega? Zakaj se tu ne bi mogel roditi tudi kak Savery. Papih, Fullon. James Watt ali
Morse? Morda bo kdo rekel, da je Kranjec
preveč navezan Da svojo deželo in da se ne upa v svet. Mar se ni Friderik Baraga s šestimi tovariši upal tja gor do ledenih jezer v severnoameriških pragozdovih? Mar se dr. Ignacij Knoblihar s sedmimi tovariši ni upal v žareče puščave srednje Afrike? Večina teh se ja izobraževala v prav tehle razredih. Saj stojimo vendar na pragu prekomorsk;h dežel, h katerim gre pot skozi sijajni Trieste; mar ne bo Ljubljana v kratkem po železniški zvezi postala skorajda predmestja Triesta?
Tako je govoril bistro razgledani ravnatelj Peternel. 2e naslednji dan se je pričel pouk. Vpisani so bili 204 dijaki, ki so delno prestopili z drugih zavodov. Na koncu leta je bilo še 184 dijakov. V nadaljnjih letih so se kazale vedno večje težave s šolskimi prostori. Mestna uprava se je sicer izgovarjala s pomanjkanjem denarja, toda že 14. aprila 1856 je ministrstvo zahtevalo od ljubljanske občine, naj ustanovi višjo realko, še se je občina otepala, v letu 1860. pa je vendarle dozorel sklep, da se postopno razvije višja realka. Začasnega ravnatelja Peternela je nadomestil ravnatelj Rudolf Schnedar, ki pa je umrl že naslednje šolsko leto 1862, nakar je vodil realko ravnatelj Schrey vse tja do leta 1870. Trud za realko ga je pripravil tako daleč, da je sam prosil za upokojitev, nakar je bil za ravnatelja imenovan dr. Jan M r h a 1, Ceh po rodu, ki je potem 2o let vodil realko in ji pripomogel do najlepšega slovesa.
Temelj razvoju pa je bil sklep Kranjske hranilnice, ki je ob svojem zlatem jubileju
riklenHa zgraditi posebno šolsko palačo aa
realko. Do 31. marca 1871 so bili vloženi načrti Sprejet Je bil načrt arhitekta Bel-Iona, izpopolnjen s štirimi drugimi nagrajenimi načrti. Obenem je Kranjska hranilnica povišala gradbeni sklad na 450.000 goldinarjev, nakar so pomladi 1871 že lahko začeli zidati renesančno palačo v Vegovi ulici. Se vse tja do poletja 1874 se je morala realka stiskati v ozkih prostorih na liceju in v Mahrovi hiši. Toda nova palača je bila že dovršena, treba je bilo samo še, da sta država in dežela prispevali 22.000 goldinarjev za notranjo opremo. Potem je 14. oktobra 1874 sledila slovesna blagoslovitev realčne palače. V Ljubljano se je pripeljal prosvetni minister dr. Stre-mayr, ki ga je pozlravil Vincenc Seunig, predsednik Karnijske hranilnice. Svečanost je bila v slavnostni dvorani v prvem nadstropju. Vincenc Seunig je izročil ključe ljubljanskemu županu Laschanu, ki je prevzel realko v varstvo mestne občine. Potem so govorili še minister dr. Stremayr, deželni glavar dr. Kaltenegger in deželni šolski nadzornik dr. Vrečko. Vsa gospoda si je ogledala novo palačo. Popoldne je bil V Kazinu slavnostni banket, zvečer pa je odlične goste povabil k sebi deželni predsednik vitez VVidmann.
Tako je ljubljanska višja realka započe-la svoje novo življenje. Imela je v učiteljskem zboru vrsto odličnih znanstvenikov in izšlo je iz nje mnogo uglednih mož različne narodnosti, vendar po večini Slovencev.
KAJ VIEM? KAJ ZIMAM?
276.	Kaj pomenijo lzilvzd »brntto«, »net-to«, »tara«?
277.	Zakaj uporabljajo v Severni Afriki in na drugih puščavskih bojiščih še danes, navzlic motorizaciji, velbloda kot jahalno in prevozno žival?
278.	Ali znate krogu včrtati pravilen mnogokotnik ne glede m število stranic?
279.	Dobro bi se sprehodil!
Vzemimo, da stanuje gosp-d Nekdo v pravokotnem naselju, ki ima po dolgem 19 cest, navšir pa 13 Nekega dne si mož izmisli, da bi se od svojega stanovanja v enem izmed vogalov naselja vsak dan sprehodil do drugega, nasprotnega vogala, a vsako krat po drugI poti. V koliko dneh bi opravil vse možne poti, če bi svoj sprehod prakticiral po štirikrat na dan?
280.	Križanka
Vodoravno: 1. ameriška država, 7. letopisi, 8. števnik, 10. oče, 11. središčnica krožnega; gibanja, 12. izrastek na živalski glavi, trobilo, 14. gojen prostor ob hiši, 15. prislov, 16. oseba iz Shakespearove
skalo. Da lahko na njem zaigramo v poljubnih skalah, so le oktave čisto uglašene in je interval vsake oktave razdeljen v 12 enako velikih poltonov. S katerim koli tonom začnemo, po 12 poltonih moramo priti do čiste oktave začetnega tona. Interval takšnega poltona se Imenuje polton enolike temperature in skala 12 takšnih poltonov se imenuje temperirana hromatična skala.
274. Razdelimo!
tragedije, 17. okrepčujoča pijača, 19. kmečki očanec, 20. ploskovna mera, 21. žensko ime, 23. znak za prvino, 24. sodba, izvid učnega uspeha, 25. majhna Albanca.
Navpično: 1. prebivalca ene izmed celin, 2. os. zaimek v sklonu, 3. števnik, 4. prislov časa, 5. po čemer hodimo, 6. dominion, 9. beležnik, 11. obdelovalca zemlje, 13. gozdič, 14. pajčolan (hrv.), 18. število, 21. ime, 22. žensko ime v narečiu. 24. sibirska reka.
Rešitve nalog 8. t. m.
271.	Blisk je svetlobni pojav, ki spremlja električno sprožitev v oblakih.
272.	Izraz elektrika izvira iz grškega »elektron«, ki je pomenil jantar. Na jantarju so namreč najprvo opazovali pojave tor-ne elektrike.
273.	Pevec poje lahko vsako zvočno skalo (lestvico) čisto, na klavirju in vsakem drugem stalno uglašenem glasbilu pa ni razločka n. pr. med cls ln des, dasl se dejansko razlikujeta ln je njiju interval tako zvani koma. Klavir bi mogel biti v vseh tonih čisto uglašen samo za eno določeno
Močneje potegnjene črte mejijo poedine enake dele.
275. Signalni drog.
Pod navedenimi pogoji lahko sestavimo 4096 različnih signalov.
Joža Bekš:
Poleti
Ce M m ožila se, bi se poleti: o luni, zvezdah z dragim bi kramljala, objeta v hladni senčici ležala, ne bo mi treba kovtrčka imeti.
Poleti, hej, bi morala se vzeti: vsa z zlatim klasjem bo zastrta hala, najslajša pesem slavca bo užgala, in moja roža bo v najlepšem cveti.
Prelepe, a varljive so te sanje, ld bolno mi srce jih izžareva ln se pogreza vedno globlje vanje.
Kako naj se možim jaz mlada reva, ko belo pismo mi daje na znanje, da dragi živ več ne dočaka dneva.
Dvojčka napadena od čebel
Nenavadna nesreča se je primerila v bližini kopališča Reichenhalla. Neki voznik je zavil s konjema na dvorišče posestnika Gotzingerja, ki ima velik čebelnjak. Zaradi spotenih in nemirnih konjev so se čebele silno razburile in so v gostih gručah planile na oba konja, ki sta se splašila in zbezljala. Voznik in konja so se hudo poškodovali. Ko so čebele zapustile oba konja, so iskale novih žrtev in sicer so napadle 22 mesecev stara dvojčka posestnika Gotzingerja. Lotile so se jih v celem roju in ju strahovito zdelale, preden je mogel kdo prihiteli dvojčkoma na pomoč. En dvojček je dobil na glavi več ko 80 pikov, rrugi pa nad 50 pikov po vsem životu. Hudo otekla dvočka so brž prenesli v bolnišnico, kjer so jim k sreči rešili življenje in so ju po neikaj dneh spet čila vrnili staršem. Čebelarji pravijo, da bosta precej časa varna pred revmatizmom.
P. Ceferin:
Namesto oglasa
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo žalostno vest, da nam je naša ljuba Bibiča ušla.
Sam Bog ve kam!
In zakaj!
Ce se je zaletela k tebi, spoštovani someščan, kaka lepa modrozelenkasta papiga, bodi tako ljubezniv In jo pobaraj (saj zna govoriti):
»Si ti tista poredna Bibiča, ki se je v Ceferinovi hiši preobjedla dobrot?«
In če potrdi, bodi tako dober, pošlji ali prinesi jo!
Zdravje nam boš vrnil!
In ljubi mir!
Odkar se je primerila nesreča, debatiramo.
Kdo je kriv? Kdo je odprl vratca njene razkošne vile ?
Nihče ne prizna.
Drug na drugega valimo krivdo.
Pamet mi pravi, da so krivci otroci.
Vedno sem jih svaril:
»Roke proč! Boste videli, da jo bo lepega dne popihala!«
Smejali so se mi:
»Predobro se ji godi, da bi ušla... Se ti bi ne napravil take neumnosti!«
Johte, johta, kakšna je današnja mladina!
Nič ne zaleže očetovska beseda!
Kadar zlate nauke deliš — stresaš bisere v svinjsko korito!
Ko ti je otročjega jedkanja preveč ln pograbiš palico — se ti paglavec zareži v
obraz ter ti nastavi — zaledje:
»Le udari, stari!... To je še premalo! Bolj pritisni!«
Za mojih dni je bilo drugače!
Kadar smo kaj zagrešili, nam ni bilo za smeh.
Kakor ž vega vraga smo se bali šibe.
Kako skrbno smo si podložili zaledje in podledje. preden smo stopili v očetovo nevarno bližino!
In kadar so padali udarci, smo se drli, da se je razgibala vsa vas.
Kakor ranjeni levi smo rjoveli, dasi ni bilo bolečin.
Iz previdnosti, da oče nI prodrl v skrivnost telesnega zavarovanja!
Poizkusil bom z godbo!
Pravijo, da godba blažllno upllva na mlada srca.
V komisijski posredovalnici imam krasen radio-aparat, ki bi ga rad zamenjal za star klavir.
Upam, da se mi bo ta špekulacija posrečila, ker je aparat res prvovrsten izdelek.
Hkrati -Iščem tudi »cenenega« klavirskega učitelja za tri dečke in petero deklet. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek pod Bfbica.
Blažilne godbe najbolj potreben je naš Janezek.
Ko je vestna preiskava rodila sum, da Je on omogočil Bibiet beg, sem ga za vaak primer krepko stresel za grivo.
Pa ga je popadla jezica:
»Nad mano se lahko usajaš, ker si <So-11 jat, jaz pa David! Se pa Dobrlnovega Vidka loti. če se upaš!«
Taka predrznost!
(Dober zaslužek nudim atletu težke ka-
tegorije za pouk v rokoborbi ln boksanju.) Cenjene ponudbe na oglasni oddelek pod »Bibiča!«
Izmed vseh številnih članov naše družine, Bibico jaz še najlaže pogrešam Kakor sleherna zastopnica nežnega spola, je tudi ona imela svoje muhe.
Kadar sem si britvijo lepšal obličje, sigurno je bila takrat na svobodi v kuhinji. (Vragolija otrok!)
Navadno je čepela v jamici nad podbojem ln čakala, kdaj se bom namilil in vzel britev v roko. Ko se je to zgodilo, je priletela, sedla mi na glavo in začela kljuva-ti po pleši.
Toliko časa, da se ml je jeklena ostrina zarezala v brado in se pocedila kri.
še ni dolgo, kar sem čital v dnevniku, kako sta se pri britju dva starca smrtno ponesrečila, ker sta se bila urezala v — brado.
Moj Bog! Današnji dan Je pa res vse narobe!
Včasih je bil vrat tisto kočljivo mesto, zdaj je — brada!
(Kupim dobro ohranjen aparat za britje). Cenjene ponudbe na oglasni oddelek pod »Bibiča«!
Kar streslo me Je ob misli, v kakSno smrtno nevarnost me spravlja papiga. »No, tretji ponesrečeni starec boš ti, Ceferin!« sem pomislil.
Pa še druge hudobije je ugeajala Bibiča!
Ko sem ae bil odpravljal na svoj zadnjj elitni ples ln že paradlral v krasni črni obleki, mi je spustila ptičji »orden« na smo-kžng.
(Zelo lep ln dobro ohranjen sir.oking za
gospoda visoke rasti je naprodaj.) Cenjene ponudbe na oglasni oddelek pod »Bibiča«!
Ako ga ne bom mogel prodati, ga bomo prečarali v eleganten ženski kostim.
žena je pa vsa nesrečna.
Kar ne more se potolažiti!
Kdo bi rt mislil, da je bila z Bibico tako tesno povezana njena mehka duša!
S sklonjeno glavo hodi po hiši ln vzdihuje.
»Bibiča, ti zlato moje, kje si?«
Kaj bi dal, ko bi meni veljale te besede!
Hudo se mi smili.
Rad bi jo rešil trpljenja.
