NO. 192 Ameriška Domovina /ir)i/*Bife/*iii—Miiiwgg AMCRICAN IN SPIRIT F0R€1GN IN LANGUAGE ONLY National and International Circulation CLEVELAND OHIO, FRIDAY MORNING, OCTOBER 5, 1962 SLOVGNIAN MORNING N€WSPAP€R STEV. LX — VOL. LX Bodo sklepom o Kubi sledila tudi dejanja! Na posvetu ameriških držav v Washingtonu je bilo sprejetih več splcvnih sklepov proti prodiranju komunizma na ameriško celino. WASHINGTON, D. C. — V torek in sredo so se posvetovali zunanji ministri 20 držav članic Organizacije ameriških držav o Kuibi in o tem, kako omejiti komunistično podtalno delovanje m propagando v državah Latinske Amerike. Poročilo ob kon-eu posvetov obstoja sovjetsko-kitajsko intervencijo na Kubi kot Poskus “spremeniti” otok v vojaško oporišče komunističnega Prodiranja v Ameriko in poziva k novim skupnim ukrepom proti nevarnosti. Izjava pravi, da pomenja rusko oboroževanje Kube nevarnost za enotnost Amerike in njenih demokratičnih ustanov, proti kateri se je treba boriti posame-2no in skupno. Med skupnimi ukrepi so našteti: Gmejitev gospodarskih vezi ameriških držav s Kubo, tudi ukinitev rabe ladij teh držav v trgovini s Kubo. Nove ukrepe za onemogočitev komunistične podtalne dejavno-sti v deželah zahodne polute in ukrepe proti oč.tnim poskusom kubanskega komunizma razširiti sv°j vpliv nad ameriško celino. Tu preudarjajo sedaj ali bo tudi tokrat ostalo vse le pri sklepih ali je mogoče računati tudi ua kaka dejanja. Za vsak slu-Caj so napovedali, da bo Amerika zaprla svoja pristanišča vsem iadjamj ki sodelujejo v komun:-st:čnem prometu s Kubo. Novi grobovi Odmevi hladne vojne v neodvisni Alžiriji Mariann Sauvain Po dolgi bolezni je premi-, nula na svojem domu na I 15807 Grovewood Ave. 41 let stara Mariann Sauvain, roje-^ na Korošec v Clevelandu. Zapušča otroka Kennetha in! Patricio, starše Johna in Marie Korošec. Stara mati Agnes Mikatok je umrla letos Vlada /B'cn Belle se bolj nagiba k Naserjevemu socializmu kot k Hruščevemu. Skuša ohraniti dobre odnose s Francijo in Ameriko. PARIZ, Fr. — Novi alžirski re- v marcu. Pogreb bo jutri 2^rn kaže več simpatij do Naser-Izjutraj ob 8:45 iz Jos. Žele k°t do Hruščeva, zato ni zaja-|in Sinovi pogrebnega zavoda s polnimi jadri proti Mesna 458 E. 152 St. v cerkev kvi- Vendar lahko opazimo tudi St. Jerome ob 9:30, nato na ,tarn nekaj znakov hladne vojne. Kalvarijo. Ameriški zdravniki delajo pc- -----.0----- [leg jugoslovanskih že par mese- FolifiŠHŠ položaj V icev v alžir3kih bolnicah, dočim p v J i ie vlacIa odklonila moskovski demsiHi se vedno meglen predlog, naj pride tja tudi do ADEN. — Če drugega ne, so 1,000 ruskih zdravnikov in bol-vsaj poročila iz Jemena megle-in. skih sester. Sedanja vlada je na. Tam imajo uporniki v ro-jtudi prosila Francijo, naj ji čim kah radio postajo in oddajajo'preje pošlje učne moči za Ijud-seveda samo take novice, ki jim ske šo.e, manjka ji namreč nad gredo v račun. Pristaši prej- šnjega režima so se razkropili po arabskih državah in od tam dajejo čisto drugačna poročila. Za bivši režim se naravno močno navdušuje savdski kraj, zato tudi prihaja največ poročil, ki so sovražna novem jemenskemu re. žimu ravno iz Savdske Arah-ske. Boji med uporniki in pristaši bivšega režima niso končani, na eni strani sc vojaški kro- %ak toži sovražnike združeni narodi, n. y. ^ Belgijski zunanji minister Henri Spaak je v glavni skup-fkrni Združenih narodv miril nasProtnike Evropskega skupne-^a trga takole: Vi se bojite, da srno mi pre-'QSati, da smo sebični. Vi se j^Tte. Sprejmite nas brez stra-U’ ker mi nudimo vsem roko PHjateljstva!” Izjavo so posebno navdušeno ®Prejeli zastopniki držav iz Azi-iG in Afrike. Belg;jec je nat0 razlagaj da enie Evropejci po končanju !• vli1’ trainem miru, ki ga a prinese le združitev. Ved-° Vea je takih v Evropi, ki v atrajo zadnji dve svetovni Vo-n! »Za , evroPski državljanski vUi ' k* se ne srneta vee pono- 20,000 učiteljev in učiteljic. Alžirska vlada je prosila našo administracijo za zdravila, ki smo jih že v času državljanske vojne redno pošiljali. Zanimivejše je poročilo, da je trsti alžirski časopis, ki zagovarja komuniste, precej nemilo skri-tiziral vladni odlok, da sme v Alžiriji obstojati samo ena stranka. V vladi se sicer nahaja nek bivši komunist, toda ta gi, na drugi podeželski šejki, ki je menda že popolnoma spregle se upravičeno bojijo, da je od-jdal. Komunistične propagande zvonilo njihovi politični in gos- trenutno v Alžiriji še ni dosti podarski moči. Največ podpo- čutiti. Nekatere politične Opare so našli v savdskem kralju, ki zovalce skrbi, da je med mlajšim naravno noče imeti revolucijo-narnega režima za svojega soseda, saj mu je Naser zoprnt čeprav je precej daleč od njega. Za novi jemenski režim je seveda egiptovski Naser. Priznala ga je tudi Sovjetija. Obsedno stanje v Kasai pokrajini v Kongu LEOPOLDVILLE Kongo. — Zvezna vlada je proglasila obsedno stanje v pokrajini Kasai, ker so se uprli pristaši Alberta Kalondžija, nekdanjega samozvanega kralja “Mineralne države.” Ta je ustanovil to državo kmalu po proglasitvi neodvisnosti Konga po’eti 1950, pa bil kasneje prijet in zaprt zaradi upora. Pred nekaj tedni se mu je posrečilo pobegniti iz ječe in se vrniti v domači kraj. Sedaj še ni jasno, ali je Kalondži začel upor sam ali so to storili njegovi pristaši brez njegove vednosti. Za enkrat so uporniki še v manjšini in radio Bakwanga je še vedno pod nadzorom vladi zvestih čet. Vedno več cigaret SveTW Y0RK’ N- Y- — Na vsem ni- U’ ^ W pod oblastjo komu-nii1110’ k° Ietos verjetno izdela-10() ^ bilijona cigaret ali okoli a'd tmiJii°nov vea 'kot lani ali 60 led Gt;^0,v vea kot pred desetimi Ysa zdravniška svarila pred po vrnostj° kajenja cigaret so s ovil kah sodeč brez poseb-ne,§a uspeha. bev, V remenski prerok pravi: ez in hladnejše. — Najvišja deMeratura — Vzhodni del ze e je pokrit z meglo, ki ote-ZUJe letalski promet. oficirskim zborom priljubljen Castro.* / Vsa taka poročila seveda še ne dajo popolne slike. Morda bo ministrski predsednik Bon Bella povedal kaj več, ko pride v New York in Washington. Anglija bo prodajala a-rabskem svetu rakete na srednjo daljavo LONDON) Ang. — Najprvo je Moskva prodala take rakete E-giptu in Iraku, potem je Amerika pro'dala podobno orožje Izraelu. Angleže sta torej prehiteli kar dve državi. To jim seveda ni prav in zato je angleška vlada izjavila, da bo dovolila prodajo raket na sredno daljavo angleškega izvora vsem državam na Srednjem vzhodu. V Londonu trdijo, da jim tega ne sme nihče zameriti, kajti danes ima že skoraj vsaka država možnost in priliko, da kupuje take rakete tudi zunaj Anglije. Za rakete manjka seveda še primernih bomb. Kje pa te kupiti, to je posebno vprašanje, ki ga mednarodna diplomacija še ni načela. FRANCOSKI PARLAMENT JE1 VRGEL VLADO POMPIDOUJAl Francoska narodna skupščina je snoči nekaj ur potem, ko je De Gaulle opozoril francoski narod, da bo odstopil, če bo pri ljudskem glasovanju njegov predlog za dopolnilo ustave zavrnjen, vrgla njegovo vlado. PARIZ, Fr. — Tekom štirih let obstoja pete republike je francoska narodna skupščina sinoči prvič glasovala proti vladi in jo prisilila k odstopu. Predsednik vlade Pompidou je narodno skupščino pred usodnim glasovanjem opozoril na to, da bo morala za svojo odločitev dati odgovor volivcem. Ne njegovo ne De Gaullovo oporozilo ni zaleglo. Proti De Gaullovemu načrtu dopolnila ustave, ki določa neposredno volitev predsednika republike, se je izjavilo 280 od 480 poslancev. Potrebna je bila le navadna večina. Pompidoujeva vlada je dolžna danes odstopili in predsednik De Gaulle bo po vsem sodeč razpustil narodno skupščino in šel pred narod. Naj se ta izjavi za njegov predlog ali proti njemu. ' =:'' ' ..-.. ''=r-~T" Rdeči uničili predor med obema Rerlinoma BERLIN, Nem. — Skupina Deoata v skupščini je trajala 12 ur. Dve uri pred glasovanjem je De Gaulle v čustev polnem govoru izjavil, da bo odstopi! kot predsednik republike, če bodo 'osmih beguncev iz Vzhodne volivci njegov predlog za dopol- J Nemčije je kopala skozi šest tednik) ustave zavrnili. Poudarjal j nov v nočeh predor pod “zidom” je, da je potrebna neposredna iz Zahodnega v Vzhodni Berlin, volitev predsednika republike, 'da bi skozenj rešila v svobodo če naj ima ta dovolj ugleda in moči za odločno vodstvo dežele. Vrsta atentatov nanj je potrebo po nagli ureditvi vprašanja njegovega nasledstva napravila za nujnost. Nenadna smrt De Gaul-la, dokler ni urejeno vprašanje njegovega nasledstva, utegne pognati Francijo v popolno zmedo in celo v državljansko vojno med desnico in levito. Ljudsko glasovanje o dopolnilu ustave je bilr dolc^eno za 28. oktober, verjetno se bodo ta dan vršile tudi volitve v novo narodno skupščino, če bo De Gaulle sedanjo v resnici razpustil. Žena poslala pijanega moža v zapor WALLSEND, Ang. — Mrs. Jeane Waine ime moža, ki je sicer dober šofer, toda rad pogleda svoje družine in sorodnike. Delo je bilo že precej daleč, ko se je rdeči policiji posrečilo predor odkriti. Rdeča policija je v Vzhodnem Berlinu vdrla v rov, ga uničila, nato pa vhod znova zabetonirala. K sreči v času vdora rdeče policije v predor v njem ni bilo nikogar. V francoskem sektorju Berlina so vrgli rdeči policisti preko zidu v Bernauer Strasse kakih 20 solzivnih bomb na zahodne obiskovalce, ko so si ogledovali “zid” in preko njega Vzhodni Berlin. Zahodnoberlinska poli-cija je na ta napad odgovorila s tem, da je zmetala sama preko 40 solzivnih bomb preko zidu na rdeče. V Sovjetiji prehajajo od olja na plin TORONTO, Ont. — Sovjetska v kozarec in se tej navadi noče zveza je odločena povečati pri-cdipovedatij kar dela težave J dobivanje naravnega plina v družinski slogi, žena še nekako prihodnjih dveh desetletjih za 15-krat in ga uvesti tako v privatna gospodinjstva kot v industrijo namesto olja. To je izjavil F. A. Trebin, predsednik plin. prenaša moževo navado, kadar ni j v avtu. V avtu pa ne. Ko je zadnjič opazila, da se ga je mož nekaj preveč nakresal, je kratkomalo rekla možu, naj ustavi motor, potem je poklicala bližnjega policaja in dala moža aretirati. Policija je moža posadila na hladno in kot prenočnino še naračunala $28.00, da Se bo ja čisto gotovo streznil. Občinstvo se nad ženo in njenim postopkom ni nič zgražalo. skega oddelka v sovjetski državni organizaciji za oskrbo z oljem in plinom, ko je bil tu na obisku. Trenutno pridobe v Sovjetski zvezi okoli dva in pol bilijona kubičnih čevljev naravnega plina, nekako eno petino ameriškega povprečja. Politični oblaki se zbirajo nad Francijo in Anglijo Cleveland, O. — Ker neutego-ma se je politično nebo pooblačilo v zapadni Evropi) veliko bolj nevarno v Franciji kot v Angliji. Za francosko domačo politiko je ta teden postal kritičen. De Gaulle hoče potom referenduma spremeniti ustavo v tem smislu, da bi predsednika republike volil ves narod in ne samo kakih 80,000 volivnih mož. Moral bi dobiti v ta namen pristanek parlamenta, pa ga noče. Ho. če se kar naravnost obrniti na volivce. Sedanji francoski parlament se hoče temu postopku upreti. Najbrže misli, da je sedaj alžirska kriza pokopana in da se Francija lahko vrne na staro politiko. Zato so opozicijske stranke v parlamentu sklenile, da predlagajo sedanji De Gaul-lovi vladi nezaupnico. Večino za nezaupnico lahko dobijo zmeraj, ako je med francoskimi pos'anci dosti političnega poguma. Ako nezaupanica ne bo izglasovana, ostane vse pri starem. De Gaulle bo šel na referendum še koncem tega meseca in dal izglasovati spremembo ustave. Ako pa vlada doživi nezaupnico, bo De Gaulle razpustil parlament in razpisal nove volitve, morda kar za dan referenduma. O sporu med predsednikom republike in parlamentom bedo torej odločali volivci. Pred tako krizo ni stala Francija že od 1. 