Zakaj nisem jaz pobegnil?
Mogoče je zaradi mene smuknila v širni svet?
Ker sem jo včasih pokaral, ko je spu-ščrla bombice z višave.
Bibiča, vrni se!
Vse je odpuščeno!
Ce ti je moja družba zoprna, rad se žrtvujem:
Zapustil bom prijazni domek.
Z veseljem bodo svojci sprejeli mojo žrtev.
Odrešila bo vse.
Nič več ne bo debat!
Nič več vsiljivih zlatih naukov!
V kotu bo počivala zaprašena palica!
(Soliden upokojenec, vnet občudovatelj božje narave, velik ljubitelj zelenih papig, išče bogato damo z lepo dušo. ki bi hotela i njim živeti v skupnem gospodinjstvu. Cenejne ponudbe na oglasni oddelek pod »Bibiča«!
Najvišje cene na ljubljanskem živilskem trgu
veljavne od ponedeljka 10. avgusta zjutraj do objave
*	Junaška smrt italijanskega letalca.
Italijanski listi se v toplih besedah spominjajo junaške smrti letalskega podpolkovnika Quarantottija, ki je padel junaške smrti, ko je s svojim lovskim letalom hite) na pomoč nekemu drugemu letalu iz svoje skupine, ki ga je bil napadel neki Spitfirer. Polkovnik Quarantotti je bil še mlad, a je vendar imel že slavno vojaško kariero za sabo. Bil je v abesmski vojni in v Španiji, v sedanji vojni pa se je odlikoval zlasti v akcijah nad Gibraltarjem m Malto. Sestrelil je na tucate sovražnih letal. Doma je Dil iz Napolija, kjer se je rodil leta 1910. Odlikovan je bil s štirimi srebrnimi svetinjami za hrabrost in z bronasto letalsko hra-brostno kolajno ter je dvakrat napredoval za vojne zasluge.
*	Na vzhodni fronti sta padla polkovnik Walter Roedlich in nadporočnik Sieg-fried Grabert. Prvi je bil poveljnik oklepnega polka, drugi pa vodja čete. Oba sta bila odlikovana z viteškim križcem reda železnega križa.
*	Državno taborenje za naraščaj GIL-a v Rimu. Iz prestolnice je nedavno odpotovalo nekoliko avantgvardistov te pokrajine v državno taborišče, kjer se vežbajo bodoči naraščajniki GIL-a. To je prvič, da se slovenski člani organizacije udeležujejo takega tečaja in so prepričani, da bodo izšli po končanem tečaju iz njega kot usposobljeni, da jih lahko Zvezno poveljstvo italijanske liktorske mladine v Ljubljani uporabi za organizacijske svrhe.
*	O veliki katastrofi v tokodskem rudniku poročajo madžarski dnevniki naslednje podrobnosti: Od 50 smrtno ponesrečenih rudarjev so jih 49 pokopali v nedeljo, petdesetega rudarja pa še niso mogli spraviti iz rudnika. Žalni sprevod v Tokodu je bil veličasten. Vlado sta zastopala minister dr. Jožef Varga in državni tajnik Levente Kadar. Položenih je bilo mnogo vencev. Kraj nesreče je obiskal po nalogu vlade minister Štefan Antal, ki je tolažil vdove in zagotovil, da bo vlala pripomogla k vzgoji sirot. Uradno je bilo objavljeno, da je eksplozija nastala zato, ker so se nenadno vneli plini in je bilo izmed 77 rudarjev 50 ubitih deloma od eksplozije, deloma od strupenih plinov, živi so ostali samo tisti rudarji, ki so bili v višjem rovu in so si rešili življenje na prepihu. Prezračevalne naprave so bile v redu in je treba eksplozijo pripisati zgolj nesrečnemu naključju.
*	Prepovedana zloraba besede »nemški«. V Nemčiji je bilo uradno objavljeno; Različni nadomestki prihajajo v trgovino s tem, da se blago označuje s prilastkom »nemško«. Ta razvada se je posebno udomačila v prodaji raznih živil, kjer razpeča-vajo na primer nemški poper, nemški kaviar in podobno. Dodatek »nemški« je v takih primerih nedopusten, ker bi v taki zvezi lahko v splošnem škodoval slovesu nemške proizvodnje. Sicer se zavojčki in etikete, kar jih je že v zalogi, lahko porabijo do 30. septembra t 1., nato pa je uporaba besedice »nemški« v taki zvezi nedopustna. Izvzeta je do nadaljnjega samo označba »nemški domači čaj«.
*	O nemškem kulturnem življenju v vojni je v Solnogradu predaval državni tajnik Gutterer iz ministrstva za propagando. Ker zahteva vojna velike napore na fronti kakor tudi doma, je treba skrbeti za razvedrilo. Vsa gledališča in vsi igralci in glasbeniki, ki so v Nemčiji na razpolago, ne zadostujejo, da bi bilo v polni meri ustreženo kulturnemu poželenju nemškega naroda. Vendar je ustvarjalna moč nemških dramatikov kljub vojni ostala na višku. Od tragedije in drame do lahke kome! i je so zastopane vse vrste. Celo na področju opere in operete se je vzdržala zadovoljiva višina. Na novo so se odprla gledališča v Strassburgu, Miihlhausenu, Kolmarju, Me-tzu, Luxemburgu, Lilleu, v Mariboru, Celju ln Brežicah, v Oslu, Thornu in Grudžiasu, kjer je bilo treba zgraditi novo gledališče, število kinematografov je silno naraslo in sicer od 5446, kolikor jih je bilo leta 1938, na 7043 po zadnjem štetju. Nemški zvočni film teče v 34 deželah in je povprečno dolg 900 metrov.
*	Ugrabitelj generala Kutjepova aret}-ran. Pariška policija je aretirala ruskega emigranta, bivšega ministra in industrijalca Sergija Tretjakova. ki je bil v političnih krogih francoske prestolnice zelo znan. Tretjakov je obtožen, da je bil šef GPU v Franciji in da se je udeležil ugrabitve generala Kutjepova in Millerja ter da je po ugrabitvi nudil zavetje generalu Skoblinu. Vest, ki se je raznesla šele dober teden potem, ko je bila aretacija izvršena, je v ruskih emigrantskih krogih v Franciji vzbudila veliko pozornost. Tretjakov je v Francijo prišel leta 1920. Kakor pravijo, je bil razkrinkan na podlagi dokumentov, ki so jih nemške čete našle v Minsku. Tretjakov je v Parizu vdrževal razkošno stanovanje v palači, v kateri je imela sedež Zveza ruskih vojnih veteranov. S posebno aparaturo je iz svojega stanovanja prisluškoval vsemu, kar se je govorilo na tajnih sejah zveze. Tretjakov je baje svojo krivdo že priznal.
*	Neurje nad Genovo. Okrog polnoči od srede na četrtek se je nad Genovo razdivjala silna nevihta. Blisku in gromu je sledil naliv, med katerim se je usipala tudi precej debela toča. Večje škode nevihta sicer ni napravila, pač pa je povodenj v spodnjem delu mesta zalila mnoge prehode in kleti. Zjutraj je vnovič začelo deževati ln temperatura je znatno padla. — Več zla je ob istem času napravila nevihta v Mcndoviju in okolici. Tu se je v sredo že čez dan ulila ploha, kakor da se je utrgal oblak, ponoči pa se je silni naliv ponovil. Ker kanali niso mogli sproti goltati množine vode, je povodenj zajela železniško postajo Altipiano ter zalila progo pa vse pritlične in podzemske prostore. Voda je dosegla višino 40 cm nad nivojem. Gasilci so imeli več ko tri ure trdega dela, preden so uspeli, urediti odtok, V okolici mesta je med neurjem strela udarila v gospodarsko poslopje nekega kmečkega posestnika, ki je pogorelo do tal. Ogenj je uničil 600 stotov slame ter nekaj poljskega orodja. Mnogo škode so utrpeli tudi telefonski vodi, tako da je bil velik del mesta brez zveze. — še hujša pa je bila nesre-
ni ka
ča, 'ki je zadela Carm&gnoLo Jn okolico. Tu sta vihar ln naliv s točo napravila za okrog 3,200.000 lir škode. Uničenih je bilo mnogo poljskih in vrtnih posevkov, zlasti koruze, paradižnikov in peperonov. Mnogi kmetovalci in vrtnarji so žalostno zrli, kako sta jim toča in vihar v nekaj minutah ugonobila trud celega leta.
*	Hrvatska ustaška mladina na letovanju v Italiji. V Forli je prispela skupina sto članov hrvatske Ustaške mladine pod vodstvom štirih funkcionarjev in v spremstvu zastopnikov GIL-a. Mladi hrvatski gostje bodo mesec počitnic prebili v skupnem taborišču z italijansko Liktorsko mladino.
*	Dve smrtni nesreči v Triestu. V bolnici Kraljice Helene v Triestu je umrl 52 letni delavec Francesco Lucari iz Servole. Zaposlen je bil na železniški progi, pa je pridrvela lokomotiva, ki ga je manevrirala v bližini, in g apodrla. S težkimi poškodbami so ga pripeljali v bolnico, a vse prizadevanje zdravnikov je ostalo zaman. — Na kirurškem oddelku iste bolnice je umrla 841etna Marla Urban iz Triesta, ki je pred kakšnimi štirimi tedni padla doma po stopnicah in si zlomila levo nogo.
*	Smrtna nesreča pri obešanju perila. Na vrtu občinskega zavetišča v Zeltwegu se je primerila te dni nenavadna nesreča. 50-letna gluhonema Katarina Freilova je z nekim drugim gluhonemim tovarišem iz-obešala perilo. Nenadno je potegnil močan veter, ki se je uprl v izobešene rjuhe ln je podrl drog, visok 10 metrov. Drog je udaril Katarino po glavi in ji razbil lobanjo. Sirota je bila na mestu mrtva.
*	Srdit bik je napadel avto. V mestecu Oppenauu v Nemčiji se je utrgal bik z neke kmetije in je pridirjal po stranski ulici na glavni trg. Na ovinku mu je pri vozil naproti avto s 4 potniki. Bik se je takoj lotil svojega domnevnega nasprotnika in ga je napadel z mogočnim zaletom. Prvi napad se je končal v razmerju 0:0. To se pravi: bik se je odbil, avto pa je za-vozil na pločnik. Tudi takojšnji drugi napad je ostal brezuspešen, ker se je bik spet odbil od avta. V tretje ni tvegal napada, marveč je še srditeje hrumel dalje in se znašel na nekem dvorišču, kjer so brž zaprli vrata, nakar so ga ukrotili. Avto pa je, za doživljaj bogatejši in le neznatno poškodovan, nadaljeval svojo pot.
*	Strojepisni in stenografski tečaji pri Trgovskem učnem zavodu v Ljubljani, Kongresni trg 2. Dopoldanski in večerni. (Posebni dijaški tečaji.) Učnina nizka. Prijave in informacije pri vodstvu zavoda dnevno od 9. do 11. ure dopoldne.
*	Pravo vodotopno steklo na vse načine preizkušeno, torej res zanesljivo za vlaganje jajc, zopet v drogeriji Gregorič, Ljubljana, Prešernova 5.
IZ LJUBLJANE
u— Tečaji italijanščine in italijanske konverzacije. V našem listu je bilo 8. t. m. pri objavi učnega reda tečajev pogrešno omenjeno, da sta nižji jezikovni tečaj in konverzacija v ponedeljek, sredo in petek od 17. do 18. Popravljamo, da je ta nižji tečaj od 19. do 2o>
u— Mestne hišne davščine in pristojbine za D3. četrtletje porračunskega leta 1942. so plačljive do 15. avgusta t. 1. S tem opozarja mestno poglavarstvo lastnike in upravitelje hiš, da dospo občinske hišne davščine in pristojbine (vodarina, go-staščina, kanalska pristojbina i. dr.) za tretje četrtletje proračunskega leta 1942. najpozneje do 15. avgusta t. 1. v plačilo. Davčni zavezanci naj svojo dolžnost natančno izpolnijo, ker si bodo le na ta način prihranili vse posebne stroške, kakor zaračunanje zsimudijih obresti, opominarine in izvršilnih pristojbin. Po navedenem roku bo sicer moralo mestno poglavarstvo pristopiti k izvršilnim ukrepom in tako izterjati tudi zaostanke za II. četrtletje, glede katerih izjemoma ni bil že pred meseci uveden izvršilni postopek.
u— paradižnikov je dovolj na trgu. Ob sobotah je na trgu zmerom najbolj' živahno, in ker je povpraševanje največje, so prodajalci in prodajalke potrudijo, da je tudi na ponudbo čim več blaga. Včeraj zjutraj je gospodinje razveselilo zlasti dejstvo, dfi je bila velika količina uvoženih paradižnikov na nazpolago. Paradižniki so v tem času pač tista vrsta povrtnine, brez katere si kar ne moremo misliti kuhe, zato smo jih težko pogrešali, ko je bil trg nekaj časa brez njih. Uvoženi paradižniki so po 2.70 lire kg — cena, ki je dostopna tudi skromnejšim hišnim proračunom, zato so gospodinje pridno segale po njih. Precej je bilo tudi kumar, endivije in zelja, pa tudi stročjega fižola, radiča, špinače, kolerabic, pese in čebule. Na sadnem trgu je največ jabolk, ki so po 6.20 lir kg, pa tudi nekaj breskev.
u— Paviljon za prodajo cvetja na trgn otvorjen. Paviljon za prodajo cvetja ob tri-mostovju pred kresijo je že dograjen in včeraj je bil izročen svojemu namenu. Cvetlični trg se zrfej razteza na obe strani trimostovjia, medtem ko je trg za Vodnikovim spomenikom, kjer je bilo poprej zmerom razno cvetje na ponudbo, iz dneva v dan bolj opuščen.
u— Državni upokojenci in upokojenke, ki jim izplačuje pokojninske prejemke finančna direkcija v Ljubljani, naj čimprej prosijo za potrdila o velikosti uslužben-skega davka, ki jih bodo potrebovali ob vpisu otrok v šolo prihodnje šolsko leto zaradi odmere šolnine. Prošnjam, kolkova-nim s kolkom za L. 4.—, naj prilože za vsako potrdilo kolek za L. 8.—, za vsak zaprošeni uradni prepis potrdila pa kolek za L. 4.—. Tisti upokojenci in upokojenke, ki plačujejo razen uslužbenskega davka od svojih pokojninskih prejemkov tudi davek v kateri drugi obliki, naj v svoji prošnji navedejo, pri kateri davčni upravi so obremenjeni za neposredni davek.
u— Maša zadušnica za dr. Janom Sterba-Bohmom bo v cerkvi Marijinega Oznanjenja ob 9. zjutraj.
u— Učite se strojepisja! Novi eno-, dva in trimesečni tečaji prično v torek 11. avgusta. Pouk po desetprstni metodi. Uspeh zajamčen, ker so na razpolago stroji raznih sistemov. Največja moderna strojepisnica, 60 pisalnih strojev! Vpisovanje dnevno. Učnina zmerna Informacije ln prospekte daje: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska cesta 15.
u— Za dijake(-inje) srednjih, strokovnih, meščanskih in ostalih šol prične nov počitniški strojepisni tečaj v torek, dne 11. av-
ft—la. Pouk po fleauilpi »tul metodL Največja moderna strojepisnica, 60 pisalnih strojev."* Učnina zmerna. Vpisovanje dnevno. Informacije in prospekte daje: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska cesta 15.
u— Sprejemni izpiti za L razred gimnazije. Vpis v tečaje, kjer poučujejo gimnazijski profesorji vse predmete trikrat po dve uri tedensko po novih predpisih, traja še nekaj dni. Učnina nizka. Informacije in vpis pri vodstvu učnih tečajev Zrinjske-ga c. 7/n., dnevno od 8. to 12.
u— Jezikovni pouk nemščine in italijanščine dobe začetniki in »pretnejši v obliki konverzacije v dopoldanskih in popoldanskih urah. Prijavljanje dnevno od 9. do 12. (tudi v nedeljo): Trgovski dom, pritličje, Gregorčičeva 27.
u— Dopolnilni izpit za Trgovsko akademijo. Dijake, ki so končali dvorazredno trgovsko šolo in se nameravajo vpisati v 3. letnik Trgovske akademije, dobe popoln pouk iz vseh predmetov za dopolnilni izpit Prijavljanje dnevno (tudi ob nedeljah) od 9.—12.: Trgovski dom, pritličje, Gregorčičeva 27.
u— Na Deržajevi razstavi v zgornji dvorani Obersnelove galerije m. Gospo-svetski cesti, bo danes ob 10.30 vodstvo. Vodil bo slikar sam.
u— Tečaj za sprejemne izpite na gimnazije v Trg. d°mu. Nov tečaj za temeljito pripravo iz vseh šestih predmetov se začne 10. avgusta. Prijavljanje dnevno od 9. do 12. (tudi v nedeljo) Trgovski dom, pritličje, Gregorčičema 27.
u— Popravni izpiti. Strokovni pouk za vse srednješolce. V posebnih tečajih poučujejo profesorji vsak predmet trikrat po dve uri na teden. Učnina nizka. Pri rednem posečanju in marljivem sodelovanju uspeh zajamčen. Ne odlašajte, vpišite se takoj na Poljanski gimnaziji, zdaj Lichten-turnov zavod, dnevno od 8. do 12.
u— Modistke vljudno vabimo na sestanek, ki se bo vršil v nedeljo, dne 9. avgusta 1942 ob 10. uri dopoldne v Pokrajinski delavski zvezi, I. nadstropje, soba štev. 5. Na dnevnem redu sestanka je razgovor o aktuelnih vprašanjih te stroke. Pokrajinski sindikat delojemalcev oblačilne stroke — Skupina modistk.
u— Kleparski pomočniki so vabljeni, da se v nedeljo, dne 9. avgusta t. 1. ob 8.30 uri dopoldne udeleže sestanka v industrijskem oddelku Pokrajinske delavske zveze. Miklošičeva cesta 22, I. nadstropje, soba štev. 5. Na dnevnem redu je poleg drugega razgovor o izvajanju kolektivne pogodbe.
Z Gorenjskega
Vzajemno delo na velikem stadionu pri pokopališču v Kranju se bo spet z^ :elo. Najprej bodo napravili majhno vežbališče. S prostovoljnim delom je bila doslej izvršena naprava za kino na prostem in kakor tudi dovozne ceste na stadion.
Dekleta, obvezana za vojno pomožno službo, imajo v Kranju skupno stanovanje, ki ga je te dni obiskala štabna voditeljica Rezj Sabukoscheg. Pregledala je stanovanje in zaposlitev deklet Naslednji dan se je posvetovala z okrožnim vodjo o tem, kako bodo obvezanci za vojno pomožno službo na Gorenjskem zaposleni v zimskem polletju.
Petrolej se bo dodeljeval od 1. oktobra 1942 dalje v alpskih pokrajinah — torej tudi na Gorenjskem in na Spodnjem Štajerskem v trgovinah le na posebne nakaznice. ki jih izda državni urad. Vsi župani so morali do 5. avgusta potrditi gospodarskim uradom potrebne količine. Gospodarski uradi bodo spiske potrošnikov dostavili trgovcem: Kolikšna količina bo dodeljena na posamezne mesečne nakaznice, bo naknadno objavljeno.
V Dravogradu sta omrla 421etna posestnica Alojzija Vratarjeva in 45 letni posestnik Franc Vivod. Na vzhodni fronti ie padel vojak Rudolf David iz okolice Pliberka. Pri Voronežu je padel 351etni koroški rojak Karel Kiimel, bivši športni učitelj.
Celovški konservatorij potuje. Celovško glasbeno društvo je sklenilo po priporočilu župnega vodje dr. Rainerja prirediti veliko koncertno potovanje po vsem Koroškem, da bi dramilo zanimanje prebivalstva za glasbo. Na turneji sodeluje ves učiteljski zbor celovškega konservatorija. Prvi tak propagandni koncert je bil v Veli-kovcu. Prireditev je vodil dr. Wolfgang Medved, ki je govoril o pomenu komornih koncertov po koroških krajih.
Da se preprečijo nadaljnje tatvine kuncev, kokoši in drugih koristnih in domačih živali, so začela policijska ln sodna oblastva stopati tatovom in taticam ostro na prste. Zlasti v Celovcu in okolici je bilo zadnji čas izvršenih mnogo tatvin po kunčjih hlevih. Celovški policiji se je nato posrečilo dognati, da je tat 511etni delavec Peter Waschnigg, ki so ga spravili pod ključ. Doslej so mu dokazali 21 vlomov, ki jih je opravil v času zatemnitve. Na-kradel je 86 koncev, med njimi nekatere žlahtne plemenske živali, vredne 1600 mark, 61 kuncev so doslej že našli. Waschingg je bil prevoznik gnoja in je lahko dobro poznal razmere pri posameznih rejcih. Najbrž je pokradel še več kuncev. Prizadeti se morajo priglasiti celovški policiji.
Iz Spodnje štajerske
Smrt bivšega župana iz Šoštanja. V Mariboru je umrl L a n g u s Ivan, 57-letni trgoveo in posestnik iz Šoštanja, bivši župan šf šlanjske občine. Kot pošten in zna-čajen mož je užival povsod ugled in spoštovanje. Zapustil je žalujočo soprogo, sina Milana, prof. kemije, hčerko Vladko, cand. phil., in šestošolca Marjana. Težko preizkušenim svojcem naše sožalje! — Istočasno je umrl v Mariboru Hinko Gobec, zaposlen v šoštanjski usnjarni. Naj v mira počiva!
Novi grobovi. V Mariboru so umrli: 32-letna Ana Klavževa, 41-letna električar-jeva fena Lucija štimnikarjeva, 89-letna upokojena poštarica Avrelija Krannerjeva in 64-letni čevljarski mojster Simon Bu-checker. V mariborski bolnišnici sta umrla 12 letni ključavničarjev sin Emil Kos in 4-letna tkalčeva hčerkica Vida Praprotni-kova. 18-letna Margareta Vertačičeva s Teznega, o kateri smo poročali, da je utonila, ko je hotela preplavati Dravo, je bila iz Ormoža, kjer so jo potegnili iz vode, prepeljana na mariborsko pokopališče.
Visokošolci in visokošolke, ki so prišli na Spodnje štajersko v počitniško pomožno službo, so se v ponedeljek razšli v določene kraje. Krajevni vodje so jih sprejeli, jim
Ljubljana, 8. avgusta Po dogovoru z zastopnicami in zastopniki konsumentov, pridelovalcev ln prodajalcev je mestni tržni urad Visokemu Komi-sariatu spet predložil najvišje cene za tržno blago v Ljubljani ter jih je ta odobril.
Z odlokom VIH/2 št. 2090/19 Vis. Komisariata za Ljubljansko pokrajino veljajo za Ljubljano določene najvišje cene od ponedeljka 10. avgusta 1942-XX zjutraj dalje do objave novega cenika.
Najvišje cene, ki je po njih dovoljeno v Ljubljani prodajati v ceniku navedeno blago ln ga plačevati, so naslednje:
Zelnate glave na drobno 2.50 L; zelnate glave na debelo 1.50 L; ohrovt 2.50 L; repa 0.75 L; kisla repa 2 L; buče 1 L; bučke 3.50 L; kumare 3.25 L; kumarice za vlaganje, večje, ki jih gre na kilogram 30 komadov, 8 L, majhne pa, ki jih na kilogram gre 125 komadov, 12 L; stročji fižol 4.80 L; grah 4.50 L; glavnata solata 3.70 L; rumena endivija 4 L; zelena endivija 3 L; radič 3 L; mehka šplnača 4 L; trda špi-nača 3 L; karfijola brez listov 5 L; rdeča pesa 3 L; rdeči korenček brez zelenja 3 L; peteršilj 4 L: zelena 4 L; rumena koleraba 1.50 L; kolerabice 2.50 L; črna redkev 1.50 L: redkivca 3 L; čebula 2.30 L: šalota 4 L:
češenj 5 L; paradižniki 2.70 L; zelena paprika 7 L; osnaženi hren 4 L; šopek zelenjave za juho 0.25 L; novi krompir 2.25 L; namizna jabolka 4 L; jabolka za kuho 3 L; hruške I. Vrste 5 L; hruške H. vrste 4 L; breskve 6 L; liter suhih bezgovih jagod 8 L; kilogram suhega šipka 8 L; kilogram suhega lipovega cvetja 20 L; liter lisičk 3 L; jajca 2 L komad.
Kjer ni posebej naveden liter, veljajo cene za kilogram. Opozarjamo pa, da vse te cene veljajo samo za blago, pridelano v Ljubljanski pokrajini, ker je za iz drugih pokrajin uvoženo blago v veljavi cenik za zelenjavo in sadje št. 19 na rdečem papirju. Posebno pa opozarjamo prodajalke in prodajalce, da mora biti po teh cenah naprodaj vse blago zdravo, otrebljcno ln v takem stanju, kakor je opisano v ceniku. Vsa povrtnina mora biti snažna in oprana, vendar pa ne več mokra, pač pa sveža.
Vse te najvišje dopustne cene in tudi vse nižje cene morajo biti vidno označene pri vsem v ceniku navedenem blagu ne samo na Vodnikovem in Pogačarjevem, temveč tudi na živilskih trgih v Mostah, na Viču, na Sv. Jakoba trgu in v šiški, enako pa sploh pri vseh prodajalkah in prodajalcih po vsej mestni občini ljubljanski.
oskrbeli stanovanje in hrano ter jim opisali krajevne razmere. Posamezen visokošolec aH visokošolka ima odkazane po 3 do 4 krajevne skupine, kjer mora vzbujati zanimanje za vaško kulturo. Vzpodbujati mora prebivalstvo h glasbi, petju in ljudskim plesom. Prirejati mora vaške večere ln dokazati, Česa vsega se more posamezna vas naučiti v osmih tednih. Visokošolke se morajo še posebno brigati za deco. študentje višjih semestrov so dodeljeni večjim podjetjem, da spoznajo delavca ln njegovo delo. V prostem času predavajo delavstvu o Adolfu Hitlerju in o narodno-socialistični državi. Visokošolci in visokošolke so že sporočili vodstvu Heimatbun da Evoje prve vtise in pravijo, da so naglo sklenil prijateljstvo s spodnještajerskim kmetom in delavcem.
Nc dvorišču razpadajočega žičkega samostana pri Slovenskih Konjicah, so v nedeljo priredili vaško popoldne, h kateremu se je zbralo kakih 300 Konjičanov in oko-liačnov. Mladina je poskrbela za raznovrstni spored, sodelovalo je 7 dekliških voditeljic 7 Dunaja. V Konjicah je večje število nemških deklet, ki pomagajo pri žetvi.