1958; ko je De Gaulle prevzel oblast. Manj ostra in pereča je politična kriza v Angliji. Tam se je delavska stranka postavila na neverjetno Ostro stališče proti vstopu Anglije v Evropsko gospodarsko skupnost. Njen vodi- telj Gaitskell je gladko zavrnil nikov povezave z Evropo, ki ko-predlog Evropske skupnosti, ki maj čakajo na priliko, da bi lah-je vsebovala pogoj za sprejem k0 javno nastopili. Proti pove-Anglije. Postavil je svojih pet zavi je tudi veliko nevtralnih pogojev, ki pa De Gaulle m Ade- Angležev, ki ne vidijo nobene nauerju gotovo ne bodo odgo- posebne koristi od povezave. Pro-varjali. Angleška delavska ti so tudi za Anglijo najvažnej-stranka je torej proti gospodar- ši angleški dominijoni, Kanada, ski povezavi z Evropo in misli, Avstralija in Nova Zelandija in da sme ona staviti pogoje in ne končno tudi angleško javno morda Evropa. Če dodenemo k mnenjej ki se ne more ubraniti temu še zahtevo, da naj angle- vtisa, da za vso akcijo za pove-ški volivec odgovori na vpraša- zavo stoji Amerika, kar seveda nje, ali naj gre Anglija v Evro- žali angleški narodni ponos, po alijie, imamo politično krizo' Kriza ni pereča, smo rekli, na dnevnem redu. lahko pa po©tanei ko se bo zbra- Res je namreč, da socijalisti la konservativna stranka na svoj nimajo večine v parlamentu in letni občni zbor. Tam bo moda se tam konservativna vlada i j i- , , . , rala dati socijahstom iasen od- lahko zanese na solidarnost svoje parlamentarne večine, ne g°vor> kaJti drugače vtegne za-smetno pa prezreti nekaj drugih zsu'blj3!! zaupanje pri voliv. okolnosti. Najprej je med kon-clh- To se bo pa zgodilo že v servativci samimi dosti nasiprot- par tednih. Iz Clevelanda in okolice Sv. misijon— V nedeljo se prične v cerkvi Marije Vnebovzete na Holmes Avenue sv. misijon, ki bo trajal dva tedna. Od 7. do 14. oktobra bo sv. misijon za žene in dekleta, od 14. do 21. oktobra pa za može in fante. Sv. misijon bo v angleščini. Vsi dobrodošli! Vinska trgatev v Girardu— Slovenska Bistrica št. 42 SDZ in SMZ priredita skupno veselico z vinsko trgatvijo jutri, v soboto zvečer v Slovenskem domu na 1008 North State St., Girard, Ohio. Seja balincarskega kluba— Danes zvečer bo v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. seja Balincarskega kluba. "Card party”— Oltarno društvo fare Marije Vnebovzete priredi v soboto zv. v šolski dvorani “card party”. Vinska trgatev zbora Triglav— Pevski zbor Triglav priredi veselo vinsko trgatev v nedeljo popoldne v Slovenskem domu na 6818 Denison Ave Začetek ob treh. Vinska trgatev na Holmes Ave. Slovenski dom na Holmes Ave. ima običajno letno vinsko trgatev v soboto zvečer v klubskih prostorih. Škofijska družinska SVETA URA— V nedeljo, 7. oktobra, ob 7. zvečer bo v clevelandskem Public avditoriju škofijska družinska “Sveta ura” za združitev vseh kristjanov, katero sponzorirajo škofijska društva Najsvetejšega Imena. Zlata poroka— Mr. in Mrs. Anton Malenšek s 6512 Bonna Ave. bosta v nedeljo praznovala v krogu svojih otrok zlato poroko. V ta namen bd ob 11:30 v cerkvi sv. Vida zahvalna maša. Čestitamo in želimo zlatoporočencema še mnogo zdravih let. V bolnišnici— Mrs. Mary Perusek z 1077 E. 36 St. je srečno prestala operacijo v St. Vincent Charity bolnišnici. Leži v sobi št. 249. Obiski so dovoljeni! G. Rado Menart, ki vodi priljubljene dnevne slovenske radijske oddaje na WXEN-FM, se je podal v Woman’s Hospital, 1940 E. 101 St., kjer bo v ponedeljek operiran. Želimo, da bi se mu ljubo zdravje hitro povrnilo. Ray Champa na “Polka Party”— Jutri popoldne od 1. do 2. bo na programu “Saturday After-npon Polka Party” na radijski postaji WXEN-FM nastopil v razgovoru s Tonijem Petkovškom znani godbenik Ray Champa. Na obisku— K teti Josephini Jazbec ha 7219 Myron Ave. je prišla na obisk iz Primče vasi na Dolenjskem gdč. Verica Gregorič. K svojemu očetu Valentinu Gabrovšku na 1065 E. 66 St. je prišel na obisk njegov sin dr. Janez Gabrovšek. — Oba sta potovala z ladjo Queen Mary in obema je vse potrebno za pot uredila pot. pis. A. Hollander. — Dobrodošla med nami! Seja— Društvo Glas Clevelandskih Slovencev št. 9 SDZ ima v nedeljo ob devetih zjutraj važno sejo v navadnih prostorih. Članstvo je prošeno, da se seje za gotovo udeleži. Klub upokojencev v Collin-woodu ima v torek, 9. okt., ob dveh popoldne sejo v Slov. domu na Holmes Ave. Vsi člani vabljeni! Na višje mesto— Mir. R. Sterbank, pomožni blagajnik St. Clair Savings, je prevzel odgovornost za vse pre-računske in računske operacije v glavnem uradu in v podružnicah. Mr. Sterbank je stopil v službo k St. Clair Savings leta 1956, lani pa je z odliko dosegel “bachelor of science” na John Carroll univerzi. Richard J. Flory je bil imenovan istočasno za notranjega preglednika, pod katerega nadzorom je tudi celotna kartoteka zavoda. Pecivo— Jutri bo tekom “Card Party” pri Mariji Vnebovzeti naprodaj tudi pecivo. Skupno sv. obhajilo— Oltarno društvo fare Marije Vnebovzete ima v nedeljo pri osmi maši skupno sv. obhajilo, popoldne ob dveh uro molitve, nato sejo. Grozdje bodo trgali— Slovenska pristava vabi člane in prijatelje, da pridejo jutri zjutraj na pristavo pomagat trgat grozdje. Pričetek okrok devete ure. S seboj naj prinesejo nožičke ali škarje. Zadušnica— V nedeljo ob osmih bo v cerkvi. sv. Vida sv. maša za rajno gospo Milko Meršol ob 4. obletnici njene smrti. I... tz—°—— !— Od 55 naj višjih gora v Združenih državah jih je 42 v državi Colorado. -----o----- Zadnje vesti WASHINGTON, D. C. — Kongres je včeraj končal delo na zakonskem predlogu oi zunanji trgovini in ga poslal predsedniku v podpis. Obsega v glavnem vse, kar je predsednik želel. Končno besedilo v Domu je bilo sprejeto z 256:91. Kongres je odobril tudi predlog za strožje nadzorstvo nad produkcijo in predajo zdravil. Predlog je bil že poslan predsedniku v podpis. Kongres ima pred seboj še nekaj nujnih predlogov. Trdijo, da bo najkasneje v torek zaključil svoje sedanje zasedanje. WEST ORANGE, N. J. — Dr. B. Holmes, direktor človekovih poletov v vesolje, je dejal sinoči, da izda Amerika vsak dan 7 in pol milijona dolarjev za priprave poleta na Luno. OXFORD, Miss. — Armada je napovedala, da bo nocoj odpustila iz zvezne službe okoli 3500 članov narodne garde, ki so bili klicani v zvezno službo koncem preteklega tedna. Nogometna tekma med moštvom Univerze v Oxford« in univerze v Houstonu, Texas, je bila prenesena iz Oxforda v Jackson, Miss., da ne bi biia dana nasprotnikom integracije možnost za nove nemire v Oxford«. MOSKVA, ZSSR. — Sovjetska vlada je danes izgnala R. Smitha, pomožnega mornariškega atašeja ZDA v Moskvi zaradi špijonaže. To je brez dvoma sovjetski odgovor na izgon dveh sovjetskih uradnih zastopnikov pri Združenih narodih v New York«, M sta bila prijela, ko sta kupovala ameriške vojaške skrivnosti od nekega ameriškega mornarja. Ameriška Domovina \ VTT» ■ /.»/1 -Ws-J.! r)(/vt E G117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland 3, Ohio National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Za Zedinjene države: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav: $16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: .United States: $14.00 per year; $8.00 for 6 months; -4.50 for 3 months. Canada and Foreign Countries; $16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months. Friday edition $4.00 for one year. Second Class postage paid at Cleveland, Ohio No. 192 Friday, Oct. 5, 1962 Po clevelandskih primarnih volitvah Niso bile samo zanimive. Demokratska kandidatska trojka je vnesla v našo mestno politiko vsaj nekaj življenja in zanimanja za politična vprašanja. Zato je imela tudi tako dobro posledico. Primarnih volitev se je udeležilo nepričakovano veliko število volivcev, tretjino več kot navadno in kot so prorokovali mestni politični proroki. Ako bi bil volivni boj tudi pri končnih voltvah tako živahen, bi bilo število volivcev, ki bodo šli volit, gotovo nad dosedanjim poprečiem. Pri kandidatski trojki je mogel seveda zmagati sam en kandidat. Vsi so pričakovali, da bo to Locher, toda napovedovati si tega ni upal nihče, razen Locherjevih pristašev. Da bo pa zmagal kar nad obema tekmecema skupaj, tega niti njegovi agitatorji niso pričakovali. Zato vsi upravičeno pričakujejo, da bo v novembru z lahkoto posekal svojega republikanskega konkurenta. Tu se je zopet pokazalo, da v Ameriki zaleže osebnost več kot strankin program. Ameriška politika pač ni šla skozi sistem proporcijonalnih volitev in ne pozna prednosti jasnih in odločnih strankinih programov. Nanje dajo tu samo komunisti! Za Lmcherja so sc namreč postavili res odlični demokratje, kot sta senator F. J. Lausche in federalni tajnik A. Celebrezze Zalegla je posebno Lauschetova beseda. Edini viden demokrat, ki je ostal nevtralen, je bil guverner DiSalle. Pravijo, da mu to pri volitvah ne bo škodovalo. Pač pa bo Locherjeva zmaga koristila Lauschetu. Javnost se bo še bolj utrdila v prepričanju, da je Lauschetov ugled res velik in da je treba njega voliti. Na drugi strani bodo seveda vsi tisii, ki so in bodo glasovali za Locherja, po vsej verjetnosti glasovali tudi za Lauscheta. Utrdila se je seveda tuqh Locherjeva politična pozicija v naši mestni politiki. Najprvo mu ne bo treba dosti menjati svojega kabineta, kajti skoraj vsi vidni demokratje, ki so v mestni službi, so bili že od začetka na njegovi strani. Imel bo torej v uradništvu ne samo močno strokovno, ampak tudi močno politično oporo. Z Locherjem bo naša mestna politika nadaljevala nenavadno tradicijo, da na županski stolček zlezeš najlažje, ako si v sporu z uradno demokratsko organizacijo. Tako je postal mestni župan naš Frank J. Lausche, za njim T. Burke, potem A. Celebrezze in sedaj kot četrti še Ralph Locher. V ameriški politični zgodovini bi težko našli podoben slučaj. Kandidatje za clevelandskega župana, ki bodo v bodočnosti hoteli priti na to mesto, vsega tega ne bodo pozabili. Sicer se sliši neverjetno, pa je res: če hočeš priti za župana v Clevelandu, ti prepiri z mestnim svetom in uradno demokratsko organizacijo ne bodo škodovali, naj-bržc celo veliko koristili. Pa naj kdo reče, da nismo zanimiva dežela. Poraženi tekmeci in njihovi pristaši seveda ne morejo biti dobre volje, ne toliko radi poraza samega kot zaradi temne bodočnosti, ki jo imajo pred seboj. V/emimo na primer slučaj McElroya in njegove pristaše. McElroy je obgodrnjal rezultat volitev in jo popihal v Columbus, da celi svojo politično rano in premišljuje, kje bi začel obnavljati svojo politično pot, ki so mu jo clevelandske primarne volitve tako nemarno pretrgale. Da je bil poražen, to se še da razumeti, toda, da je dobil tako malo glasov, to se mu zdi ne samo nerazumljivo, ampak kar naravnost nemogoče. Razumemo njegovo jezo, zaradi katere pravi, da v novembru ne bo agitiral za Locherja. Hujšo klofuto sta dobila voditelj okrajne demokratske organizacije R. Miller in predsednik mestnega sveta J. Russell. R. Miller je navajen, da ima v svojih vrstah vse polno razkolnikov, včasih celo tako odličnih kot sta Lausche in Celebrezze, toda, da bi Locher, ki ga do pred nekaj tedni ni skoraj nihče poznal, tako sijajno zmagal proti njegovi volji, proti volji njegove organizacije, tega ni pričakoval. Njegovi nasprotniki v stranki mu že napovedujejo odhod iz politike, češ voditelj, ki spravlja na odlične upravne in politične položaje same demokratske razkolnike, stranki res ni potreben. Če je, čemu je pa potem potrebna stranka, saj na svojo roko lahko vsakdo kandidira, samo treba mu je, da si izposodi demokratsko firmo. Kdo bo njegov naslednik, ne vedo, mnogi pričakujejo, da bo Porter, ki je menda spretnejši v pomirjevanju sprtih demokratskih bratov. Zagugala se bodo tudi mesta v okrajni upravi. Tam danes ne sedi nihče več trdno, vsakemu prerokujejo njegovi nasprotniki konec politične karijere. Tako hudo sicer ne bo, toda na spremembe moramo računati, morda že letošnjo jesen. Hudo je po izidu primarnih volitev prizadet mestni svet, najbolj seveda njegov predsednik J. Russell. Njegov političen ugled je močno padel, morda bolj, kot se je dvignil Locherjev. Do sedaj je Russell gledal na Locherja od zgoraj doli kot na nepričakovanega prišleka v politiki. Sedaj je položaj postavljen na glavo, Locher lahko gleda na Russella in njegov mestni svet od zgoraj navzdol. To je za Russella gotovo hud političen udarec. Udarca so deležni seveda tudi mestni očetje. Skoraj vsi so dc zadnjega “sedeli na plotu.” Šele volivna pečenka jih je pokazala javnosti kot prijatelje McElroyeve struje. Sicer so pa tudi s svojimi osebnimi pozivi podprli RuSsello-vega varovanca. Sedaj pa taka blamaža! Seveda ne bodo v bodočnosti več slepo drvili za aradno strankino organizacijo, ako ne bodo naravnost prisiljeni. Je dosti, da so si enkrat opekli prste. Vprašanje pa je, ali so se tudi kaj naučili? Res ni treba, da ustvarjajo take otročje spore, kot je tisti radi pristaniškega žerjava, ki se mu smeje celo mesto. Tudi ni treba, da se zmeraj zaletavajo v mestno gospodarstvo, kadarkoli pride namig od zgoraj. In končno, ako bi med seboj poznali kaj več sloge, bi tudi ne bilo slabo za njihovo politično bodočnost. Toda kaj bi jim svetovali? Do svoje izvolitve so še poznali nasvete volivcev, sedaj jih ni treba več. Vsako vladanje pokvari, tudi vladanje v mestnem svetu. Seveda velja to tudi za Locherja. Upajmo, da se ne bo prehitro vdal tej skušnjavi. Vse še enkrat prav vljudno vabim na to veselico v nedeljo, 14. oktobra, v SDD na Recher Ave. Začetek ob treh popoldne. Na svidenje! Frank Derdič. BESEDA IZ NARODA | HHi-M 111111' I * Zvon Marije Vnebovzete v Clevelandu MISIJON Prihodnjo nedeljo pričneta dva misijonarja iz Družbe Najsvetejše Krvi dvotedenski misijon. Prvi teden bo za žene in dekleta, drugi za može in fante. Za izreden dogodek se cela župnija pripravlja že nekaj tednov. V cerkvi so vsak dan posebne molitve, člani najsvetejšega Imena pošiljajo po pošti vabila svojim prijateljem, okoliški časopisi, z Ameriško Domovino na čelu, so, prinesli oglase in vabila v svoji jih dopisih, šolski otroci bodo organizirano povabili k misijonu svoje starše in starejše brate in sestre. Misijon bo sedaj v angleške jeziku (slovenski bo v adventu), vendar so vabljeni vsi člani slovenskih družin, ki razumejo angleški, da se udeležijo tudi tega misijona. V dnevih misijona bo trgovina z nabožnimi predmeti “Familia” razstavila v dvorani stare cerkve lepo izbiro nabožnih predmetov in tako loocR) n&ši župlja-ni imeli priliko si nabaviti razne nabožne predmete v svoji sredini. PRIREDITEV OLTARNEGA DRUŠTVA To soboto (6. sept.) priredi Oltarsko društvo svoj tradicijo. nalni Card Party v šolski dvorani. Društvenice so pridno na delu, da pripravijo res prijeten večer. Prišli bodo ne samo kvartači, ampak vsi farani, ki znajo ceniti delovanje Oltarske-ga društva za okras naše cerkve. To leto pričakujemo udeležbo ne samo od strani staronaseljen-jcev, ampak tudi novih, še toliko bolj; ker so se letos nekdanjim odbornicam pridružile mlade moči iz vrst novih. Danes ali jutri članice zamesijo testo za izvrstno slovensko peevio. Lepi dobitki že čakajo. Sobotni večer bo ena naj lepših družabnih prireditev v tej okolici. Tudi tu se bo videlo, kdo iskreno podpira slovenstvo. RAZNO Slovenske matere so zadnjo nedeljo organizirale “poskusni” zlet k Sv. Petru na Gorah in v indijamsko naselbino ne daleč od Sv. Petra. Vreme in jesenske barve slikovite okolice so znatno dvignile lepoto zleta. Zlato jesensko sonce je žarelo na tiho goro daleč proč od mestnega in cestnega hrušča. “Veste da se mi zdi, kakor da se je ura ustavila, tak mir in taka tišina,” je skoraj vzkliknila Ivanka Tomin. čeva. “Poskusni” zlet pravimo, ker je zlet imel namen ugotoviti, ali bi bil tak zlet primeren prihodnje poletje za zlet naše slovenske šole. To bodo sedaj matere odločile na svojem prihodnjem sestanku. V 120 let stari cerkvici smo peli litanije, ki sta jih vodila Janez Rigler in Rudi Knez. Father Rebol je začel s pripravami za takozvani purmanski bazar, ki bo v soboto in nedeljo pred ameriškim zahvalnim dnevom. Marijina legija obiskuje te dni pomožne člane in vabi člane in vse farane na svojo letno prireditev dne 18. novembra. Za prizor “Marijin trubadur” bomo že lahko rabili nove kulise, ki jih je naročil za oder v novi dvorani župnik Father Jager. Kulise bo slikal France Gorše. Vaje za opereto Miklavž prihaja so že v teku. Naš organist Martin R.akar že nekaj časa vadi svoj zbor za koncert v nedeljo 11. novembra. J. G. ------c----- Upokojenci v Euclidu EUCLID, O. — V nedeljo, 7. oktobra, bo zopet nekaj dobrega. Le kaj? Splošno je znano, da imamo upokojenci dosti skušenj, to velja tudi za naše kuharice. Te so tekom svojih let že veliko dobrega pripravile in skuhale. Glejte, da si vstopnico; na večerjo preskrbite o pravem času, saj stane le $1.25. Deliti jo bodo začele v Slov. društvenem domu na Recher Ave. ob petih popoldne. Po večerji bo vesela zabava s plesom. Vstopnina nanj je le 50c. Prepričani smo, da bo vegel in živahen večer, zato vabimo vse upokojence in upokojenke; pa tudi druge rojake in rojakinje. Na svidenje v nedeljo popoldne in zvečer! Frank Rupert IZ SLOVENIJE Zvezdica Zaspanka - in zlati jubilej šentviške šote Cleveland, O. — V nedeljo, 14. t. m., bo Torontska Slovenska šola župnije Marije Pomagaj na velikem odru naše dvorane podala spevoigro “Zvezdica Za-' sipanlka” pod vodstvom ravnatelja šole č. g. Zrnca in znanega režiserja g. Čekute. Vsi se že veselimo tega nasto|pa in kličemo kanadskim rojakom: Dobrodošli! Ker je ravno letos ^0 let, odkar je bila Židana šentviška šola, je prav, da ob tej priliki obha-jaijno ZLj(\.TI JUBILEJ. V ta namen bo tudi dvorana primerno okrašena. S polnoštevilnim obiskom dajmo priznanje našim slovenskim pionirjem, ki so s trudom in znojem postavili to mogočno poslopje vsem Slovencem v ponos. Ob tej priliki prosimo naše mamice) da kat običajno za šolske prireditve, po možnosti spečejo potice ali pecivo in ga prinesejo v nedeljo) 14. t. m., v šolsko kuhinjo. Vsi, prav vsi, naj bo to v Združenih državah ali Kanadi, ste že danes lepo vabljeni na to prireditev Slovenskih šol. Slovenska šola pri Sv. Vidu. jTone Meglic!, ------o------- Pevski zbor UM se obrača na prijatelje Cleveland, O. — Vse prijatelje zbora lepo prosimo za denarne prispevke za izdajo zlate jubilejne knjige. To knjigo želimo izdati ob 50-letnici obstoja društva v spomin mnogim pevcem in pevkam ter pevovodjem, ki so se trudili za ohranitev slovenske cerkvene in narodne pesmi v tej deželi. Vsi člani Lire so upravičeni darove sprejemati. Vsem darovalcem že v naprej najiskrenejša hvala! Lira. Klub Ljubljana vabi Euclid, O. -— Naj v začetku vse meščane in meščanke, pa tudi prijatelje Kluba Ljubljana prav leipo pozdravim. Na predzadnji seji smo odobrili predlog, da priredimo klubovo zabavo združeno z večerjo. Za meščane in meščanke bo večerja zastonj? za druge goste pa proti mali odškodnini. John Grabnar bo skrbel za poskočno in veselo glasbo, v kuhinji pa bo Frances Gorjanc s svojimi ponočni ca mi. JiNSKA KOŠARIC*. (Zbir? Vera K.) Red in varčnost Kupuj, česar ne potrebuješ, pa boš 'moral kmalu prodajati, kar ti je neobhodno potrebno. (Franklin.) ko stvar na določeno mesto in tudi od drugih to strogo zahtevala? Pri razdelitvi dela in časa pa ne smemo pozabiti, da je POTREBEN TUDI ODMOR. Še celo kovinski stroj se pokvari, če je naprestano v teku brez nege in ljubezni, pa se ne bi tvoje telo in tvoja duša! Otroci, mož in druge osebe v družini so prav tako del tvojega delokroga kakor kuha in pospravljanje. Tvoja lepa beseda, vesel nasmeh, ura prisrčnega pogovora jim je tako potrebna kakor oprano perilo in zdrav obed. Presenečenje v obliki izrednega priboljška ali nepričakovanega daru je družini kot svetel sončni žarek sredi dolgočasne jesenske megle. Bodi gostoljubna! Kako težko je priti v hišo, o kateri veš, da nisi nikoli dobrodošla, ker je gospodinja vedno zaposlenaj ker neprestano tarna in hiti. Potrudi se; da bo tvoja hiša, posebno sedaj v jesenskih in zimskih dneh, ko se boš posvetila zopet samo njej, odsev okusa, skrbnosti in preudarnosti, pa tudi dom miru, srčne toplote in ne-prisilj ene gostoljubnosti. Premalo