V Spodnji Bučki v brežiškem okraju so v nedeljo odprli novo kopališče na prostem, ki ga je uredila kočevska mladina. Pogrebna sredstva sta prispevala upravitelj bližnje graščine ln finančna direkcija. Kopališče je vsakomur dostopno ln nudi zlasti Kočevarjem mnogo razvedrila.
Nesreče. Na Spodnjem Bregu pri Ptuju je padla 16-letna Silva Niklasova z drevesa in se je nevarno polomila. Da ji rešijo življenje, so jo pripeljali na kirurgični oddelek v Gradcu. V mariborsko bolnišnico pa je bila pripeljana 29-letna Ivana Fritzo-va iz Studencev, uradnica v neki mariborski industriji." Zastrupila si je kri ln je njeno stanje zelo resno.
Dve obsodbi. 2e večkrat kaznovani 31-letni Jurij Ogrinc s Pragerskega se je moral zagovarjati na kazenskem oddelku poveljstva varnostne policije, ker je izvršil 30 različnih sleparij. Obsojen je bil na 10 let ječe. — 41-letni Albin Zmrzlak lz trboveljske okolice pa se je moral zagovarjati, ker je letos 1. aprila do smrti ranil svojo izvoljenko. Kazenski oddelek je predlagal smrtno kazen, šef civilne uprave pa ga je pomilostil na 15 let ječe.
O gasilstvu na Spodnjem štajerskem objavljajo listi, da je šef civilne uprave uveljavil zakon, ki velja glede gasilstva na ostalem štajerskem. Izvzeta so do nadaljnjega samo gasilska društva po velikih podjetjih, za katera veljajo posebne določbe.
Dekleta so se poslovila. Kakor drugod na Spodnjem štajerskem, so bila tudi v ljutomerskem okraju zaposlena za dobo žetve različna dekleta iz gornještajerskih krajev, medtem ko so spodnještajerska dekleta šla pomagat na Gornje štajersko. Preteklo nedeljo so se dekleta, ki so pomagala pri žetvi v ljutomerskem okraju, zbrala k slovesu v vojaški bolnišnici v Radgoni. Z igranjem in petjem so razveseljevala ranjene vojake ter jim pripovedovala, kaj vse je zanimivega na Spodnjem štajerskem.
Nova zadruga. V Marenbergu se je zbralo večje število kmetovalcev, ki so sklenili ustanoviti lastno prodajno in nabavljalno zadrugo. Skupno bodo nakupovali vse kmetijske potrebščine, zlasti orodje ln stroje, obenem pa bodo skupno prodajali kmetijske pridelke. Pristopilo je 30 kmetovalcev. Za načelnika zadruge je bil Izvoljen krajevni kmetski vodja Alojz Langer, za poslovodjo pa kmetovalec Maks HSlbing.
Iz Hrvatske
P.olgarski minister Jocov v Varaždinu.
rr>lgarški minister Jocov, kj je bil prispel v Zagreb k podpisu pogodbe o kulturnem sodelovanju med Hrvatsko in Bolgarijo, se je prejšnjo soboto mudil na obisku v Varaždinu. 2 njim so bili tudi bolgarski poslanik Mečkarov iz Zagreba ter hrvatska ministra prosvete in zunanjih zadev. Gostje so si ogledali mestni arhiv, muzej in pa varaždinsko pokopališče, ki velja za najlepše daleč naokrog. Po ogledu mesta so se skozi Lepoglavo in Trakoščan vrnili proti Zagrebu.
Podpredsednik hrvatske vlade v taborišču na Alipašinem mostu. Za svojega bivanja v Sarajevu se je podpredsednik hrvatske vlade oglasil tudi v tako zvanem Stradalniškem logorju na Alipašinem mostu, v taborišču, ki nudi zavetje beguncem. Taborišče obstoji iz 17 velikih lesenih, sodobno grajenih barak, izmed katerih sleherna lahko sprejme 500 prebivalcev. Taborišče ima svojo džamijo, kopališče, ambulanto, kuhinjo in pralnico, tri zdravnike, več duhovnikov in potrebno število uradnikov. Mimogrede je podpredsednik vlade nakazal upravi taborišča 100.000 kun za nabavo posteljnine in odej.
V Tuzli grade poslopje za š umsko ravnateljstvo. V Tuzli so začeli graditi palačo šumskega ravnateljstva Letos bodo zgradili temelje tn podzemske prostore, prihodnje leto pa pritličje in dve nadstropji. Vsa zgradba bo veljala 15 milijonov kun. |
Karlovški veliki župan za čistost hrvatskega jezika. Veliki župan v Karlovcu je izdal naredbo. po kateri morajo vse javne obratovalnice, trgovine, gostilne, obrtne delavnice itd. v roku 14 dni spraviti svoje napise in izveske s predpisi o čistosti hrvatskega jezika v sklad. Kršitelji te naredbe se bodo kaznovali z globo od 50 do 1000 kun ali z zaporom od enega do 10 dni.
Spored proslave hrvatske žetve 1942. V ponedeljek dne 10. t m. se na Trgu sv. Katarine v Zagrebu začno umetniške prireditve svečanega tedna v proslavo hrvatske žetve 1942. V ponedeljek je na sporedu simfonični koncert zagrebške Filharmonije, v torek nastopi hrvatska pevska župa »Li-sinski«, v sredo bo drama zagrebškega državnega gledališča dajala Tita Brezo-vačkega »Diogeneš«, v četrtek nastopi balet zagrebškega gledališča s hrvatskimi narodnimi plesi, v petek bo drama dala »Pir mladega Derenčina«, v soboto pa bo za zaključek skupina hrvatskih kmetov prikazala hrvatske narodne običaje.
Banja Luka je preskrbljena z drvi. Mestno poglavarstvo v Banja Luki ie naročilo večje količine drv za kurjavo za svoje občane. Drva so že prispela in se prodajajo po 465 kun meter.
Osijek v proslavo obletnice hrvatske neodvisnosti. Ob prvi obletnici nezavisne države Hrvatske je osiješka občina zgradila lepo novo kopališče in otvorila Dom dr. Anteja Starčeviča za onemogle. Te dni na je osiješka podružnica osrednjega urada za zavarovanje delavcev v isti namen izročila javnosti novo zobno tehniko, ki je prva te vrste v državi.
Pol kilometra ceste za 19 milijonov kun. V Sarajevu se vrše priprave za izgradnjo nove ceste od mestne posvetovalnice do mitnice na Bendbaši. Cesta ni celega pol kilometra dolga, proračun zanjo pa znaša 19 milijonov kun. Tolikšna vsota je potrebna, ker izgradnja nove ceste zahteva nenavadno mnogo zemljiščnih sprememb.
Iz Srbije
Slovenski otroci v valjevsklh š°lah. Slovenski otroci so obiskovali v šolskem letu 1942 v Valjevu osnovno, meščansko šolo ln gimnazijo. Več med njimi jih je opravilo nižji tečajni izpit. Uspeh slovenskih otrok je zelo lep in je n. pr. Slovenka najboljša učenka v meščanski šoli pa tudi v ljudski šoli so nekateri za zgled postavljam vsem ostalim. Ker je bilo nezadostno znanje jezika precejšnja ovira za učenje v šoli, prav tako tudi pomanjkanje šolskih knjig, premajhna stanovanja in ostale v splošnem precej neurejene razmere, smo lahko veseli, da je slovenska mladina v takih razmerah tako primerno zaključila šolsko leto. Ob koncu šolskega leta (na pravoslavno Petrovo, 12. julija) je priredila osnovnošolska mladina akademijo v palači Okrožnega načelstva, ki je bila tudi pre-našana z zvočniki po Valjevu. Pri akademiji so z nekaterimi nastopi sodelovali tudi otroci Rudolfa Ahačiča, in to sinko Vl-tal s harmoniko (solotočka in spremljava) in dve njegovi sestrici s solopetjem.
V valjevs^i slovenski koloniji je bilo v zadnjem letu dni (od 8. 7. 1941 do 8. 7. 1942) naslednje gibanje rojstev, smrti in porok: smrti štiri (Ivan Potrato, Jože Božič, Dančl čebulj — umrl v bolnici v Beogradu in tam pokopan —, Frančiška Gro-šljeva) ln dva dni pozneje peti, Borut Kus. Rojstva štiri: Marko špicar, Dušan Morič, dalje 26. 4. Slavica Tufekčičeva in točno ob obletnici prihoda Boršev v Valjevo Andrej Aleš. Poroke so bile tudi štiri: Franc Pavlin ln Amalija Zima, Mirko Lavš in Marija Bergerčeva, Ivan Ulčar ln Radmila Karaklajičeva, ter Inž. Drago Kavčič in Darja Herbstova. Kolonija je štela v Valjevu 8. julija 278 članov, njen pododsek v Lajkovcu pa 11 članov.
Radio Ljubljana
NEDELJA, 9. AVGUSTA 1942-XX 8 Napoved časa — Poročila v italijanščini. 8.15 Koncert organ,ista Goffreda Giar-dija. 11 Plrenos pete maše iz bazilike Presv. O znane« ja v Fhrenzi. 12 Razlaga evangelija v italijanščini (O. G. B. Marino). 12.15 Razlaga evangelija v slovenščini (O. Sakova-nič). 12.30 Poročila v slovenščini. 12.45 Komorna glasba. 13 Napoved časa — poročila v italijanščini. 13.15 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. 13.20 Operno glasbo izvajajo mladi umetnika. 13.50 Vojaške pesmi. 14 Poročila v italijanščini. 14.15 Koncert radijskega orkestra in komornega zbora vodi dirigent D. M. Šijanec — Slovenska glasba. 14.45 Poročila v slovenščini. 17.15 Inž. Novak Viktor: Obramba pred gozdnimi škodljivci — predavanje v slovenščini. 17.35 Koncert Kmečkega tria. 19.30 Poročila v slovenščini. 19.45 Pisana glasba. 20 Napoved časa — poročila v italijanščini. 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.40 Operetna glasba — orkester in zbor vodi dirigent Petra! ia. 21.20 Predavanje v slovenščini. 21.30 Koncert pianističnega dua Seifert-Demšar. 22 Zanimivosti v slovenščini 22 10 Godba na pihala, vodi dirigent Storaa 22 45 Poročala v italijanščini.
P
.-t
Inserati v Jutru" imafo velik uspeh

Položaj Italijanskega topništva srednjega kalibra v južnem odseku egiptske fronte
MODA IN DOM
Tri Jopice — ena obleka
Tn gre kajpada za črno, neizrekljivo preprosto in zato tudi čudovito praktično obleko. Napravimo si jo iz motnega volnenega blaga, kajti nositi jo hočemo tja do pozne jeseni. K tej obleki s kratkimi rokavi in preprostim belim ovratničkom pa si omislimo tri različne jopice in nenadoma smo opremljene za vse prilike, za dopoldne, popoldne in zvečer! Karirasta športna jopica, ki je precej dolgo ukrojena, nam. daje neko športno obeležje in če gremo po opravkih v mesto, se v njej ves dan dobro počutimo. Ce je Mater a od nas visoka in vitka, si mora na vsak način omi-
rliti tričetrtinsko, zelo ohlapno jopico iz enobarvnega volnenega blaga, po možnosti v kaki živi barvi, na primer strupeno zelem — to učinkuje neverjetno elegantno! Za koncerte in za gledališče pa pride v po-štev jopica iz čipkastega blaga (morda si jo napravimo iz kake stare večerne obleke). Od vas zavisi, da si izmislite še katero varijacijo...
Iz starega kostuma nova obleka
Spremenile bi se rade! To je stara igra, pa je vendar vedno nova. Katera od nas bi hotela sodelovati pri tej Igri? In kateri od letnih časov bi se nam zdel bolj primeren za spreminjanje kakor ti dnevi, ki se že rahlo nagibajo k jeseni, ki komaj opazno postajajo vedno bolj sveži in bolj hladni in ki zvečer že hitro potonejo v temo?
Na tem mestu smo že na dolgo ln na Široko razpravljale o vseh prednostih kostuma, opisale smo njegovo uporabnost In pohvalile vse njegove čare. Toda ali je vaš kostum še zadosti dober? To vprašanje ni brez posebnega razloga. Kajti morda visi v marsikateri omari še kak kostum, ki je že doslužil, in ki smo ga zato potisnile prav v najbolj skriti kot.
Na dan torej s tem starim kostumom, ki ima sicer nemoderno obliko, a je iz izvrstnega predvojnega blaga! Ne verjamemo prav, da bi se ga moda še kdaj usmilila in se povrnila k tistim vzorom, po katerih je ukrojen ... Toda iz starega kostuma si lahko napravimo eno tistih lepih ln praktičnih jesenskih oblek, ki jih borno lahko dolga časa nosile brez plašča na eesto.