fizikov Po pisanju A. Moljka v ljubljanskem “Delu” je vpis na matematično - fizikalnem oddelku dniverze v Ljubljani narastel, vendar ne v taki meri, da bi mogel kriti naraščajoče potrebe. Sam vodja oddelka se je zato obrnil v “Delu” na one, ki so končali potrebne srednje šole, naj se vpišejo na matematično-fizični oddelek, ker imajo fiziki lepe izglede za zaposlitev v svojem poklicnem delu. “Kisla voda in Jadran” Pod gornjim naslovom so v avgustu letos vodili v ljubljanskem dnevniku t “Delo” živahno debato o‘pdstWžtel‘>V restavraciji JADRAN v • Poj'torožu. V tej restavraciji gostom le neradi postrežejo samo z radensko vodo ali kako drugo ceneno pijačo, ker “se ne izplača”. ‘Tako stališče je povzročilo med obiskovalci Portoroža in restavracije Jadran hudo nejevoljo. Kar cela vrsta pritožb je bila objavljena v “Delu”. Naj navedemo samo eno: ... Trije smo naročili dve kokti (vrsta brezalkoholne pijače) in tri kozarce. Natakar je rekel, da ne bo dal treh kozarcev k dvema steklenicama kokte; morali bi naročiti tri kokte, potem bi prinesel tudi tri kozarce. Vprašal sem ga, kaj bi ukrenil, če bi naročili namesto kokte radensko. Zelo nevljudno je zabrusil, da bi nas v tem primeru vrgel na cesto... Istega gosta je v restavraciji Jadran neki natakar opsoval z “besedami, ki jih kulturni človek v nobenem primeru ne uporablja”, ker so pri mizi, kjer je sedel “premalo pili”, to se pravi, premalo zapravljali. Uprava restavracije Jadran se zagovarja, da morajo gledati na to, da postrežejo ljudem z dražjo pijačo, ker morajo kriti stroške obrata v kratki dobi leta, ko je sezona... Ne gre torej za zadovoljevanje ljudi, članov socialistične družbe, ampak za čim večji zaslužek! Pa včasih sami sebe v Ameriki obtožujemo, da nam je postal dolar vse! V socialistični Sloveniji je vse celo — dinar, ki jih je uradno 750 za dolar, na črni borzi pa še veliko več! Veliko več nočnin kot lani Po uradnih podatkih so v Sloveniji plačali tujci tekom julija skupno 326,500 nočnin ali 17 odstotkov več kot lani v istem mesecu. Zanimivo je, da se je v istem času število nočitev domačinov v gostinskih obratih precej zmanjšalo. To je v zvezi z zategnitvijo pasu, k čemer je pozval Tito sVoje podložnike maja v Splitu. Na vseh koncih in krajih čutimo pomanjkanje, tolikim željam se moramo odreči, tolikokrat preračunati, kam in kako bomo izdale denar, da bo bolj k pridu obrnjen. In ko tako tarnamo, iščemo in premišljujemo, kje. bi iztaknile nov vir dohodkov, pozabimo) da bi se morda v hiši sami dalo kaj prihraniti. Ali verjamete; drage gospodinje, da je prav RED velikega pomena za dobro gospodarstvo in-prijetno razpoloženje v hiši? Rednost ni šele pridobitev civilizacije, ni samo zahteva novega socialnega življenja, ni muhavost sitne gospodinje, ampak je utemeljena že v prvotnem Obstoju vsega stvarstva in življenja. Milijoni zvezd v vse-mirju so podrejeni skrivnostnim silam reda in pravilnosti; naše zdravje je prizadeto, če količkaj motimo redno delovanje naj- „ . , manjše celice'Svojega organizma. n &1 20 Pravtako pa je tudi naš mali Zobje so v našem organizmu svet, naš dom, oako povezan z jtako važen pomožni organ, da ve-zakoni reda. Red je ona sila, ki jlja pravilo: kdor uniči zobe, bo Vlada in vzdržuje svet, pa tudi |ugonobil želodec, kajti us;p brez našo družino, naše gospodarstvo; le v ‘redu je temelj vsemu obstoju. Res ni taka'reč; če posode nocoj ne pomiješ. Toda če odlagaš pomivanje večer za večerom, se nesnaga vsakokrat prisuši. Ko končno čistiš posodo, potrebuješ več praškov, več sile in časa. Posoda sama pa ob drgnjenju in praskanju trpi in ke kvari. “Res ni vredno prati vsak teden; ko se malo nabere, operem vse skupaj, in si prihranim delo.” Pa ni res.v Umazanost se zaje v tkanino in jo razjeda; pri pranju moraš rabiti več mila in več sile da odpraviš zastarele madeže. zdb so kakor mlin brez kamna. Bolezni zob so združene z boleznimi telesa sploh, zlasti pa z boleznimi dihal in prebave. Pri vsaki okvari, ki jo opazimo na zobovju, pojdimo k zobnemu zdravniku, kajti domača sredstva, kakor žganje in pedobno, le malo pomagajo. Zobje pa lahko začnejo boleti tudi brez vidnega vzroka, tako zaradi obolenja živcev, kakor se dogaja pri nosečih ženskah. Zobobol morda še najlaže odpravimo s tem da položimo napet vrat navzaa; z desnico naj druga eseba prime brado, z levico pa tilnik ter dvigne glavo in jo položi koli- Ali misliš, da kaj prihraniš Če ikor mogoče daleč nazaj. V tej oblačiš otroka poleti v dolge ro- os^ane glava eno minuto, kavoke in hlačke, da bodo “tudi !te^0}emn^navadno preneha. za mraz”?! Poleti ne prodro do otrokove kože zdravilni sončni žarki, do zime pa je obleka že raztrgana ali vsaj močno ponošena. Izmeri svoji družini želodec; ako skuhaš pfeVeč in nimaš živali, oštaja hrana neizrabljena in tako zavržena. Prav tako pa tudi ni prihčanek, če iz strahu, da ne bo ostajalo, kuhaš prepičlo in moraš potem dopolnjevati z dodatki, ki te gotovo več stanejo. Pred vsem drugim mora imeti gespodinja red v računih. Če si točno zapisuje izdatke in dohodke, lahko ob vsakem času ve, koliko ima denarja, koliko ga bo potrebovala do tega in tega časa in koliko lahko potrdši za izredne potrebe ali želje. Marsikatere žena kupuje stvari le zato, ker ima ob razprodajah priliko, da kupi poceni. Ko pa ugotovi, da spričo izrednega izdatka, ki je bil manj potreben, ne more zadostiti neobhodno potrebnim zahtevam, je navadno že prepozno. Velike važnosti je varčevanje s časom. Vsako delo bodi opravljeno ob svoji uri. Gospodinja, ki opravi Vse ob določenih urah, ima veliko več prostega časa kot ona, ki si urejuje delo po razpoloženju in ne po potrebi. Vsaki stvari, pa naj bo še tako malenkostna, določi v hiši posebno mesto. Ali bi si ne pri' ZOBNE KRTAČKE bodo dosti trpežnejše, če jih pred prvo uporabo damo za en dan v vedo. Ščetine potem ne bodo izpadale. Po vsaki uporabi se morajo kr-tačke popolnoma posušiti. Če le mogoče, imejmo po dvoje kr-tačic v rabi, da se lahko ena vedno posuši. Po vsaki uporabi jo dobro umijemo v topli vodi; semipatja jo damo za nekaj časa v raztopino boraksa ali pa jo za trenutek vtaknemo v krop. Kr-tačica naj nikoli ne lež’, marveč stoji v odprtem tulcu ali kozarcu. Kolikor mogoče naj bo na soncu. Pred vsako uporabo jo izplaknimo. — UMETNO ZOBOVJE položimo nekaj časa v boraksovo raztopimo, nakar ga speremo, čez noč ga lahko položimo v kozarec vode, ki smo ji dodali žličko vodikovega superoksida, zjutraj pa ga seveda speremo. ZOBOTREBCI iz mehkega lesa so nevarni, kajti trščice lahko obtiče v zobeh ali pa se zapičijo v sluznico na goltancu. Ko-vinasti zobotrebci pa lahko poškodujejo zobovje ali ranijo dlesen ali jezik. Najprožnejši jo zobotrebec iz gosjega peresa, iz roževine, celuloida ali želvovine. Nevarno pa je delati si zobotrebec iz odvržene vžigalice ali iz trske pri peči. Trebljenje zob z zobotrebci ni okusno in nikomur dopadljivo; vse bolje je, da hranila časa, slabe volje, morda'si po vsaki jedi umijemo zobe z c.elo škode, če bi spravljala vsa- zobno ščetko.' Gospodarstvo in vera Splošno mnenje je, da gospodarstvo nima z vero in moralo nič skupnega. Cilj gospodarstva je le denar in premoženje, čim več ga je, treba iskati in množiti. Uporabljati se smejo vsa sredstva za dosego tega cilja. Delaj torej, kar se ti ljubi, dvigaj cene, pritrguj delavcem plače, laži in prikrivaj po vseh finančnih uradih resnični dohodek, glavno je, da se' dviga zlati kupček, glavno je, da moreš nekega dne reči: Sedaj Pa uživaj, duša moja, jej in Pij in bodi dobre volje, ker ti mčesar več ne manjka! Z 1 a posledica takšnega krivičnega ravnanja se splošno imenuje gospodarski liberalizem: nastal je iz zgrešenega načela, da v gospodarstvu ne velja noben zakon, nobena morala. Nasproti temu gospodarskemu liberalizmu se dviga in Postavlja socializem ali po-družabljenje p r o i z vajalnih sredstev in vse zasebne lastnine. Odpraviti je treba egoizem posameznikov, odpraviti vsako izkoriščanje človeka po človeku. Radi tega socialističnega cilja se mora človek odpovedati osebni svobodi in še drugim osnovnim in naravnim pravicam. Odpovedati se je treba skratka vsemu, kar ni pogodu tistim, ki namesto Posameznika vodijo splošno gospodarstvo in upravljajo družbeno premoženje. To je Popolnoma nasprotna skrajnost gospodarskega liberalizma in individualizma. Prak-tični rezultat taklmega nasilnega socializma je,‘ da osebne ^rtve niso nikoli poplačane, da je še več revežev in večje Pomanjkanje kakor je bilo Pred socialističnim podruža-idjanjem. Res pa je, da množice v tem primeru laže Prenašajo svojo revščino in sicer zato, ker vidijo, da so vsi enaki reveži, vsi splošno v istem bednem položaju in ne vidijo nobene rešitve za dogledno izboljšanje. Lastniki in Voditelji podružabljenega Premoženja ih dela so nameč °benem držayni oblastniki, katerim se ni piogoče uspešno llPirati. To se .danes dogaja v deželah pod komunističnimi Režimi. Krščansko socialno gibanje Gospodarski liberalizem in diktatorski socializem sta tmpolnoma zgrešena načina sPlošnega gospodarstva, ker ne upoštevata božjega in mo- | Zdaj plavejo takšne barke po več evropskih jezerih in tudi po 'obalnih vodah, za plovbo po mor-dolžnost! Vsi ljudje imajo ju nasploh primerni “Denison” namreč pravico do dostojnega pa je doslej najmočnejša ladja, življenja in nikakor ne samo grajena po tej zamisli. Motor na nekateri! Ta prava krščanska načela plinsko turbino z 19,000 KM omogoča ladji, ki izpodriva 80 se sicer upirajo našemu ^on vode, povprečno hitrost oko-egoizmu in pohlepu, toda ne ]j gO milj. Zdaj snujejo nove moremo mimo njih, ker po ^‘ladijske smuči,” zaradi katerih krščanskem nauku nalaga naj ibi te ladje zmogle čez dve vsako premoženje lastniku leti do 100 milj na uro. Večino-tudi resne in določene social- ma iz aluminija grajena barka ne dolžnosti, tako do bližnje- lahko vzame na krov 37 ton koga kakor do skupnosti. Ko-Jristnega tovora ali pa — ustre-ristno in potrebno je, da se.zno preurejena — 80 potnikov, ljudje organizirajo za skupne ki sedijo podobno kot v letalu, cilje, tudi državna oblast — V neki ameriški ladjedelnici poseči v gospodarsko |gradijo po tej zamisli prvi dve Nova hiša v Euclidu 7-sobna zidana Colonial hiša na 21130 Lake Shore Blvd., 4 spalnice, 1% kopalnica, vgrajene peči in pečice, aluminijasta vetrna okna in mreže. Garaža za 2 kare, cementni dovoz, lepo zasajeno. Vse za $27,500. TOMASELLO CONSTRUCTION HI 2-3020 (192) more življenje, da se tako delo, delovna sila in produktivnost dvigne in pomnoži. Toda organizacije in državna oblast se morajo pri tem držati ved- 300 in 500-tonski ladji te vrste. Zakon o posojilu ZN končno podpisan WASHINGTON, D. C. — no pravih mej. Nikoli ne mo- Predsednik Kennedy je končno rejo segati na področje, kjer podpisal zakon, ki pooblašča nje-lahko posamezniki ali njihove govo administracijo, da lahko svobodne ustanove zadovolji- podpiše do $100,000,000 posojila vo rešujejo naloge in dolžno- ZN. sti. 1 Iz Berna v Švici je prišla isti Katoličani odklanjamo s o- dan vest, da je Švica, čeprav ni cializem in komunizem tudi članica ZN) podp.vsala $1,900 000 pri reševanju vprašanj v go- ZN posojila. Za razliko niso spodarstvu. Gospodarski libe- tam rabili ne toliko časa za de- ralizem je pahnil v revščino batiranje ne toliko časa za pre- delavca, v drugo skrajnost ^ai Je treba nare- sta zašla socializem ii* komu- .^'ti. > nizem, ker delata iste in .------o----- podobne napake v če večji Poljaki JZOpet kupili meri ter prinašata predvsem jcšenico V Kanadi delavcu še hujše gorje. Nikar iOTTAWA) Can. — Poljedelski ne pozabimo, da so navidezni minister A. Hamilton je objavil, uspehi komunizma v zadnjem da je Kanada prodala Poljski desetletju sad velikega trplje- novih 80,000 ton pšenice. Od-nja, žrtev in stradanja milijo- poslali jo bodo po Velikih jeze-nov delavcev v prejšnjih de- rih in vodni poti sv. Lovrenca še setletjih ali pa so v nekaterih pred koncem letošnje plovbe, diktatorskih državah posledi- Celotna količina stane okoli 6 ca izdatne finančne pomoči P^Ljonov dolarjev, resnično demokratičnega Poljska je kupila v Kanadi v sveta avgustu 300,000 ton pšenice in si Rešitev gospodarskih Vpra- iz'§ovor^a Pre(fnost^ za nakup šanj za danes in jutri je le v jnov*^ količin. Plačalo jo bo v upoštevanju krščanskih načel. To sicer ni lahko, zlasti v prvih poskusih, toda zdrava V Železniški nesreči pamet pove, da druge rešitve 17 mrtvih in 40 ranjenih ni in ne more biti. Tudi ne KROONSTAD, J. Af. — Oseb-smemo izključiti božjega bla-hi vlak poln dijakov se je iztiril goslova v gospodarskem pri- Pri Holfonteinu v Južnoafriški zadevanju. Nasprotno: za un*ji- V nesreči je bilo 17 oseb božji blagoslov je treba vedno 40 pa ranjenih, prositi i n tudi v največjem tehničnem napredku stalno in Kaiser znižal cene jeklu ponižno v Boga zaupati. Tako FONTANA, Calif. — Kaiser gospodarska aktivnost ne bo Steel Corp. je znižala cene je-več kamen spotike, vzrok klu za povprečno $12 pri toni. nevoščljivosti in sovraštva, Družba je delno v tekmi z je-lakomnosti in sebičnosti, am-|^orn, ki prihaja iz Japonske, pak bo sredstvo bratskega sodelovanja, povezanosti in I 2©nske dobijo rjph spločnega blagostanja. V najem 4 sobno stanovanje s pohištvom, kopalnica, po želji garaža, na sončni strani, C.T.S. postaja pred vrati, za odrasle. Na 1008 E. 79 St. tel. 431-1184. — (194) | Sedaj je čas za barvanje h»s *i> naj In znotraj. Pokličite TONY KRISTAVNIK Painting & Decorating HE 1-0965 all CT 1-4234. Zidana — dvodružinska Dober dom in investicija na 1811 E. 291 St. blizu Euclid Ave. 5 sob vsako stanovanje, lepo dekorirano, 12 x 15 zaprt porč, poploščena razvedrilna soba. Lot 50 x 185, lepa trata, lepo zasajeno. Zlata preproga, zavese od stene do stene, peč dva hla-d i 1 n i k a, vključeno v ceno $28,500. WH 3-4885. Odprto v nedeljo Od 3 do 5. ure popoldne na 1852C Glenfield Ave., bungalow 5 sob, garaža. Hiša je prazna in se ‘ lahko takoj vselite. Se bo prodala po zelo nizki ceni. — Ogledate si jo lahko tudi po dogovoru. Za več informacije pokličite. KNIFIC REALTY IV 1-9989 820 E. 1E5 St. Čas za spremembo! Willard W. BROWN za tfflkM mesia Clevelanda Čas je za spremembo v mestni hiši. Potrebujemo župana, ki bo .napravi! Cleveland zopet za ponosno, uspešno mesto... ki bo prinesel novo industrijo za boljše službe in obdržal nizke davke. WILLARD W. BROWN se obvezuje: • da bo ohrani! vrednost hiš... z izvajanjem zakonov o conah. • da bo preprečil naraščanje davkov ... z odstranitvijo razmelavanja denarja v mestni hiši. • da bo ustvari! nove službe in ustavil izginjanje sedanjih... s tem, da bo poskrbel za vselitev novih pod jetij v Cleveland. WllUO W. BFiHWN je proti vsaksm&c nepcMiiemi? zvišanju davkov Willard W. Brown pozna smisel svobode, ker je bil ujetnik v II. svetovni vojni. “On se je tedaj zaobljubil, da bo delal za javno dobro... da ohrani svobodo in naše dragocene vrednosti.” Brown for Mayor Campaign Committee Dr. T. Keith Glennan, Chm., 19682 Coffinberry, Cleveland 2G, Ohio. Drseče ladje godne morsko plovbo kalnega zakona”^Zdrava pa-| V kratke,m bodo Švicarji pre-net pa pravi, da je vsako človekovo udejstvovanje, tudi gospodarstvo, podvrženo bož-•b171 postavam in moralnim zakonom. ^°g je ustvaril svet in nje-Rove dobrine za vse ljudi. Sem naj p0 izrecni volji °*ji služijo! Gotovo je, da dobrine niso povsod enako ^azdeljenč, niti niso vsi ljudje enako sposobni za delo. Obdajajo velike razlike, ki so haravne, ker Bog ni dal vsem Judem enakih talentov, niti ^oga bogastva enemu kraju eni deželi. Kakor moraš ati beraču kos kruha, prav ako velja načelo, da mora sPosobnejši tovarnar poma-gaG bližnjemu, ki ima manj sPosobnosti in manj premože-^a. Ta pomoč ni odvisna od, Idoste volje, to je krščanska hitrost. izkusili ladjo, ki bo ob hitrosti 70 milj na uro zbujala pri gledalcu vtis, kakor da leti nad vodo, s katero jo povezuje le sorazmerno tanko ogrodje za podvodne plovce ih za vijak. “Denison,” 100 čev. dolga drseča barka bo kot prva svoje vrste sposobna pluti tudi po oceanu) ker Delo za ženske Išče se ženske, da bi delale |od 8. zj. do 5. pop. v tovarni. GENERAL METAL HEAT TREATING 941 Addison Rd. __________________ (192) MALI OGLASI Naznanilo RIŽEVE IN KRVAVE KLOBASE imamo sedaj v zalogi. Vse sveže meso. — Se priporočamo. TONV CIMPERMAN’S CHOICE MEATS 520 E. 200 St. mmttmnnmnnmnunmuimtjuiin^ CERTIFIED TYPEWRITER SERVICE 1127 East 66th St. Pisalni stroji in seštevalni stroji naprodaj v najem in v popravo Trakovi in carbon papir J. MERHAR Pokličite HEnderson 1-9009 Ersfe’s Skvene Višlap 6802 St. Clair Ave. HE 1-3344 GOSTILNA — DOMAČA KUHINJA Vsak opoldne in zvečer topla jedila Importirana in domača vina in piva Pivo Heineken’s MR. in MRS. D. MARSIČ, lastnika Čistimo v vale zavodoljstvo Tudi barvamo - likamo in popravljamo ACME DRY CLEANING Sc DYEING CO. 672 E. 162 St. SL 1-M74 1167 E. 58 St. V najem so 4 lepe sobe in ko- ne bodo niti 5 čevljev visoki va-|Pa^n*ca> $45. Oglasite se pri lovi nobena ovira zanjo. Mike-u ali kličite 944-5050 ali Zamisel sega na začetek naše-|P0 S. uri WH 3-0010. (193) ga stoletja, zato je vsaj v grobem dobro znana: vodne smučke ^ najem na hoduljah, kakor nekateri 4 sobe zgoraj, spredaj, označujejo drsne ploskve, priti- porč, plinski furnez. Se odda jene na ladijski trup, delujejo odraslim. Vse ugodnosti. Na polobno kot letalska krila: pri 11134 E. 76 St. -(194) LEO LADIHA, lastnik MARQUETTE SHEET METAL WORKS 1336 E. 55 St. UT 1-4076 se priporoča za vsa kleparska dela, strehe, žlebove, plinske furneze, aluminum siding. določeni hitrosti nastane dovolj močan vzgon, da se ladja dvigne praktično nad vodno gladino; trenje ob vodne plasti se omeji samo na drsne ploskve, tega zmore ladja mnogo večjo | r Sobo oddam Opremljeno sobo oddam po-| štenemu moškemu ali ženski, Saturday Afternoon Polka Party' 1:00 - 2:00 p.m. WXEN-FM — 106.5 Megacycles on Your FM Dial with i TONY PETKOVŠEK JR. Featured this Saturday: In Person Guest Appearance by Polka Band Leader RAY CHAMPA Pohištvo naprodaj Kompletna jedilnica, zofa in stol, dvojna postelja, omara ter , več drugega. Zglasite se na 539 E. 123 St. ali kličite LI 1-7910. (193) IZVRŠUJEMO VSAKOVRSTNA CEMENTNA DELA, NOVA IN POPRAVILA. JOHN ZUPANČIČ 18216 Marcella Rd. KE 1-4993 Popravlpfflo fosse isi stanovanja Napravimo nove strehe, žlebove, pločevinaste opaže. Predelujemo kleti, kopalnice, kuhinje in druge prostore. Pastav!jar.;.Cr' in popravljamo garaže. Vse prenovitve in dograditve, ki nam jih zaupate, bomo izvedli v f[~ \ ašo popolno zadovoljnost. Priporočamo se Vaši naklonjenosti. Ernest Zupan E. Z. COMPANY ROOFING and Complete Home Remodeling EN 1-4139 HE 1-3084 ZAKRAJŠEK FUNERAL HOME GO. 6016 St. Clair Ave. Tel.: ENdicott 1-3113 RADENSKA VODA mineralna 65c liter. ČAJ: Planinski — Odvajalni — Tavžentrože — Kamilice. Vsakovrstne knjige in muzikalije TIVOLI IMPORTS 6407 St. Clair Ave. HE 1-5296 GENERAL TRAVEL SERVICE MIRKO ANTLOGA 6516 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND 3, OHIO IIE 1-3500 Sprejema prijave za izlete v letu 1963. LADJA: 22. APRILA 1963; New York — Napoli; MAURETANIA nazaj; Cherbourg — New York; QUEEN MARY Cena $356.20. Vlak ni vključen. Biti mora najmanj 25 oseb. LETALO: 28. MAJA 1963; CLEVELAND — Dunaj — ZAGREB Če'potnik potuje nazaj po svoji izberi, kadar hoče, stane voznina tja in nazaj — round trip — $660.80. V skupini najmanj 25 oseb bo cena — round trip — predvidoma $434.00, je pa še odvisna od odobrenja. Dan povratka bomo še javili. Kličite za pojasnila telefonično ali pridite osebno v naš urad. ZA DOBRO PLUMBINGO IN GRETJE POKLIČITE i f A. J. Budnick & Go. PLUMBING seri HEATING 6631 St Clair Ave BuRine*8 Phone: UT I 449Z Hesidence: PO 1-Ofc-H i NAPRODAJ Ohijsko in kalifornijsko l|ii|||r GROZDJE IN MOŠT POMPE! WINERY 3990 E. 89 St. Dl 1-3185 pri Harvard nxxxxxxxxxgxxxx-TxxxrrirxxxxxxxxxxJLXxxxxxxxxxxzxx'-tixn $170 dohodka na mesec Dve hiši na enem lotu v bližini Sv. Vida za $12,900. Govorimo slovensko. ECKART REALTY RE 1-6718 INSURANCE Fire — Windstorm Automobile Za zanesljivo postrežbo se priporoča Daniel Stakich Agentura 804 E. 185th St. KE 1-1934 PREGLED OČI OČALA PO MERI Joseph L. Fortuna POGREBNI ZAVOD $316 F1e«st A v*. Ml 1-0046 Dr. J. S. Waldman OČESNI ZDRAVNIK 922 E. 79 St. HE 1-6160 Hranite denar za deževne dn*v —kupujte U. S. Savings honda’ Model ai pogrebni zavod Amlmlanea na razpolago podnevi in ponoči CENE NIZKE! PO VAŠI ZELJU USTANOVLJENO 1908 Zavarovalnino vseh vrst vam točno preskrbi HAFFNER INSURANCE AGENCY 18108 HILLER AVENUE IV 1-0653 M Ljubljanska škofija praznuje petstoletnico (Nadaljevanje) Osma skladba je bila Kimovcev Oče naš — za zbor z orglami. Sedanji apostolski protono-tar in stolni prošt dr. Franc Kimovec (rojen 1878) je letos bi-seromašnik, pa še ves živ in delaven; vsestransko zaslužen je v glasbi: pod njegovim vodstvom in po njegovih dispozicijah je mojster Jenko napravil celo vrsto orgel v naši nadško-iiji m zunaj nje po vsej Jugo-siaviji; njegova zasluga je, da se je poživi.o pri nas ljudsko petje; veliko je pisal o cerkveni glasbi in bil med najboljšimi pevovodji s posebno tankim ču-tcm za vokal. Spada pa tudi med vodilne in plodovite cerkvene komponiste z velikim številom skladb. Njegov Oče naš razodeva dober čut