Preden se lotimo takšne predelave, moramo kajpada dobro premisliti kroj našega starega kostuma, da čim bolj naravno in učinkovito spojimo jopico in krilo v
enotno obleko. Pri večini teh modelov nam svetuje moda, da odrežemo od pasru nizdol oba sprednja dela jopice, dočim ostane hrbet scela, da je učinek čim bolj svojstven. Celo pri novih pariških modelih posveča moda veliko pozornost temu načinu, ki daje obleki zadaj obliko kostuma. Spredaj pustimo žepe kostuma, ki jih prišijemo na krilo, v reverje pa všijemo ljubek pred-prsnik ali jih izpopolnimo s čednim ovratnikom. Obleka, ki jo dobimo, je ohranila ves čar kostuma, kajti najboljše — tisto prekrasno krojaško delo na ramenih in okoli reverjev, ji je ostalo.
Pri našem prvem modelu je obleka do pasu prav taka, kakršen je bil kostum, od tu pa jopica izgine in se kaže samo še na hrbtu, kjer je trdno všita v krilo. Lepi na-šivi pokrivajo šive.
Druga obleka je napravljena iz kostuma s prekratko jopico, ki smo jo odrezale v pasu in jo sešile s krilom, Siv pa smo pokrile s širokim pasom. V izrez si napravimo več čednih ovratnikov, ki jih lahko menjamo.
Dober nadomestek za olje
Nadomestek za olje, ki ga pripravimo po ' sledečem navodilu, je primeren za solato: I Nabavimo si liter belega vina, od tega vza memo polno čašo, razstopimo v tej količini veliko žlico krompirjeve moke. To pustimo 5 minut vreti, nato dodamo še kozarec toplega olja in ostalo vino ter prekuhamo še vse skupaj nadaljnih 5 minut. Ko se mešanica ohladi, jo napolnimo v steklenice in dobro zamašimo.
Zimska špinaca
Kmalu bo čas za setev zimske špinače. Setev je dvojna — prva sredi avgusta, druga štiri tedne pozneje in nam bo o pravem času prinesla dobro žetev, najprej v pozni jeseni in pozimi, potem pa zgodaj spomladi. Gredice, kjer je rasel zgodnji krompir, so za setev špinače posebno pri merne. Tla prekopi jemo, nekoliko pomeša mo z dušikovim gnojilom, potlej pa razde limo v brazde, ki so 40 cm vsaksebi. Seje-mo ne pregosto in ob suhem vremenu pridno zalivamo!
Pripomoček zoper utrujenost
če ste posebno utrujeni in živčni, vam svetujemo, da ležete na tla — ne na posteljo, ki bi vas s svojo mehkobo storila še bolj medle. Ležati morate ploskoma na hrbtu in poskušati, če lahko zrahljate en ud za drugim, dokler se ne znebite vse napetosti v sebi. Pet do deset minut takšnega odmora in z lahkoto boste spet nadaljevali pričeto delo.
SPOR T
Nekaj drobiža
Švedska svetovni rekorder Gunda.r Hagg je začel pešati po končani seriji svojih nedavnih bajnih rekordov na srednjih progah. Pri nastopu za švedsko prvenstvo v štafeti na 4X1500 m se je on osveščen zgrudil tik pred ciljem. Zdravnik mu je do nadaljnjega prepovedal vsako nastopanje na tekmovanjih. Gundairja Hagga bržkone spet ne bo tako kmalu na startu.
Na nedavni atletski prireditvi v Predealu je uspelo rumunskemu »printerju Moini izboljšati državni rekord na 100 m na znamko 10.5. Tudi pri ženskah »o na tem mitingu zabeležili nov rekord v metu diska, ki ga je dosegla Lehrerjeva z znamko 33.07 m.
Evropski in švedski prvak v vodi Bjorne Borg se je ponesrečili z motorjem, in sicer tako hudo, da ga bržkone precej časa ne bo na nobeno tekmo. Mož je bil določen za dva važna mednarodna nastopa proti Danski in Madžarski, zdaj pa se m«u bo Švedska bržkone moraiLa odreči m marsikatere točke v dobro tudi.
Francoski teniški prvaki so postali za letos: v moškem singlu Destremeau, ki je premagal Boussoisa, v moškem doublu De-stremau in Petra, ki sta izfločila druga dva finalista »starega« Cocheta in Foreta, v damskem singlu pa Weiversova. Seveda vsi ti finala niso bili niti senca nekdanjega tenisa, ka so ga iigraili francoski mušketirji.
V franooki kolesarski federaciji je bil zaradi novih sporov, kj so se pojavili med vodilnimi funkcijonarji te organizacije, imenovan izredni komisar z nalogo da po možnosti uredi nezdrave razmere v vodstvu in poskusi tudi tej propadajoči športni panogi v Franciji dati vsaj neloaij prejšnjega poleta.
Službo dobi
Beseda L 0.60, taksa 0.60. za dajanje naslova aH za Slfro L 3.—.
Klep. pomočnika
sprejme Josip Otorepec, Ljubljana, Za Gradom 9.
10379-1
Industr. podjetje
V Ljubljani išče perfekt-nega elektromehanika za Jaki tok, veščega tudi ostalih mehaniških del. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Elektrome-hanlk«.	10404-1
Več čevljarskim
pomočnikom za zblta dela dajem na dom. Savs Iv. ml., Gallusovo nabrežje 41.
10398-1
Postrežnico
za dopoldanske ure Iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Remi-za«.	10397-1
Postrežnico
sprejmem s 1. oktobrom. Stanovanje glasom do-govra v hiši. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. »Delovna«. 10288-1
Absolventka
trgovske šole, s perfekt-nlm znanjem Italijanščine, išče primerne zaposlitve. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vestna«.
10391-2
Dekle
vajeno vseh del ln kuhe. Išče postrežbo, najraje za ves dan. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
10361-2
Mlajša postrežnica
poštena, pridna. Išče zaposlitve čez dan. ZrinJ skega 7, visoko pritličje levo.	10422 "
Vajenko
sprejme modlstka Klop-čar, Kongresni trg 7.
10241-44
Vajenca
sprejme ključavničar Megllč Ivan. Tesarska 3, Ljubljana.	10477-44
Slaščič. vajenca
pridnega ln zanesljivo poštenega, sprejmem. — Hrana v hiši. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
10516-44
Vajenka
ki se je že učila 1 leto ln dva meseca šivanja, išče šiviljo, katera bi Jo vzela, da bi se do ko^-ca izučila. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vajenka«.	10586-44
Brivskega vajenca
sprejmem takoj. Lombar Gllbert, Celovška p. 34.
10574-44
Pisalno mizo i Posteljo
■ i <	#%«vi 1 a_ m tlAn	mn<4MM
■ stolom vrtUJakom, lepo namizno svetilko ter marmornatim tlntnlkom z uro, ugodno prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ugodno«.
10459-6
Kamin, nizka peč
naprodaj. Loboda Drago. Rožna dolina. Cesta 11-38.	10456-6
Leica Model m. C
z raznim priborom ter povečevalnlk
Focomat
vse tovarniško novo, ln karat kamero 1:3 J. proda »Interpromet«, Ulica 3. maja 10. 10493-6
Upokojenec
srednjih let, samski, Išče kakršenkoli stranski zaslužek. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »De lo«.	10431
Gospodična
z veliko maturo ln abi turljentsklm tečajem tr govske šole. Išče primer ne službe. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Po-trebna«.	10436-:
Kmečko dekle
išče zaposlitve. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod 10449-'
Čevlj. pomočnika
sprejmem takoj. Fr. Kurent, Cesta v Rožno dolino 12.	10414-1
Strojepisko
povsem veščo v Italijanski trgovski korespondenci ter Jeziku in even-tuelno v slovenski stenografiji, išče Tehnična pisarna za 1. september. — Obsežne ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ljubljana«.	10443-1
Gospodinjsko
pomočnico
pridno in pošteno, za vsa hišna dela, ki zna tudi kuhati, sprejmem. Plača in postopanje dobro. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vestna ln poštena«. 10457-1
Hišnika z ženo
vajena obdelovanja vrta, sprejmem takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	10470-1
Kroj. pomočnico
za delo v roko ln vajenca sprejmem. — Ježek, Aleksandrova 5-1.
10479-1
Za popravilo
damskih nogavic sprejmem za delo na dom štoparlco. Naslov pustiti v ogl. odd. Jutra.
10525-1
Služkinjo
pošteno, za vsa gospodinjska dela, Iščem za takoj. Večna pot 3.
10523-1
Kuharico
za vsa domača dela iščem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
10520-1
Dva miz. pomočnika
za stavbna dela, išče ml zarstvo Rotoc Josip, Pre-dovlčeva 5, Moste.
10513-1
Postrežnica
pridna, poštena, Išče službo. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Urna« 10466-r
Trg. pomočnica
lzučena v špecerijl. Išče primerne zaposlitve, tu di kot praktikantinja. — Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Rada delam« 10469-2
Perilo in drugo
grem krpat proti mali plači. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Krpa nje«.	10485-2
Gosp. pomočnica
vešča kuhe in ostalih hišnih del, išče službe k boljši družini. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
10556-2
Gospodična
s pisarniško prakso, brez sredstev za obstoj, prosi za kakršno koli zaposli tev. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Revna« 10557-2
Korespondentka
italijansko, nemško, slovensko, s prakso, stroje-pis, išče popoldanske zaposlitve. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
10565-2
Postrežnica
vešča vseh gospodinjskih del ln kuhe. išče zapo slltve za dopoldne ln še nekaj ur popoldne. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Poštena«.
10559-2
Kleparja
ln kleparskega vajenca sprejmtf E. Wostner, Za loška c. 36, Ljubljana-Moste.	9931-1
Služkinjo
veščo tudi kuhe sprejmem. Cerkvena ulica 19.
10558-1
Fotografa (-ko)
za dobro uveden atelje sprejmem. Dam tudi na procente. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra moč«.	10578-1
Službe išče
Beseda L 0.60, taksa 0.60. za dajanje naslova al? za šifro L 3.—.
»Miha in Jaka sta Imela snoči strahovit spopad!«
»Tako? Jaz sem pa mislil, Oa sta neločljiva!«
»Saj imaš nekoliko prav.,. treba je bilo treh mož, da so ju ločili!«
Pomoči potrebna
uradnica, z znanjem nemške stenografije. Išče pisarniške službe. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	10382-2
Priporočam
dobri sospej ali gospodu pridno, varčno dekle, srednjih let, veščo kuhinje in vsega gospodinjstva, za oskrbo šestmesečnega otroka ln sebe. Staničeva ul. 2, Bežigrad, gostilna. 10381-2
Gospodinja
kuharica. Išče službo pri samostojnem gospodu ali družini dveh oseb za lahko delo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vešča kuhe«.	10377-2
Mlad kuhar
išče zaposlitve. Gre tudi zasebno. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
10409-2
Trgov, naobražena
gospa, Ljubljančanka, prevzame upravlteljstvo hiš. Verzlrana. strogo zaupna oseba. Naslov: Mlakar, pri Zalar. Cesta 29. oktobra St. 10.
10405-2
Kot oskrbnica hiše
posestva ali graščine, gre inteligentna vdova. CenJ. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Samostojna«.	10305-2
Voditeljica menze
vajena praktičnega in pisarniškega dela, sprej me primerno službeno mesto ali pa prevzame že obstoječi obrat v lastni režiji. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vestna ln poštena«.
10592-2
Beseda L 0.60, taksa 0.60. za daianje naslova ali za šifro L 3.—.
Cinzano.Cora.Ganča
ln vse vrste steklenic kupuje ln plača najbolje gostilna Lovšin. 10445-18
Beseda L 0.60, taksa 0.60, za dajanje naslova ali za šifro L 3.—.
Italijanščino
za začetnike ln konver-zacijo poučuje Skapin Sonja, Krekov trg 10-11.
10502-4
Vafenci (-ke)
Beseda L 0.60. taksa 0.60. za dajanje naslova aH za šifro L 3.—.
Vajenca
stanujočega v mestu, takoj sprejme trgovina z mešanim blagom. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	10287-44
Frizersko vajenko
sprejme salon Fanl, Celovška cesta 144.
10378-44
Čevlj. vajenca
sprejmem. Ostalo po dogovoru. Kurent, Cesta v Rožno dolino 12.
10415-44
Frizersko vajenko
ki Ima veselje do te obrti, sprejme salon »Vena«, Gradišče 4.
10429-44
Vajenko
za prešlvanje gornjih delov čevljev, sprejme An-derle. Poljanska c. 12.
10424-44
Brivskega vajenca
sprejme takoj salon Frank. Kupi tudi brivski stol. Ljubljana. Kre-slja.	10481-44
Frizersko vajenko
ln brivskega vajenca takoj sprejme Franc Wild-man, Ljubljana, Napoleonov trg 5. 10482-44
Modni salon »Vida«
Celovška c. 30a. sprejme takoj vajenko. 10572-44
iT'!'
Beseda L 0.60, taksa 0.60. za dajanje naslova ali za šifro L 3.—.
Zimo za modroce
vseh kvalitet, kupite najugodneje pri »21ma«, Ja ger Milan, Prvi ljubljanska mehanična predilnica žime, trgovina Sv. Petra cesta 17, tel. 20-42. predilnica Fužine, telef. 20-45.	J-102-6
Perutnino
zajedajo uši. Uničuje Jih Ing. Prezljev »Pe rutnin«. — Ljubljana, Wolfova 3, uradne ure od 8. do 12. 10393-6
Stenice.
uničuje »Pulecim«. Ing. Prežel j, LJubljana, Wol-fova 3, uradne ure od 8. do 12. ure. 10392-6
Otroški voziček
globok, avtokrem, 1000 lir, prodam. Istotam šl valni stroj. Marenčičeva ul. 5 (nasproti karme-ličanske cerkve), pri Baje, dvorišče — Moste.
10364-6
Dospela je nova
pošiljka otroških vozičkov, globokih ln športnih. Izvolite si isto ogledati. — »Tehnik« Josip Banjal, Ljubljana. Miklošičeva c. 20. 10344-6
Otroški vozički
globoki in športni, najmodernejše oblike, zopet na zalogi. Nova trgovina. Tyrševa 36 (nasproti Gospodarske zveze).
10324-6
Električna sušilnica!
Sedaj je ugoden čas za sušenje sočivja in sadja. Oglejte si poceni delujočo sušilnico, ki stane 500 Ur. Ogled vsak dan od 9. ure naprej pri: KruleJ Ernest, LJubljana, Pri voz 11, Gostll-ničarskl dom. pritličje, desno.	10311-6
Električni hladilnik
najcenejši hladilniki električni, štedljivi, z garancijo, v najnovejši izvedbi pri Kenda, Adler-service, Kersnikova ul. 2.
10065-6
Športni voziček
in otroški železen tricikelj ugodno naprodaj.— Hudnik, Celovška c. 43.
10412-6
4 oleandre
belo ln rdeče cvetoče, prodam po 80 lir. Sever, Marijin trg 2. 10417-6
Prodam
več železnih štedilnikov. Ogled: ponedeljek. Bohoričeva ulica 6.
10488-6
Prodam
več različnih močnih platnenih ozadij (kulise) 2.50X2.50 m, za gledališča ali fotografe, kakor tudi »Trautovo« obločnl-co na oglje, 220 V. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	10535-6
Otroško košaro
prodam. Gledališka ulica 4-m.	10551-6
Zložljivo posteljo
s modrocem, vse čisto, prodam za 280 lir. Naslov v vseh - poslovalnicah Jutra.	10555-6
Krojaške odpadke
volnene ln bombažne, pletlljske ter šiviljske odrezke, kakor vse tekstilne odpadke kupuje: Gerkman, Hrenova ul. 8.
99-6
■ žičnim modrocem, salonsko garnituro (mizo, 4 fotelje) ln 1 ogledalo, prodam. Trdinova 8-H.. vrata XI.	10265-12
Kupim
dobro ohranjeno Jedilnico ali kmečko sobo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kmečka soba«.
10434-12
Samsko opremo
hrastov les, ln šivalni stroj, ugodno prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 10432-12
Salonsko
garnituro
(zofca z mizico) ugodno prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
10484-12
Dvokrilna omara
stara, dobro ohranjena, poceni naprodaj. Cesta 29. oktobra 7. pritličje, vrata 1.	10491-12
Moderno spalnico
orehovo furnirano, solidna izdelava, proda po nizki ceni mizarstvo Artnak Josip, Jenkova ulica 7.	10490-12
Prodam
dobro ohranjeno pohištvo in železen štedUnik. Naslov ▼ vseh poslovalnicah Jutra. 10527-12
Zaradi opustitve
lokala zelo ugodno prodam' moderne nove spalnice (orehova korenina), spalnico, nekoliko rabljen, nanovo prepleska-no (orehovo). Pohištvo Gluhak, Florljanska 19.
10506-12
Prodam
Pohištvo
novo vam naredim naj-
dve perzijski preprogi ln	cenejše in popravljam. —
nov pisalni stroj po niz-	vsa dela tudi na dom.
ki ceni. Ogled vsak dan	ponudbe na ogl. odd.
do 14. ure: Trampuš,	jutra pod »Po načrtu«,
Blelweisova 37a-II. (prej	10562-12 Tyrševa). 10509-6
Prodam I Elegantna
moško obleko, nizke po- i	samska soba
stave, galoše, ovratnike, trdega lesa, naprodaj vitrino, ogledala, okvire I zaradi selitve za 4800 za slike, karnlše ln obe- I Ur. Vprašati pri »Mer-12. kur«, Miklošičeva c. 20.
Lokali
Beseda L 0.60, taksa 0.60, za dajanje naslova ali trn, šifro L 3.—.
Skladišče
suho, ▼ centru mesta. Iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Event. dve prazni sobi v pritličju«.	10427-19
Brivski in frizerski
salon prodam takoj zaradi odhoda. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Denar«.	10425-19
Iščem lokal
v centru mesta, za 30. september. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Center lokal«. 10537-19
Staro, vpeljano
trgovino v LJubljani prodamo. Potreben kapital cca 150.000 lir. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ugoden nakup«.
10553-1«
Krasen lokal
v strogem centra
2 prostora, lepe izložbe, z inventarjem, ugodno oddam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Redka prilika«.	10576-19
Največ oglasov ima
MJUTRO"
tnserirajte torej tod! Vil
i
Beseda L 0.60, taksa 0.60, za dajanje naslova ali za šifro L 3.—.
šalnlke. Gledališka pritličje, levo. 10507-6
10575-12
Moške čevlje |	Prodam
št. 41, nove, črn lak, I fino, črno, hrastovo Je-prodam. Naslov v vseh dilnlco ln veliko trgov-poslovalnlcah Jutra. 8ko stelažo s točilno ml-10570-6 | zo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 10577-12
Leseni stenski opaži
ugodno prodam. Poizve I Moderne spalnice se: Jelovškova ul. 2, Tr- I imitacija orehove kore-novo.	10567-61 nine, ln kuhinjske
oprave, prodaja najce-Prodam	I neJe mizarstvo Vidmar,
skoraj novo pohištvo In VodDlkova 31 • 10573"12 kuhinjsko opremo ter I eno preprogo, po zelo I Lepo cmo opravo ugodni ceni. Naslov v I s kavčem, knjižno oma-vseh poslovalnicah Jutra. ro, fini klavir Stingl 10600-61 ugodno prodam. Stara pravda 1-I„ LJubljana.
10593-12
Zemljišče
neparcelirano, 3500 do 4000 kv. m. kupim. — Zemljišče bi naj bilo na periferiji, vendar možnost vodovodne ln električne napeljave. Vpo-štev bi prišla tudi primerna gramoznica. Ponudbe z opisom in ceno na ogl. odd. Jutra pod »Severni del«.
10408-20
Prodam
v središču LJub'; -e polovico hiše, ki je ijila leta 1934. po pooblaščenem strokovnjaku cenjena na okroglo 3 milijone, za en in pol milijona lir. Celotna zazidana in nezazidana parcela znaša nad 800 m2. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Absolutno mimo in korektno so-lastnlštvo«.	10403-20
Kupim
Beseda L 0.60. taksa 0.60, za dajanje naslova ali za Slfro L 3.—.
Kupim in prodajam
umetniške predmete, slike itd. »Umetnost«, Kolodvorska 30. 8144-7
Oblačila
Beseda L 0.60, taksa 0.60 za dajanje naslova ali za Slfro L ~
Tri moške plašče
prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
10394-13
Leico, Contax
ali Esakto
fotografski aparat, po	Prodam
možnosti najnovejši mo- I dva plašča, čevlje ln pe> del, tudi pribor, kupim. I rilo za 121etnega fanta. Ponudbe poslati: Ostrož- I Ogled dopoldne. Bedrač nlk, trgovina, Pasaža. Jernejeva 14. 10413-13 10410-7
Prodam
palmi, 2 m visoki, ln ogrevalno svetilko. Pi-larna, Vošnjakova 12.
10418-6
Prodamo
ogrodje za kavč, s predalom, spalnice, kredence, posamezne postelje, zložljivo posteljo, oto-mane, različne mize ln štokrle, starejši pisalni mizi, trgovske pulte, dva šivalna stroja z dolgim čolničkom, lepo bosansko preprogo, gramofon, plinski rešo, harmoniko in razno. — Trgovina »Ogled«, Mestni trg 3 vhod skozi vežo.
10420-6
Otroški voziček
tapeciran, ohranjen, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
10439-6
Prodam ali
zamenjam
doplačilom, za dlvan (kavč) novo, belo ple-skano otroško posteljico z mrežo ln vložkom. Medvedova 5a-IV., Be-lak.	10435-6
Sesalec za prah
dobro ohranjen, ugodno proda Knez, Osojna pot 3-1., pod Gradom.
10440-6
Kuhinjsko kredenco
skoraj novo, prodam. — Stupica, Karlovška c. 1.
10447-6
Frigidaire
elektr., za gostilne, ln frigidaire za sladoled, prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ugodno«.	10441-6
Bnljanten prstan
damskl, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	10442-6
Parkete
hrastove ln bukove dobavlja Jos. R. PUH. Ljubljana, Gradaška ulica 22 telefon 25-13
114-6
Prodam
ugodno: stensko uro, 4 okna z okvirjem ter koncertne elegij-citre. Jam-šek Marijan, Ljubljana, Vrtača 5.	10464-6 | nicah Jutra.
_	. Ugodno prodam:
Kupimo	sivo moško obleko, črni
otroSke posteljice, otro-1 ženski plašč, omaro ln ške vozičke, snažno po- I otroško železno posteljo, hištvo in druge upo-1 Kačič, Wolfova 12. rabne predmete. Trgo-1	10483-13
vina »Ogled«, Mestni I —
trg 3, vhod skozliovežo.| gtare m<>§ke ob,eke
čevlje, perilo, pohištvo w .	z I modroce, posteljnino itd
LutZOVO peč stalno kupuje: Alojzija po možnosti zelene ali Drame, LJubljana, Gal-krem barve, samo dobro lusovo nabrežje 29. ohranjeno, kupim. —|	10495-13
»Everest«, Prešernova 44.
10476-7, Mogko oblekQ
wt- .__i dvoje hlač, trenchcoat,
IVupim	perilo, bel plašček za de-
postelje, stare, rabljene, klico, garantirano čisto, po možnosti tudi odeje. I prodam. Naslov ▼ vseh Ponudbe na ogl. odd. I poslovalnicah Jutra. Jutra pod »Lasan«. i	10568-13
10478-7
» . ,.	i Temnomoder kostim
železno blagajno dobro blago, za srednjo srednje velikosti, kupim, postavo, zimske rjave Ponudbe na »Paketo- čevlje St. 38 ln sobno šped«, Kolodvorska ul. drevo »fikus«, prodam.
10500-7 | Gledališka ulica 16-111., vrata 10.	10564-13
Kupujem
in prodajam I
razne umetnine, slike, kipe, antlkvltete, knjige.
Kapital
preproge in pohištvo. — I Beseda L 0.60, taksa 0.60, Trgovina z umetninami t za dajanje naslova ali za J. Oražem, Pražakova 8. |	Slfro L 3.
10542-7
Kupujem slike I	Iščem
slovenskih in tujih a v- <?o 600.000 1ir Posojila na torjev. Pismene ponudbe hlfio P10" vknjižbi na na ogl. odd. Jutra pod Prvem mestu. Namesto »Atene«.	10541-7 J*«« Prodam lahko ne-
kaj svojega deleža na k .	... .. i hiši. Ponudbe na ogl.
železen štedilnik I odd. Jutra pod »Nizke dobro ohranjen, kupim j obresti«.	10402-16
takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
10544-7 Vse denarne in
r ,, . . .. ,, trgovske posle uraaDeni materij al izvršim hitro in točno.
vseh vrst kupim takoj za trinadstropnlco. Ponudbe na ogl. odd. Ju-1 tra pod »Gradni«.
10584-7 I
Obrnite se na
RUDOLF ZORE
Gledališka nI. 12. Telefon 38-10.
10561-16
Fotoaparate
ln fotopribor, gramofone | ln sllčne predmete ku-
Iščem 2000 lir
________________posojila za kratko dobo
pujemo in sprejemamov I proti dobrim obrestim. komisijsko prodajo. Od-1 Ponudbe na ogl. odd. govarjajoče plačamo ta-1 Jutra pod »Dobro obre-koj, na komisijsko da-1 stujem«.	10534-16
mo predujme. Strogo solidno poslovanje! Foto-| T)rii7nhnika tehnika. TyrSeva c. 15. I _ UrUzaDniKa
10579-71 tfeega ali flnanclerja,
__I sprejme renomlrano pod
Jetje. Potrebno najmanj 100.000 lir. Ostalo po do-_ govoru. Pismene ponud'
Beseda L 0.60, taksa 0.60,1 J*	J2S2
za dajanje naslova ali a » ** »100,/*«- 10585-16 šifro L 3j—.
Pohištvo
Za dobro idočo obrt
n__j____■ iščem posojila 10.000 do
rroaam	I ll.ooo lir, e obrestmi po
kuhinjsko dvodelno kre- I dogovoru. Ponudbe na denco po ugodni ceni. I ogl. odd. Jutra pod Naslov v vseh posloval- | »Mlad obrtnik«.
Prodamo
proti takojšnjemu plačilu v centru LJubljane del velike lil lepe hiše za 600.000 lir. Resni kupci naj blagovolijo sporočiti svoj cen J. naslov na ogl. odd. Jutra pod »Cisto slučajna ugodnost«.	10401-20
Kupim
donosno hišo v mesta za 1,000.000 lir. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Resen kupec«. 10400-20
Prodam
stavbno parcelo v bližini tramvaj, postaje, vzhodni del Ljubljane, za Lir 85.000.—. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Denar potrebujem za obrt«.	10399-20
Vilo
ali parcelo kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Do 300.000 Ur«.