za arhitekturo in poudarek na polifoniji, kar je značilno za njegovo kompozicijo. Deveta skladba je bil velikonočni stopniški spev (gradual) naec cues s cerkveno sekvenco za zbor in orgie od msgra. Stanka Premrla (r. 1880), častnega kanonika, ki je bil trideset let regens chori v Ljubljanski stolnici in ves ta čas tudi urednik Cerkvenega glasbenika in ravnatelj orglarske šole. Od 1910 je vodilni cerkveni komponist, tako da vsa cerkvena glasba od tega časa naprej nosi njegov pečal. Komponiral je oratorij sv. Jožefa in dolgo vrsto latinskih maš, rekviemov, gradua-lov, ofetorijev, motetov, različnih pesmi in enajst zbirk orgelskih skladb — skupaj nad dva tisoč. Med njegova najbiljša dela spada velikonočni gradual s sekvenco Haec dies, ki kaže nagnjenje k drznim harmonskim tvorbam; čudovito je znal naslikati dramatični dvoboj med življenjem in smrtjo, ki mu sledi prelepo lirično nasprotje, v besedah: Povej nam, Marija... (Die nobis, Maria ...). Deseta skladba je odlomek iz kantate Marija, Slovencev kraljica — Gospa sveta — za bariton solo in zbor z orglami od Matija Tomca (r. 1899)), ki je dobil visoko glasbeno izobrazbo na Dunaju in sodi danes med prve slovenske skladatelje. Odlikuje se po velikem tehničnem znanju, ki mu omogoča tudi daljše oblike, kakor je n. pr., celovečerna kantata Križev pot za mešani zbor, soliste, orgle in orkester. Gospa sveta je zaključni spev kantate, v kateri opeva slovenska božja pota. Enajsta skladba je bila priljubljena Dajte mi zlatih strun — za tenor solo in zbor z orglami od Alojzija Mava (r. 1898); skladatelj je zelo plodovit in nadarjen ljudski skladatelj, ki mu je zelo pri srcu čustvena melodika. Prav zato je ljubljenec naših cerkvenih zborov; nekatere pesmi so prešle med resnično ljudske pesmi. Posebno rad opeva Marijo, ki ji veljajo najlepše melodije, kakor priča tudi pričujoča pesem. Solo je zapel Dermota tako toplo in občuteno, da je vse poslušavce prevzela, da jim je zastal dih. Menim, da so zelo redki primeri, da tisoč-glava množica napeto in zbrano uživa in doživlja lepoto pesmi, glasu in vsebine — molitve. Zadnja v vrsti skladb je bila Klemenčičeva velikonočna pesem za orgle in zbor Poglejte, duše! Skladatelj Klemenčič (r. 1892) je v naši cerkveni glasbi čisto svoje vrste osebnost: ne hodi po izhojenih potih, temveč je vedno izviren, v izrazu jasen in močan. Njegova velikonočna pesem kaže prelom z našo dotedanjo udomačeno obliko takih pesmi. Njegova glasba se z vso močjo krije z vsebino besede in najsilneje izraža veličino praznika. Kristus živi ni le ugotovitev, marveč ekstatični krik navdušenja in zmagoslavja. Koncert je trajal dve uri. Ljudje so po velikanski večini stali v hudi gneči in vroči cerkvi, pa so le vztrajali v napeti pazljivosti in se je včasih zazdelo, ka-ji.or da jim pesem k#r sapo jemlje od prevzetosti. Koncert nikakor ni učinkoval samo glasbeno, marveč je segel z vsebino pesmi mnogo globlje. Zbranega občutja nikakor ni razbilo ob koncu divje ploskanje, ki bi bilo tako neskladno s tem koncertom, svetost kraja je zavarovala tudi svetost občutja. Naj lepši zaključek take zbranosti je bil pač blagoslov, ki ga je ob koncu vsem zbranim podelil s svojega prestola ljubljanski nadškof. Ko so visoki hierarhi in duhovščina odhajali iz cerkve, je V. Snoj igral na orgle Haendlov orgelski koncert v g-molu, razgibano, pa težko in zahtevno skladbo. , * Nedeljske slovesnosti Nedelja 9. septembra je bila po vsej nadškofiji posvečena spominu petstoletnice. Po vseh župnijah je bilo naročeno slovesno zvonjenje že večer prej in na nedeljo pred velikim opravilom. Povsod so bile ukazane kar naj slovesnejše službe božje z zahvalno pesmijo na koncu. Namesto pridige pa naj se ta dan prebere vernikom posebno pismo, ki ga je sv. oče papež Janez XXIII. pisal ljubljanskemu nadškofu prav posebej za priložnost tega praznovanja. V slovenskem prevodu se glasi takole: “Častitljivemu bratu ANTONU VOVKU, — ljubljanskemu nadškofu. Ob petstoletnici, kar je Naš prednik Pij II. ustanovil ljubljansko škofijo, si v srečno spominsko počastitev slavnega dogodka odločil, da se opravijo pobožne prireditve in svete slovesnosti. Sklep, za katerega si se, častitljivi brat, odločil, zelo odobravamo in hvalimo; zakaj, če se je božjih dobrot treba zmeraj spominjati, se moramo zanje še prav posebej zahvaljevati, ko nam je pred očmi ne le ena, še tako odlična dobrota, marveč z nazaj obrnjenimi očmi duhovnimi gledamo vir in začetek dobrot naj višje cene. Taka dobrota je, kakor pač vsakdo vidi, začetek škofije, če dobro premislimo, da iz nje izvira množica, cele reke nadnaravnih darov resnice in svetosti za ta ali oni del Kristusove črede. Ljubljanska škofija je res vredna, da ji damo spričevalo Naše pohvale; skozi vsa stoletja vdana apostolskemu sedežu v zvesti poslušnosti, je steber prave vere ohranila trden in ne-omajan, in po pravici slavna po delih, opravljenih za krščansko ime, je cvetela v moči verskega življenja. Ko se bo ob tej priložnosti razgrinjala pred vami svetla zgodovina vaše krščanske preteklosti, bodo vsi, ki se pri vas prištevajo katoliški izpovedi vere, iz nje dobili spodbudo, da ne krenejo s poti svojih prednikov, in jih bo navdala s čisto in trdno stanovitnostjo. Ko bodo torej sprejemali tolažbo od Boga, “ki nas tolaži v vsaki nadlogi” (2 Kor 1, 14), se bodo z vso močjo oklenili vrednosti krščanstva, da zaklade duhovne dediščine nepoškodovane izroče tudi prihodnjim rodovom, do poznih vekov. Z dobrohotno naklonjenostjo, s katero te spremljamo, želimo, da bi stoletne slovesnosti srečno potekle, zapustile za seboj dolgotrajen spomin in bile tvojemu pastirskemu prizadevanju v tolažbo in zaslugo. Da bodo pa stoletne slovesnosti ljubljanske škofije obrodile obilnejši duhovni sad, ti damo pravico, da — kateri dan hočeš • zbranim vernikom v Našem imenu in z Našo oblastjo podeliš blagoslov, združen s popolnim odpustkom. Slednjič nam ostane le še to, da tebi, častitljivi brat, in vsej tebi izročeni čredi srčno radi podelimo apostolski blagoslov.” Pismo je bilo poslano takoj, ko so dobili iz Ljubljane sporočilo, kako bo nadškofija praznovala petstoletnico; tako je bilo podpisano že 15. aprila leta 1962. Tudi v ljubljanski stolnici je pritrkavanje od poldevetih do devetih oznanilo slovesno škofovo mašo. Ko je ob devetih zapel veliki šenklavški zvon, je vedela Ljubljana in velikanska množica, zbrana okoli stolnice, da gre veliki duhovnik v svojo cerkev: dolga vrsta cerkvenih dostojanstvenikov v sijajnih or-natih — pridružila sta se od prejšnjega večera še stiški opat p. Avguštin Kostelec in novomeški prošt Alojzij Štrukelj —1 se je pomikala v nabito polno cerkev, s kora je pa mogočno donela pozdravna pesem Ecce sacerdos magnus — Glej veliki duhovnik... Ko se je duhovščina razmestila v prezbiteriju, se je koj začela proslava. Najprej je generalni vikar dr. Jože Pogačnik prebral papeževo pismo. (Glej zgoraj!) Takoj nato se je vzdignil ljubljanski nadškof na svojem prestolu /in spregovoril: “Troedinemu Bogu; Mariji, vedno devici in Slovencev kraljici; sv. Jožefu, zaščitniku sv. Cerkve in zavetniku slovenskih dežel; sv. Mohorju in Fortuna-tu, dosedanjima zavetnikoma ljubljanske škofije; sv. Cirilu in Metodu, slovanskima blagovestnikoma in poslej zavetnikoma ljubljanske nadškofije; sv. Nikolaju, patronu ljubljanske stolnice; vsem svetnikom, katerih svetinje hranijo cerkve naše 'nadškofije in katerih imena nosimo verniki; vsem našim angelom varuhom — HVALA, TISOČERA IN PRISRČNA ZAHVALA ZA DANAŠNJI PRAZNIK. Brez božje milosti bi ga ne bili doživeli. (Dalje prihodnjič) Illllliill iiiiiiii W '........v....■*- .... i . P' h ‘ ■P'; -H nenadno sem “avanturistična” kuharica štedilniki novi vse! mm . •i** -V- ■ iP® , ! linskl brezdimm razenj obdrži kuhinje Ciste! Plinski plamen porablja dim, zato sc meso ne dimi in so vrata ražnja lahko zaprta. Vaša kuhinja ostane čista, ne okajena. In edino plinski plamen daje takojšnjo toploto, katera opeče meso lepo rjavo . . . zakrkne dragocene me sne sokove... in da mesu pravi ražnjasti okus. Edino plinski štedilniki imajo te delo-prihranjujoče posebnosti: avtomatični mesni toplomer, samopolivalni raženj, možganske gorilnike, v sredi na vrhu pekačo in pečico, ki obdrži toploto. ZATO NI ČUDA, DA HOČE VEČINA GOSPODINJ PLINSKE ŠTEDILNIKE!* Zašilite se veselili hladnejšega, čistejšega, ekesnejšega, varčnejšega kuhanja Nabavite si moderni, avtomatični plinski štedilnik sedaj! Prepričajte se sami, zakaj se je od 82,744 povprašanih gospodinj, VEČINA izrazilo za plinske štedilnike! Izbirajte med temi dvanajstimi glavnimi vrstami: Caloric • Crown • Duracrest • Hardwick • Magic Chef • Norge • O’Keefe & Merritt • RCA Whirlpool • Roper • Sears Kenmore • Sun-ray-Grand • Tappan. Kličite ali pridite v East Ohio Gas Company urad, da vam pojasnimo, nazorno pokažemo in povemo cene. Najboljše sredstvo r* — S čim pa ti čistiš preproge, da so vedno tako lepe? — Veš) marsikaj sem že poizkusila, toda doslej se je še najbolj obnesel moj mož! ------o------- — Švica je dala prvi nikljasti jdenar v promet leta 1881. 1895 1962 Novi p r o sto- stoječi plinski štedilniki gladke, kvadratne oblike, dajo vaši kuhinji vgrajeno lepoto po običajni ceni. Nevi plinski štedilniki v višini oči vise na steni ali stoje na omari, imajo pečico, kontrolo in gorilnike v najbolj prikladni višini. /; L.. .' 4 * 82,744 žena povprašenih ... po telefonu ali osebno, ko so bile ravno v njihovih domovih, kjer kuhajo. Povpraševalci so bili v službi neke stranske raziskovalne organizacije — in ne v službi plinske družbe. Večina žen se je izrazila, da raje kuha s PLINOM. THE EAST OHIO GAS COMPANY NAZNANILO IN ZAHVALA žalostnega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je po kratki bolezni v bolnišnici sv. Vincenca izdihnil svojo blago dušo naš ljubljeni soprog in oče Anton Habjan dne 5. septembra 1962. Dušo smo izročili Bogu, truplo pa materi zemlji 8. septembra na pokopališče Kalvarija. Naš blagi pokojni je bil doma iz vasi Znojile, fara Krka na Dolenjskem. V Ameriki je bil 48 let in ves čas v fari sv. Lovrenca. Z veliko hvaležnostjo se zahvalimo Rev. William Murney, duhovniku v Charity bolnišnici za podelitev sv, zakramentov za umirajoče malo pred smrtjo in ga priporočal božjemu usmiljenju. ’ ' 'fc '' - ; J l?