10350-20
Kupim
hlSo do 250.000 lir, po možnosti z malim vrtom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Plačam takoj«.	10473-20
Prodam
v najboljšem stanju starinsko salonsko garnituro. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
10536-20
Prodam
več parcel. Gramoz v zemlji. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Soln-čno«. '	10546-20
Hišo
z velikim vrtom prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Primerna cena«.	10547-20
Večstanovanjsko
hišo z vrtom takoj prodam v Trnovskem predmestju. Ugodna naložba denarja. Posredovalci izključeni. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
10519-20
Kupim parcelo
na lepem kraju znotraj črte. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lepa lega«.	10552-20
Parcelo
v šiški prodam zelo ugodno. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Potrebujem denar«. 10530-20
Parcelo
prodam v severnem okraju. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
10528-20
Naprodaj:
parcele v Šiški pri stari mitnici po 500 ln 750 m2, v centru, za Bežigradom in v Mostah, weekend-hlšica ob Ljubljanici, hl-Sa z večjim, dobro zidanim gospodarskim poslopjem. Realitetna pisarna ZAJEC Andrej, Tavčarjeva ul. 10.
10529-20
Parcelo ali njivo
LJubljani, Južni del, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »50.000 gotovine«.	10522-24
10471-121
10595-16 J
Kupim hišo
lahko pritlična, z večjim vrtom v šiški, do 300.000 lir. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Velik vrt«.
10563-20
Prodam
*h enonadstropne enodružinske vile z gojenim vrtom na lepem kraju Ljubljane. Za 215.000 lir. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pozneje cela Vila«.	10532-20
Kupim parcelo
za zidanje vile v bližini središča mesta. Posredovalci Izključeni. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mirje«.	10512-20
Prodam
devetstanovanjsko hišo z vrtom, v mestu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod 2.550.000 llr«.
10511-20
Prodam
petstanovanjsko novo hišo s krasnim vrtom. Prevzem hipoteke. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »350.000 lir«.
10510-20
Stavbna parcela
v Mostah na lepem kraju, ca. 500 kv. m., zdrava, peščena zemlja, ki Je uporabljiva za zidavo, ugodno naprodaj zaradi družinskih razmer. — Rudolf ZORE, Ljubljana, Gledališka ulica 12.
10569-20
Prodam
večjo stavbno parcelo na koncu Kolezije ob Gra-daščici z načelnim odobren jem za zidanje enonadstropne hiše. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	10214-20
Stavbna parcela
pod ugodnimi pogoji naprodaj. Informacije daje: Babnik, Tavčarjeva ulica 10.	10587-20
Prodam
večstanovanj sko hišo centru Slške. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lepa lega«. 10474-20
Nadstropje
lepe hiše
celo, novozidano, dvoje komfortnih stanovanj prodam v centru mesta, Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Res ugod no«.	10583-20
Dvostanovanjsko
hišo prodam v Slškl za 280.000 llr. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Hipoteka 50.000 llr«.
10581-20
Prodam
parcelo na lepem kraju, Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 10588-20
V^najem
Beseda L 0.60, taksa 0.60 za dajanje naslova ali za šifro L 3.—.
Vzamem v najem
4 do 8 sobnih prosto-rov ▼ pisarniške- svrhe Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Center me-sta«.	10582-17
tanovanje
Beseda L 0.60, taksa 0.60, za dajanje naslova ali za šifro h 3.—.
Stanovanje
preprosto, s priti ki lna-mi, takoj oddam pošteni družini z nekaj gotovine. Cesta na Loko 22, Trnovo. 10508-21
No:i occtrrre chiederlo al primo che passa..«
Ni treba spraševati mimoidočih...
basta il tuo buon senso per convhi-certi che devi rischiare 12 Lire por tentare di svegliarti milionario. Gi& 24 possessori di un biglietto 10 sono diventatL Pu6 essere guesto il tuo turno. Apri la porta di časa tua alla Fort una comperando oggi qualche biglietto.
zadošča že tvoj zdravi razum, da se
boš prepričal, da moraš tvegati 12 lir, da poskusiš zbuditi se milijonar, že 24 lastniki po ene srečke so to postali. Lahko je sedaj vrsta na tebL Odpri vrata svojega doma Sreči s tem, da kupiš še danes kako srečko.
BEGALA M I L I O N 1
a cM acguista un biglietto per L 12.-
D A B U J E MILIJONE
onemu, ki si nabavi srečko za L 12.-
Opremljeno
stanovanje
dvosobno, sončno, s kopalnico, v vili na Mlrju oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
10596-21
Beseda L 0.60, taksa 0.60, za dajanje naslova ali za šifro L 3.—.
Železničar z ženo
Išče enosobno stanovanje za 15. avgust. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Točen plačnik«.
10325-21a
Komfortno sobo
v centru oddam boljšemu solidnemu gospodu Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 10438-23
Dve opremljeni sobi
oddam dvema gospodoma ali zakonskemu pa ru. Janševa 18, Bežigrad 10437-23
Iščem za takoj dvo- do trisobno komfortno stanovanje s kopalnico ln centr. kurjavo, v centru mesta, najraje v stanovanjski palači, kakor »Slavlja« ali slično. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Komfortno«.	10268-21a
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom oddam. Rožna dolina, Cesta II-6.	10446-23
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom, oddam takoj. Naslov vseh poslovalnicah Jutra 10461-23
Sobo
lepo opremljeno, sončno, mirno, s posebnim vhodom, oddam za 200 llr. Koroščeva 1.
10454-23
Stanovanje
Iščem za dve osebi bližini Tržaške ceste. — Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Domačin 111«.	10144-21a
5-sobno stanovanje
ln 2 pisarni, v centru ter 3-4sobno stanovanje, tudi izven centra, išče solidna stranka. Ponud be na naslov: Dr. Gros-man, Tavčarjeva 2.
9864-21a
Dvosob. stanovanje
išče družina 3 odraslih oseb. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mirna dobra stranka«.
10383-21a
Enosob. stanovanje
ali sobo s štedilnikom, iščem za 1. september. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Točno plačam 16«.	10455-21a
Samska šivilja
Išče prazno eno- ali dvosobno stanovanje s štedilnikom, najraje v bližini trimostovja. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Plačam točno«.
10453-21a
Zamenjam
veliko dvosobno stanovanje v stari hiši blizu sv. Jakoba mostu (180 llr), za manjše dvosobno, če mogoče s kopalnico. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Center«.
10450-21a
500 lir nagrade
dobi. kdor ml najde enosobno s kabinetom ali dvosobno stanovanje. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Specerist«.
10465-21a
200 lir nagrade
ali primerno nagrado v živilih dobi, kdor preskrbi eno- event. dvosobno stanovanje aH prazno sobo a štedilnikom. Ponudbe na ogL odd. Jutra pod »Nagrada«.	10467-21a
Mirna, solidna
stranka Išče s 1. septembrom ev. tudi opremljeno komfortno 1—3sob-no stanovanje od centra proti zapadu. Eventuel-no kupim tudi opremo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Oprema«.
10524-21a
Širite
nJUTRO"
Sobo odda
Beseda L 0.60, taksa 0.60. za dajanje naslova ali za šifro L 3.—.
Opremljeno sobo
svetto, sončno, v centru, s souporabo kopalnice, oddam. Beethovnova 4, pritličje, levo. 10389-23
Opremljeno sobo
strogo separirano, oddam boljšemu gospodu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 10428-23
Prazno sobo
aolnčno, v centru mesta, oddam. Naslov ▼ vseh poslovalnicah Jutra.
10426-23
Opremljeno sobo
lepo, s posebnim vhodom, oddam gospodu. Kolodvorska ul. 11, dvorišče.	10468-23
Prazno sobo
s posebnim vhodom takoj oddam moški osebi. Bolgarska ul. 24.
10472-23
Lepo solnčno sobo
s souporabo kopalnice oddam takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
10480-23
Sobo
lepo opremljeno ln prostorno, s souporabo kopalnice, oddam eni ali dvema osebama. Kole-zijska 19-L 10503-23
Udobno sobo
s dvema posteljama, posebnim vohodom ter souporabo kopalnice, oddam gospodom ali zakoncema brez uporabe kuhinje. Medvedova 5a, pritličje, levo. 10497-23
Sobico
opremljeno, oddam s 1. septembrom točnemu plačniku. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
10494-23
Opremljeno sobo
za dve osebi oddam. — Ogled od 11. do 12. ure: Jurčičev trg 2-EtI.
10487-23
Sobo
prazno ali opremljeno, s souporabo kuhinje, oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
10533-23
m
Beseda L 0.60. taksa 0.60. za dajanje naslova ali za šifro L 3.—.
Opremljeno sobo
udobno, s posebnim vhodom, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Center 1226«.	10463-23a
Beseda L 0.60, taksa 0.60 za dajanje naslova ali za šifro jL 3.—.
Prazno ali
opremljeno sobo
v centru, iščeta dva gospoda. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj 77«.	10451-23a
Opremljeno sobo
lepo, čisto, s souporabo kuhinje, išče uradnica pri samostojni gospe j. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Uradnica«.
10504-23a
Opremljeno sobico
majhno. Iščem za takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gospodična«.
10526-23a
300 lir nagrade
kdor ml preskrbi prazno garsonjero za dve mirni osebi v bližini glavnega kolodvora. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stalna ln dobro plačljiva«.	10517-23a
Prazno sobo
s štedilnikom Išče mlad par. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Želez-ničar«.	10594-23a
Angorske zajke
ln mladiče, poceni prodam. Ogled od 17. do 18 Naslov v vseh posloval nicah Jutra. 10411-27
Prodam
zajce orjake ln srebrn j a-ke. Rožna dolina. Cesta XXI-18.	10433-27
200 lir dobi
tisti, ki sporoči, kje Be nahaja razumna zelena paplglca, ki Je odletela pred 14 dnevi lz Gradi šča. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
10501-27
Prodam
tri plške, tri mesece stare, komad 70 llr. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	10498-2r
Koza
plemenite pasme, tri mesece stara, naprodaj. Poizve se pri špediciji Ranzlnger, Cesta Soške divizije.	10496-27
Višji drž. uradnik
Išče opremljeno sobo pri boljši samostojni dami. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Državni«.	10590-23a
Opremljeno sobo
po možnosti s predsobo in souporabo kopalnice, Išče zakonski par v višji državni službi. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Uradnik«.
10589-23a
Glasbila
Beseda L 0.60. taksa 0.60. za dajan le naslova aH za šifro L 3.—.
Harmoniko
klavirsko kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj«. 10296-26
Opremljeno sobo
lepo, sončno, za dve osebi, oddam takoj s souporabo kopalnice. Mar-montova ul. 41. 10539-23
Separirano sobo
souporabo kopalnice, oddam dvema osebama. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 10545-23
Sostanovalko
čisto in pošteno, sprejmem s 15. avgustom. — Lepi pot 3, Mirje.
10549-23
Sostanovalko
Iščem v lepo veliko sobo, najraje šiviljo, ki je čez dan v službi. Šivalni stroj na razpolago. Maver, Celovška c. 42-1.
10550-23
Opremljeno sobo
strogo separirano, v centru, oddam boljšemu gospodu. Florijanska ulica 31-L	10515-23
Sobo
s souporabo kopalnice v središču mesta, oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 10571-23
Kabinet
oddam takoj. Poizve se: Ilirska ulica 14, pritličje.
10566-23
Lepo sobo
z eno posteljo ln souporabo kopalnice, oddam boljši stranki s 15. avg. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 10599-23
Dve prazni sobi
odda Logar, Ulica 3. maja št. 16 (Aleksandrova).
10597-23
Pianino
dobro ohranjen, kupim takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Planino«.	10423-26
Bohm flavto
ugodno prodamo. Poizve se v trgovini »Promet«, nasproti krlžan-ske cerkve. 10460-26
Kupim
dobro ohranjen planino. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ohranjen«.
10458-26
Gotovo imate tudi
VI gramofon ln plošče, ki jih ne rabite več. »Everest«, Prešernova 44, kupuje rabljene in tudi neuporabne gramofone ln plošče ln plača najvišje dnevne cene.
10475-26
Pianino
angleške konstrukcije naprodaj. Vllharjeva c. 2. nasproti Navja.
10486-26
Mojstrsko violino
koncertno, staro, prodam. Groharjeva 21-1.
10518-26
Pianino
vzamem v dobro varstvo ln hrambo osebi, ki odpotuje ali nima prostora. Rudolf ZORE, Ljubljana, Gledališka ulica 12.
10560-26
Klavir
zelo dobro ohranjen, prvovrstne znamke, ugodno prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Glasovlr«.	10580-26
Harmoniko
z 32 basi, klavirsko, skoraj novo, ugodno prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra
Ovnače
zajke kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Plemenjakl«. 10554-27
Kupim
mladega psa-čuvaja. Ponudbe na gostilno »Br-gant«, Trnovo. 10521-27
Kozo mlekarico
prodam. Korunova ul. 7, Trnovo.	10505-27
IKSERIRAJ V „JUTRU"!
Eeseda L 0.60, taksa 0.60, za dajanje naslova ali za šifro L 3.—.
Šivalni stroj
»Pfaff«, uporaben za krojača in šiviljo, naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
10462-29
Kupimo
rabljeno stružnico, srednje velikosti, dobro ohranjeno. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stružnica«.	10492-29
Šivalni stroj
»Pfaff«, skoraj nov, moderen, ln spalni fotelj prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
10543-29
Kupim
dobro ohranjen šivalni stroj, pogrezljiv, z okroglim čolničkom. Ponudbe z opisom, navedbo znamke ln cene je poslati na ogl. odd. Jutra pod »Singer«. 10531-29
Underwood
pisalni stroj ugodno prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
10514-29
Beseda L 0.60. taksa S.60 za daianje naslova ali zt šifro L 3.—.
Dvojni plinski rešo
novejše konstrukcije, je bil ukraden. Za izsleditev dobra nagrada. Naslov pustiti v ogl. odd. Jutra.	10395-28
Srebr. ura »Omega«
s kratko krom-verižico ml Je bila ukradena. Svari se pred nakupom Sporočila proti nagradi na: Trafika, Celovška cesta 34.	10444-28
V kinu Union
sem izgubila zapestno uro. Naprošam dotičnega gospoda, da Jo odda ogl. odd. Jutra.
10540-28
Beseda L 0.60, taksa 0.60, za dajanje naslova aH za šifro L 3.—.
Izredna prilika
se Vam nudi, da dobro naložite kapital! Prodam večje število srbskih avljonskih znamk globo ko pod nominalo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	10396-39
Razprodajam
znamke. Koroška ulica 6-III.-7.	10390-39
Zbirko
jugoslovanskih ln evropskih znamk, tudi ne-kompletno ln posamezne Pen-klub, Sokol Zagreb ln Sarajevo znamke, kupim. Ponudbe na: Novi trg l-n„ desno.
10499-39
Jugoslavija
kompletna, nerabljena, razen nekoliko komadov, poceni naprodaj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Filatelija«.
10548-39
Obrt
Beseda L 0.60, taksa 0.60, za dajanje naslova ali za šifro L 3.—.
Kupim
seno ali deteljo za konja. Ponudbe na V. H. Rohrmann, Sv. Petra nasip 27.	10448-33
Beseda L 0.60, taksa 0.60, za dajanje naslova ali za šifro L 3.—.
Uradnik
v stalni službi, simpatičen, želi spoznati zna-čajno gospodično, ali vdovo (ločenko) z lastno eksistenco, v svrho že-nitve. CenJ. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Di-skrecija 40«. 10380-25
Gospa srednjih let
samostojna, se želi poročiti. Upokojenci niso izključeni. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod
10598-26 S »Gospa«.
10489-25
Frizerji!
Nabavljalna zadruga Je vir Vašega kupovanja, ona skrbi za Vaš material, ona Je ustanovljena šamo za Vas. Zato postani ln ostani član ln kupuj samo pri Nabavi j alnl zadrugi brivcev ln frizerjev v Ljubljani.
10430-30
Vato za odeje
šivanje odej, tapeclranje in popravljanje zof, nudi najugodneje Dolničar, Celovška cesta pri policiji.	10452-30
Za tvrdko
Anton Kovačič,
splošno pečarstvo, se sprejemajo vsa n a r o -11 a v restavraciji »še-stlca« pri blagajnlčarki. Prosim stranke, da se poslužujejo tega naslova.	122-30
r
nformacije
Beseda L 0.60, taksa 0.60, za dajanje naslova ali za šifro L 3.—.
Dečka
ki sta odnesla popravljeno kastrolo 18. julija, prosim, da jo prineseta na Aleksandrovo cesto 5 na dvorišče v gostilno.
10591-31
r \ o
. v*1*
\ t o » °
* 15- -2*23
-----"SSSm
AV. M4mm N. 4SIM . XV U
Beseda L 0.60, taksa 0.60, za dajanje naslova ali za šifro L 3.—.
Prošnje za tricikije
za dovolilnice, kakor tudi prevode v italijanščino oskrbuje pisarna Volčič, Knafljeva (prej Dvo-fakova) 13, tel. 36-96.
8966-37

Vsaka gospodinja lahko hitro temeljito in poceni očisti vse madeže na oblekah edlnole t. »SMACCHIATORE« aH »ČISTIMADEŽ«. Zahtevajte v vseh trgovinah in drogerijah! Glavna zaloga: PETRONAFTA, Ljubljana, Bleiweisova prej Tyrševa 85 a.
Puh in perje prodaja I R. SEVER, Marijin trg 2 J
PAPRIKA MARICK
Pepe rosso italiauo garanti to puro!
in vendita presso i migliorl negoziantl di generl alimenta-ri e commestibllL
.tatijanski rdeči poper zajamčeno čist V prodaji pri boljših trgovcih jest vir ln kolonijalnega blaga.
DOTA M. MARICB
TORRE ANN. CENTRALE (NAPOLI i
ZAVESE SO DRAGE,
a j!h ne potrebujete več. STEKLA OKEN, VRAT in EZLOŽB Vam po poljubnih vzorcih ali umetno matiramo. Vprašajte pri najbližjem steklarju, ki Vam želje takoj izpolni.
LE COLTRINE SONO CARE,
ma non ne avete plu bisogno. Facciamo opache ovvero rieo-priamo con disegni LE LASTRE DELLE FTNESTRE, BEL.LE PORTE E DELLE VITRINE. Chiedete informazioni al pros-simo vetraio, che Vi adempier& i desideri.
VERMUJ BIANC0	BELI V
Inserati v V(JUTRU" imajo velik uspeh
fit "V- '-	i^A.1-i-fifvi	i,«.-
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi, ld naju je zadela s prezgodnjo smrtjo najinega ljubečega soproga in očka, gospoda
KOZMIK-a PETRA
izrekava vsem, ki so nama stali s svojim sočutjem ob strani, dalje vsem, ki so počastili pokojnikov spomin s prekrasnim cvetjem in venci ter vsem, ki so spremili blagopokojnika na njegovi zadnji poti, najprisrčnejšo zahvalo.
Sv. maša zadušnica se bo brala v torek 11. avgusta ob 7.30 zjutraj v cerkvi sv. Petra.
V LJubljani, dne 9. avgusta 1942.
Neatolažlflva VIDA KOZMJK-ova S sinčkom PETERCKOM

ZADRUŽNA GOSPODARSKA BANKA
D. V LJUBLJANI - TeleSon št. 2®57, 2979
Izvršuje bančne posle po najugodnejših pogojih. Izdaja cirkalarne čeke
IN MIKI
46
Nagon mu je tako pravil, vetrovi so mu šepetali, glasovi šume so mu pripovedovali: »Niva! Niva se zdaj budi!«
Miki je nazadnje začutil in spoznal, kaj mu hoče ta glas vesoljnega prerojeni a. Vendar ni opravil vse poti na en mah, kakor nedavno tega iz Challo-nerjevega taborišča k Nanetini koči. Takrat je imel določen in neposreden namen; kar ga je vleklo zdaj, pa je bilo nepremagljiv nagib brez prave stvarne podlage.
Dva ali tri dni je bila njegova pot proti vzhodu blodna in neodločna; potem jo je ubral naravnost in o prvem svitu petega dne je dospel iz šume v ravnino, onkraj katere se je dvigal gorski greben. Dolgo časa je zrl na to pokrajino, preden je krenil dalje. V njegovih možganih je dobivala Nivova slika čedalje bolj jasne obrise; nazadnje se mu je zdelo, da je šele včeraj zapustil ta kraj. Solnce je sijalo s čistega, sinjega neba. Miki ni bil pozabil poti in se ni čutil prav nič vznemirjenega, kajti čas ni imel več določnega pomena zanj. Včeraj se je bil spustil s tega grebena, danes se je vračal nanj.
Stekel je naravnost proti vhodu v votlino, ki je bil zdaj povsem prost snega. Nepridiprav medvedji je bil res trdovraten zaspane: še vedno je vlekel dreto. Miki je preskočil kup snega in pogumno krenil naprej v temo, prav do ozadja brloga. Ne-
kaj je zaspano revsknilo; nato se je začul globok vzdih. Malo je manjkalo pa bi bil padel na medveda, ki je znova zagodrnjal. Miki je zacvilil in podrgnil s smrčkom po šaparjevem novem pomladanskem kožuhu. Vsa preteklost se mu je zdaj jasno vračala v spomin. Hitro je s svojimi ostrimi zobmi uščenil medveda v uhelj in zalajal s tistim resnim glasom, ki ga je Niva zmerom razumel.
»Zbudi se, Niva!« mu je hotel reči. »Vstani! Sneg je skopnel in zunaj je krasno vreme. Pokonci!«
Niva se je pretegnil in strahovito zazehal.
XXIV.
Mišaba, stari krijski Indijanec, ki so ga imenovali »Velikana«, je sedel na solnčnem parobku, s katerega je imel razgled po vsej dolini. Po dolgi, mrzli zimi je danes prvič zrl na prenavljajoči se svet.
Star je bil: tako star, da nisi našel v opravniko-vih knjigah v Fort 0'Godu nobenega zapiska o njegovem rojstvu. Kožo je imel zgrbančeno in zagorelo, in beli lasje so mu padali po ozkem obrazu prav na ramena. Njegove roke so bile shujšane in prosojne, nos stanjšan od mnogih let, toda oči so se še vedno bistro iskrile, čeprav so gledale nemara že stoto pomlad.
Ta mah so blodile po dolini, medtem ko so mu vstajali iz začrnele pipe kotanci dima. Za njim, miljo daleč na oni strani grebena, je stala na pol podrta lovska koča, v kateri je samotaril. V svoji radosti nad začetkom pomladi ie bil prišel na prisojno stran, da bi se naužil toplote in si ogledal
izpremenjeni svet. S svojega prostora je imel razgled po vsej dolini, ki jo je deloma še pokrival sneg, deloma pa je že kazala zelene ploskve. V tem. ko je zamišljeno puhal iz pipe, je njegovo sokolje oko opazilo krdelo severnih jelenov, ki se je pripaslo iz gozda in počasi izginilo v bližnjem grmovju. Ni se zmenil zanje, kajti v koči mu ie viselo dovoli presnega mesa. Dalje tam ie zagledal losa brez rogovil, tako čudaškega v svoji grdoti, da se je nagubančeno lice starega Indijanca skrem-žilo v nasmeh. Mišaba je imel vzlic svojim letom še mnogo smisla za humor. Opazil je tudi volka in dve lisici ter pogledal za orlom, ki mu je krožil nad glavo. Za nič ne bi bil maral ustreliti po tem ptiču, ki je bil tod učakal starih let in ki ga je Indiianec vsako novo pomlad videl plavajočega v solnčni bleščavi. Narobe, zadovoljno mu je po-kimal, vesel, da je bil Uspik preživel to strašno zimo.
»Kata i oti sisjii,« je zamrmral, in oči so se mu praznoverno zasvetile. »Dolgo sva živela drug z drugim in zapisano je. da bova skupaj umrla, o Uspik. Mnogokrat se nama je vrnila pomlad, a kmalu naju bo za zmerom pogoltnila črna zima.«
Oči so mu počasi splavale dalje ter obstale na skalnatem robu. s katerim se ie končaval breg. Srce mu je mahoma poskočilo, pipa mu je zdrknila iz ust v roko; negibno in srepo se je zastrmel v tisto stran.
Na solnčni polici, največ osemdeset ali devetdeset metrov od njega, ie stal mlad črn medved. Pomladni kožuh se mu je svetlo iskril na žarkem solncu. A nepričakovano pojavljenje tega medveda
ni bilo tisto, kar je Mišabo tolikanj osupli al o in prevzemalo: čudil se je temu, da je videl ob Vaka-jujevi strani drugo žival, ki ni bila medved, temveč velik volk. Starec je vzdignil prosojno roko, kakor bi hotel odgnati nekaj, kar mu brani, da ne vidi. V vsem svojem dolgem življenju še ni pomnil, da bi bila medved in volk prijateljsko stala drug zraven drugega. Narava je ustvarila ti dve živali, da bi bili sovražnici, in ustanovila med njima najhujšo vseh mrženj, kar jih pozna goščava. Zato Mišaba nekaj trenutkov ni verjel svojim lastnim očem. Kmalu pa se je moral prepričati, da je čudež resničen, kajti volk se je obrnil proti njemu — pravi volk z ogromnimi kostmi in velikansko glavo, ki je segal medvedu do ramen.
Tisti mah pa je doživel Mišaba novo presenečenje. Volkovi imajo spomladi košate repe, rep te zveri pa je bil gladek kakor bobrov! y
»Ohne mueh!« je dejal Mišaba, ki je od razburjenja komaj dihal. »Pes!« Potegnil se je nazai, da bi vzel pužko, ki mu je slonela med dvema skalama.
Niva in Miki sta stala pred izhodom iz brloga, v katerem je bil Niva prespal svoje dolgo spanje, in mežikala na solncu. Miki je bil v zadregi. Zdelo se mu je, kakor da je šele včeraj, ne pa že minulo jesen, zapustil Nivo v tej votlini. Zdaj, ko se je bil po hudi zimi v gozdovih vrnil k njemu, se kar ni mogel načuditi, ko ga je videl tako zajetnega. Razlaga je bila jako preprosta: Niva je bil v teh štirih mesecih negibnega ležanja še naprej rasel, tako da je bil zdaj dvakrat večji kakor jeseni, ko je zaspal.
Urejuje Davort. RaTljen -	„ tomWrc|j >Jutr»« Sttato Viranu - Za Narodno fetorno dTd. ko. tiskamarja: Fran	- Za inaera« del Je odgovore* ^^ Voiaii - Vai » Ljubljani.
%