*A H ‘ - ' Hvala Father Baragi za darovano sv. mašo in spremstvo do groba. Hvala Father Slapšaku in Father Lekanu za asistenco pri sv. pogrebni maši. Prav lepa hvala Father Anton Miklaučiču, bratrancu pokojnega, sedaj v taborišču Spittal, Koroško, za opravljene sv. maše za pokojnega in tolažilno pismo nam preostalim. Hvala vsem, ki so darovali za sv. maše, ki se opravljajo za dušo pokojnega. Hvala vsem, ki so položili vence in šopke ob krsti in mu izkazali zadnjo čast. Hvala vsem, ki so pokojnega očeta in soproga kropili, molili za njegovo dušo in ga priporočali božjemu usmiljenju. Hvala vsem, ki so se udeležili sv. pogrebne maše in. ga spremili k večnemu počitku. Hvala Društvu sv. Imena za molitve sv. rožnega venca v cerkvi in v pogrebnem zavodu. Hvala sorodnici Sylvia Kocjan iz Euclida za veliko pomoč, tolažbo in postrežbo. Hvala nosilcem krste, rojakom iz fare Krka. Hvala vsem, ki so nam ob času velike žalosti bili v pomoč, nas tolažili in za pokojnega očeta molili. Hvala vsem, ki so na dan, pogreba dali avtomobile brezplačno na razpolago. Vsem naj bo Bog obilni plačnik. Hvala Joseph Fortuna pogrebnemu zavodu za spoštljivo vodstvo pogreba in postrežbo. Ti moj ljubljeni soprog! Nad 47 let sva skupaj živela v pravi zakonski ljubezni. Kako prijetno je bilo, dokler si bil zdrav in sta sinova živela. Pa božja previdnost je pred leti vzela dva sinova v nebeški dom, da Ti pripravita slovesen sprejem. Pa upamo, da si ga tudi imel, saj Te je bila le dobrota, dokler si bil med nami. Res bi preostali radi imeli Tebe in sinova v svojem krogu, saj ste bili vsi tako dobri. Ali božja previdnost je hotela vas tri prve imeiti v nebeškem raju. Le eno še prosimo Vas! Prosite Boga za nas, da bi tako živeli na zemlji, da se snidemo pri Vas v nebeškem raju. Saj križ nam sveti govori, da vid‘mo se nad zvezdami! Žalujoči ostali: ANNA, roj. HUTH, soproga ANNA, por. ARKO, hči JOSEPH, sin VNUKI, VNUKINJE FRANK, brat v Clevelandu 1 ANA, FRANČIŠKA, ANGELA, MARIJA, sestre v Sloveniji ANTON MIKLAUČIČ, duhovnik v Spittalu, Koroško, bratranec OSTALO SORODSTVO Cleveland, O., 5. oktobra 1962. V BLAG SPOMIN OBLETNIC NAŠIH DRAGIH STARŠEV, KI SO- NAS ZAPUSTILI OČE MATI Mary Dezelan ki so umrli 'S. oktdbra 1961 Kako smo srčno Vas ljubili, bili največji ste zaklad. Prezgodaj smo Vas izgubili, bilo je konec lepih nad. Vaši žalujoči otroci: MRS. STEPHANIE RAHNE, hči JOSEPH, STANLEY, FRANK in LOUIS, sinovi Snahe, vnuki in vnukinje. Cleveland, O., 5. okt. 1962. Joseph Dezelan ki so umrli 9. oktobra 1951 Minulo je že let deset, odkar Vas groba tema krije, a Vaš spomin še zdaj živi iz večnosti ljubeče sije! Kovačevemu Tončku za sedemdesetletnico Toronto, Ont. — Na tole bi pozabil, če me ne bi nekdo ®e o pravem času dregnil in o-J^innil: Kovačev Tonček, gospod Anton Košir, je letos dopolnil sedemdeseto leto, pa se ga ni nihče spomnil. Tudi jaz; ki sem njegov daljni sorodnik in doma P°d istim zvonom, sem ta dogodek prezrl. Pa je prav, da se o *akem možu kaj napiše, saj je zaslužil. Njegova pot skozi živ-Ijenje je bila zelo trnjeva. Na svet je prišel pri Kovaču v Stranski vasi, fara in občina Dobrova pri Ljubljani. Njegov °oe je bil postaven in močan gospodinjo. Pa naj bo, je dejal, samo Polonco vprašaj, če te mara. Tone je vedel, da ga bo marala, saj sta se že prej rada videla. Pa jo je zaradi lepšega vprašal. Ona pa 'je vsa vesela odgovorila: “Saj več da, Ton če, ker te imam tako rada.” šli so delat pisma in so vprašali Tonetovega očeta, kaj si bo zgovoril za “kos kruha,” kakor so včasih rekli. Oče pa pravi: “Ej, da bo le za tobak.” Drugo je pa Tonetu zaupal. No, in mlada je prišla k hiši. Začeli so prihajati otroci. Komaj so jih sproti naročali. Kar kmalu je bila polna hiša. Toneta je skrbelo. Začel je njive prioravati in večati, da bi ne zmanjkalo kruha. Pa ga ni, do- f10^, pameten in trden posestnik kler je on gospodaril. ^ dolgoletni cerkveni ključar na ____________________- - - „ Dobrovi. Po njegovi smrti je pa na, Okupator( partizani, revolu- Prišla je druga svetovna voj- službo pri cerkvi prevzel To-ne- Mati, ki je bila dobra, ver-na žena, je imela Tončka zelo ^ada. Ker je bil bister in pri-eri učenec, bi ga radi poslali v Ehnnazijo. Pa bi ga težko po-§rsšili pri delu in dolgčas bi bilo F10 njem, ker bi bil ves teden zdoma in iz strahu, da bi se jim ^ Ljubljani kaj spridil, so odlo-da bo Tonček ostal doma. Pomagal je staršem pri delu ln Molitvi, ob knjigah in revijah Se je sam izobraževal. V fantovsko družbo je le malo zahajal, udi v gostilno ne. V tem ga je kotila svetovna vojna. Moral •N k vojakom in v vojsko, še kar Srečno je je prebrodil in jo prijahal domov. Doma so se mu starši med tem postarali in ope-®aP- Želeli so, da bi prišla mla-a k hiši. Tone je že vnaprej ^edel, kje j0 bQ p0iskai. Kar k reku (Suhadolc so se pisali) na ujico je stopil in povprašal o-ceta, če bi mu dali Polonco. Oče malo pomislil: hiša dobra, kru-.a Ji ne bo manjkalo, tudi fant j kar po božji volji. Le Polon-Ca je malo premlada, saj ji še Precej manjka do dvajsetih. Ampak fant nujno potrebuje cija. Kot strogo zavedna in verna družina je bila Kovačeva hiša slabo zapisana pri partizanih in pri Italijanih. Tone je moral na Rab v koncentracijsko taborišče in pozneje v Gonars v Italijo. Koliko je tam prestal lakote in drugih težav! Ob razsulu Italije ni čakal. Pobegnil je iz taborišča in jo po skrivnih potih kresal proti domu. Doma pa je našel razdejanje. Dvakrat so jim partizani vse pobrali tako temeljito, da ni ostalo niti žlice pri hiši. Tudi svinjak in hlev so popolnoma izpraznili. Otroci so se tiščali v kuhinji in jokali, mama, Polonca, je pa zbežala na podstrešje in skozi odmaknjeno opeko v strehi zlezla za dimnik. Partizani so ji namreč grozili, da jo bodo ustrelili. Ko je zjutraj prilezla izza dimnika, se ni mogla niti obleči, ker so ji tudi vso obleko odnesli. Bila je vso noč le v nočni srajci za dimnikom na strehi. Sosedje in prijatelji so prišli na’ pomoč. Ko so se Kovačevi čez čas nekoliko opomogli, so pridrveli partizani drugič in jih spet vsega osvobodili.” I Da bi zavarovali domove, so se možje in fantje zbrali v domobrance. Od Kovačevih so se prijavili štirje v postojanko. Ob koncu vojne, v maju 1945, se je Tone umaknil s štirimi si-novi-domobranci na Koroško. Fante so mu Angleži odpeljali nazaj komunistom, on pa je ostal. Kmalu je zvedel za strašno usodo sinov. Kako je to bolelo, ve le on sam. A je junaško prenašal. Vse te nesreče, ki, so se mu usipale na glavo, so mu potrle živce, ga večkrat položile na posteljo in tudi za več mese-cve v bolnico. Po več kot treh letih begunstva, se je preselil v Ameriko. Po nekaj letih se mu je posrečilo dobiti sem ženo Polonco in dva sina. Doma so ostali še trije otroci, sin, ki je prevzel dom, in dve hčerki, od katerih se je ena poročila v Dravlje, druga pa pod šmarno goro. Tako ima sedaj še pet živih, štiri pa so mu pobili komunisti in sedaj čakajo vstajenja nekje v Kočevskih breznih. Prav danes mi Tone ves vesel sporoča, da se je pred kratkim vselil v svojo hišo. Prej so stanovali skupaj s sinovo družino. Veseli se, ker je hiša tako blizu cerkve sv, Vida, saj zelo rad zahaja v cerkev. Pri njem imamo lep zgled, kako očetova molitev zida otrokom hiše. Kljub vsem nesrečam, ki so ga spremljale, ima vse otroke tako lepo preskrbljene. Tone je vedno dobre in razigrane volje. Se v letih v taborišču, kjer so nas preizkušale vse vrste težave, se je vedno šalil. Menda ne bo Polonca huda, če povem, da je tudi dekletom nagajal. Ko so se dekleta iz barake, kjer je stanoval Tone, pripravile na izlet na Goldek, jim je popotnico on preskrbel. Zjutraj pred izletom so šle k zgodnji maši, med tem pa jim je Tone v nahrbtnike, kamor so si pripravile nekaj lagerske revščine in krompirja za pečenje, priložil 1 še kamenja in vse nahrbtnike lepo zavezal in položil nazaj na mesto. Dekleta so prišla od maše, vsaka je zadela svoj nahrbtnik, nekatere so tudi pogodmja-le nad težo nahrbtnikov in odšle. Šele na vrhu so opazile, da so nosile kamenje. Bile so hude, a niso vedele, na koga naj se jeze. Šele pozneje jim je Tone sam povedal, kako jih je navlekel. Tone še na mnoga leta in Bog Te živi. Lojze Ambrožič, sL -----o------ Preveč prometnih znakov “Vsaka nova plošča s prometnim znakom spravlja velemestnega avtomobilista v še večjo zadrego in mu jemlje pregled nad prometom,” je izjavil strokovnjak za promet Roberts, ki je vodil svojevrsten poskus v Chicagu: za nekaj dni so podrli množico prometnih znakov. “Zlahka dokažemo, da je iskati vzroke mnogih prometnih zastojev prav v kopici znakov, spričo katerih dosežemo ravno nasprotno od tistega, kar smo želeli.” V eni izmed chicaških mestnih četrti je prometna policija ugodila želji inženirjev za promet in odstranila vse prometne znake. Na tistem področju živi okoli 50,-000 odraslih, med katerimi ima vsak tretji motorno vozilo. Tisk je najprej obvestil državljane, da bo nekega dne na vsem lepem zmanjkalo prometnih znakov. Prišel je “dan X”, pravzaprav teden, saj je poskus trajal sedem dni. Potem so napravili obračun, ki je v povzetku takle: V prvih dveh dne (nedelja in ponedeljek), je 85 odstotkov avtomobilistov vozilo natanko tako, kot da še stoji “prometni gozd”; napačno so parkirali le zunanji vozniki, ki niso vedeli, kje so znaki prej prepovedovali parkiranje. Tretji dan (torek) je promet stekel, nadzorniki so zaznamovali le običajne majhne prekrške, bilo ni niti ene hujše nesreče. Šele v sredo so začeli vozniki opuščati navade, ki so jim jih prej vsiljevali prometni znaki. Očitno so pozabljali na prometna znamenja. V četrtek so zaznamovali rekord pri napačni vožnji in parkiranju, že v petek pa je bil položaj spet normalen. Najbolj presenetljivi so bili rezultati v soboto; promet- nih prekrškov in nezgod je bilo za dobrih 30 odstotkov manj kot povprečno ob sobotah več mesecev prej. Oblasti in prometni strokovnjaki so podatke strnili v ugotovitve. “Birokrati” trdijo, da ne gre brez prometnih znakov, strokovnjaki iz prakse pa zavra- čajo njihovo mnenja, češ da bi brez škode odstranili 25—40 odstotkov znakov, ki zavirajo in delno ceno ogrožajo promet. . . ------o------ < — Na otočju Bermudi ne poznajo nobenega dohodninskega in zapuščinskega davka. /■-- «ea «1 /: i ■' ‘ ■mm; 1881 - 1962 NAZNANILO IN ZAHVALA Z globoko žalostjo naznanjamo vsem sorodnikom, prijate Ijem in znancem žalostno vest, da je Bog poklical k Sebi našo ljubljeno in nikdar pozabljeno mamo, staro mamo, prastaro mamo, taščo in sestro Frances Slabe roj. Križmane, Id je previdena s sv. zakramenti izdihnila svojo blago dušo dne 24. septembra 1962. Pogreb je bil dne 27. septembra 1962 iz Grdinovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Filipa Nerija in nato na pokopališče Kalvarija. ♦ S tem želimo izreči našo najtopejšo zahvalo preč. g. duhovniku od fare sv. Filipa NeBja za molitve v pogrebnem zavodu, za daritev sv. maše zadušnice ter za spremstvo na pokopališče. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so v blag spomin pokojnice okrasili njeno krsto s cvetjem, dalje vsem, ki so darovali za svete maše, ki se bodo brale za mir in pokoj njene duše, kakor tudi vsem, ki so dali na razpolago svoje avtomobile pri pogrebu. Prisrčna hvala nosilcem krste: John Snider, Martin Klopčič, John Krince, Frank Ivet, John Princ in Tony Zakrajšek. Iskrena hvala članicam društva Camiola Hive No. 493 T.M. za molitve v pogrebnem zavodu in za udeležbo pri pogrebu. Hvala vsem, ki so prišli pokojno kropit, vsem, ki so se udeležili sv. maše in pogreba, in vsem, ki so nam izrekli sožalje. Posebno zahvalo izrekamo dobrim sosedom pokojnice in Mrs. Jennie Klopčič za vso njeno naklonjenost in pomoč. Prisrčna hvala Grdinovemu pogrebnemu zavodu za prijazno pomoč in izvrstno vodstvo pogreba. * Ljuba, nepozabna mama, počivaj v miru in večna luč naj Ti sveti! Truplo Tvoje zemlja krije, v temnem grobu mirno spiš, srce Tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš! Nam pa žalost srca trga, solze lijejo z oči, dom je prazen in otožen, ker Te več med nami ni! žalujoči: sinovi: FRANK v Kaliforniji, ADOLPH, VICTOR hčerka FRANCES, por. MOHLER snahi HELEN, MARY zet MARTIN Vnuki, vnukinje in pravnuki. Cleveland, Ohio, 5. oktobra 1962. 'Č.V V*’* -V' ■ '•''V v- . k' , . iv "--y': Naznanilo in JZah'Vala Globoko potrti in žalostnih src naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je umrla naša ljubljena mati, stara mati, tašča in sestra, Antonija Sepic Previdena s sv. zakramenti je zatisnila svoje dobre oči dne 31. avgusta 1962. leta. Rojena je bila 2. novembra 1893 v vasi Rateče na Gorenjskem, odkoder je prišla v Ameriko leta 1913. Bila je članica društva št. 103 Marije Vnebovzete ABZ in podr. št. 41 SŽZ. Pogreb se je vršil 3. septembra 1962 iz pogrebnega zavoda Jos. Žele in sinovi v cerkev Marije Vnebovzete, kjer je za pokoj njene duše bila darovana sv. maša zadušnica. Po opravljenih verskih in pogrebnih obredih je njeno truplo bilo prepeljano na pokopališče Kalvarija in tam položeno k zemeljskemu počitku v družinsko grobnico. V dolžnost si štejemo, da se s tem iskreno zahvalimo Father Matiji Jagru za molitve v pogrebnem zavodu in za spremstvo na pokopališče. Father Godina sprejmi našo zahvalo za darovano sv. mašo zadušnico. Toplo se zahvalimo Mr. Martinu Rakarju za ginljive ža-lostinke, ki jih je zapel pokojnici v slovo. Srčna hvala vsem, ki so ob oder naše drage pokojnice položili tako lepe vence cvetja in ji s tem izkazali svojo lju- bezen, spoštovanje in zadnjo čast. — Posebej se zahvalimo za vence, ki so jih poslali iz Texasa, Tampa (Fla.), Pittsburgh (Pa.), Massillon (O.) in Lorain (O.). Toplo se zahvalimo vsem, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo brale za mir in pokoj njene duše in vsem onim, ki so darovali za dobrodelne namene. Iskrena hvala vsem, ki so našo drago pokojnico prišli kropit in molit ob njeni krsti, kakor tudi vsem, ki so jo spremili na pokopališče. Posebej se iskreno zahvalimo Mrs. Gertrude Piškur ter Mr. in Mrs. Michael Ciula, ki so pokojnico prihajali obiskovat v bolnišnico iz Loraina. Iskrena hvala članom in članicam društev, ki jim je pripadala, za lepo slovo od svoje umrle sosestre. Toplo se zahvalimo pogrebcem, ki so nosili njeno krsto. Hvala vsem, ki so dali svoje avtomobile brezplačno na razpolago za spremstvo na pokopališče. Iz srca se zahvalimo Mr. Louis Kavalar, Mrs. Elmer Soltesz in Mrs. Rose Buckwald, ki so dali svojo kri, da bi z njo pomagali naši dragi pokojnici do zdravja. Hvala tudi Antoniji Chesnik in William Stertak, ki sta ji pomagala tekom bolezni. | ^ ^ Iskreno se zahvalimo vsem, ki so nam pismeno ali ustmeno izrekli svoje sožalje, kakor tudi vsem, ki so nam v dnevih naše žalosti bili na pomoči. | % Hvala osebju pogrebnega zavoda Jos. Žele in sinovi za vzorno urejen pogreb in za vsestransko izvrstno postrežbo. Razposlali smo zahvalne kartice vsem, ki so darovali ali prispevali. Ako kdo take kartice ni sprejel, naj nam blagohotno oprosti in naj s tem sprejme našo globoko zahvalo. Ljubljena mati, stara mati, tašča in sestra, počivaj v miru v tej lepi in blagoslovljeni ameriški zemlji in lahka naj Ti bo njena gruda. Kruta smrt je iztegnila svojo neizprosno roko in Te iztrala iz naše sredine. Velika je naša žalost, ko se oziramo naokrog, a Tebe od nikoder ni... Objokujemo Te vsi. Bila si nam tako dobra in skrbna mati, ljubeznjiva stara mati in svetovalka nam vsem. Saj si storila za nas vse, kar si mogla, s polno ljubeznijo. Objokujejo Te pa tudi Tvoji številni prijatelji in znanci, ki so v tako velikem številu prišli se poslovit od Tebe. Za vse to smo Ti hvaležni in z ljubeznijo se Te bomo spominjali v naših mislih in molitvah. — Ti pa bodi, skupaj z našim dragim očetom, ki je že pred osmimi leti zapustil to solzno dolino, naša priprošnjica pri Bogu, da se enkrat vsi združimo — nad zvezdami. Oj, usoda, ki življenje kar naenkrat zagreniš, radost v bridko nam trpljenje z enim mahom spremeniš. Žalujoči ostali: Cleveland, O., 5. oktobra 1962. Na grob Tvoj bomo položili cvetočih vrtnic šopek lep, najdbo dokaz ljubezni naše, da nam spomin na Te je svet. ANN por. TORKAR, FRANCES por. FRANK, hčeri STEVE in RAYMOND, zeta ROBERT, STEPHEN, CARL, WILLIAM, vnuki Zakaj sonce žarko se nam zatemnilo je? Kam v višave jasne, odšla si draga Ti? Da ne vidijo Te naše žalostne oči? 1 Ko tudi nam življenje mine, in enostranska zarja sine, Ti nas k sebi vse povabi: v raju, kjer kraljuje Večni, skupaj bomo večno srečni. NANCY, vnukinja HELEN PERLIN (Tampa, Fla.), sestra OSTALO SORODSTVO i HENRY BORDEAUX- Zametene stopinje Že mesec je od tega, kar je prišla z Velikega Svetega Bernarda. Mesec in še več in Mark še ni prišel. Žgoči avgust, ki ga višina omiljuje, se nagiba že h koncu, in njega še ni bilo. Vzroki te dolge odsotnosti, ki jih navaja v pismih, so verjetni, toda vzrok je pač vzrok. Njegova pisma so napisana z velikimi črkami, kakor bi se bal, da sicer ne bo mogel popisati vseh štirih strani. Iz njih črpa Tereza zaupanje, živo nežnost in celo spoštovanje, ki zastira vso preteklost, ki jo dviga v lastnih očeh; toda rada bi v njih več neprisiljenosti. Mark je seveda mož, ki ne ljubi izbruhov in čuti le v srcu. Toda ona je bolna; tega ne bi smel pozabiti. Taka pisma piše ženi mož po dolgih letih zakonskega življenja, ko se več ne boji zanjo. Po letih zakonskega življenja, to je res; toda ona je odšla in on ji je odpustil! Kako vse drugače mu bo ona pisala, ko bo mogla pisati! Zdaj je imela še ranjeno roko in ni mogla. Morala je Julki počasi narekovati, in to je vse kaj drugega. 1 | Ko se ji je roka zacelila, se je več dni delala, kakor bi ji še krvavela. Poskušala je, naredila osnutek pisma, v sencih ji je kovalo, prsti so ji trepetali, besede je niso slušale, ni mogla povedati, kar je čutila. Mislila je, da bo šlo tako lahko! Zdaj ni bila nobena stvar več lahka. In njena pisma so bila prav tako nerodna in prisiljena kakor moževa. Vse bolj nemirna je čakala Marka, hrepenela po njem in se ga bala. Toda, da bi le prišel in vse bo zopet dobro, vse bo svetlo ko v celici na Velikem Svetem Bernardu, kjer sta se bila našla. Pravkar je Julka tožila zaradi njegove odsotnosti. In mahoma CHICAGO, ILL. REAL ESTATE FOR SALE HINSDALE. — 902 S. Bruner. New 5 bdrm., 2% baths, Family room. Air cond. Decorated. 3 blks. school, shopping. 5 blocks station. — FA 5-0384. (193) BENSENVILLE 7 rm. brick ranch, full basement. Mohawk section, imm. occupancy. Many extras. Close to everything. Priced for quick sale. — 562-5513. (193) BUSINESS OPPORTUNITY Candy — Ice Cream — Notions — With bldg.; Est. 27 yrs. at 26th. & Oak Park Ave. in Berwyn. 5 rms. in rear. 2 car gar. Yearly gross $25,000. Gas heat, insulated roof — A real buy. Sacr. bldg. & business. Owner. GU 4-9801. (192) DELICATESSEN — Good established business. Good Slovak trade. Vh rooms in rear. Must sell immediately on account of illness. Will sacrifice $3,500. VI 7-7382. (193) BOATS FOR SALE 14” THOMPSON — 33 H. P. Scott Atwater, Elect, starter. Bail-O-Matic. Steering & accessories. Tee Nee trailer. A-l cond. $950 or best offer. FU 5-3019. (195) se je je polastil strah, da ga sploh ne bo, da se mu je smilila, toda da je ne ljubi več. Ne ljubi je več! Odrezali so ji lepe lase, ki ji le počasi zopet rastejo, niso več tako zlati ko nekdaj, bolj kostanjevi so. Nikoli več ne bodo tako dolgi, svileni in lahki. Posebno prve dni, ko ji je bila koža še opaljena in poteze trde, je bila podobna fantu. Toda tudi zdaj nikakor ni bila grda v obraz. Zrcalo, ki ga je sprva le boječe jemala v roke, ji je govorilo pomirljive besede. Brazgotine so izginile; nos je zopet dobil čisto obliko in lica so bila rožnata in so kazala odsev njenih čustev. Guba ob ustnicah in druga pod očmi sta pričali o prestanem trpljenju, toda tudi v teh potezah je bila ljubkost: obraz je dobil globlji izraz. In suho telo je ostalo gibčno in vitko. Zakaj ni Marka, da bi jo videl? , Končno je prišel. Kmalu po obisku gospe Noransove. Ni je obvestil. Nič bolj ga ni čakala ta dan kakor ostale dneve; nič bolj in nič manj. Potrkal je na vrata, kakor bi stanovanje ne bilo vpisano na njegovo ime, in ker ni nihče odgovoril, je potrkal še večkrat. Čeprav je bilo še zgodaj, je bila že na bal- CHICAGO, ILL. REAL ESTATE FOR SALE OAK LAWN AREA $18,500 5 Vz rm. ,brk. ranch, 3 bedrms., gas heat, tile bath and kitch. plus 41’ x 10’ rm. addition, 2 car gar., many extras. By OWNER. — NE 6-2214. (194) GLEN ELLYN VIC. — REAL BARGAIN. — 3 Bdrm. Ranch. Large paneled liv. rm. Extra large paneled family rm. Gas heat, Attached gar. 1 acre lot. $17,500. — MA 7-3680. (194) 1439 W. SUMMERDALE — Brick 3 Apts. 6 Rooms each. 1 apt. all new. 3 car gar. Steam heat. Owner selling on account of illness. Close to everything. AR 1-7525 (MUSCHI). (193) MORTOiTgROVE — By owner, 2 yr. old bi-level, 3 bdrms., 1% baths, alum. S.S., gas ht., cent, air cond., w/w cptg., drapes. Pan. rec. rm., nat. firepl. Rock garden, patio, beautiful Idscpg., fruit trees, gar. Near church, schl., shop. & transp. 9320 Mason Ave. YO 6-7848. (194) Neatly furnished 9 Apts. 3 story brk. Remodeled to meet Code. Excellent loc. 220 wireing. Low upkeep. 4x $8,750 income. See — Buy. LA 5-1237. (193) NILES — BY OWNER Moving out of St. Must sac. 6 rm. brk. ranch, 2 bdrms., fam. rm. with nat. firepl. Built in TV, w/w crptg., gas range & dryer, fenc. yd., walking dist. to Cath. chrch & schl. Nr. shop. & transp. Low taxes. — $22,900 or best offer. Att. gar., lot 50x150. 739 Nora Ave. NI 7-8792. (194) 614 N. DRAKE — BY OWNER 2 Flat, 7 and 6 rooms. All brick and stone front. Gas heat, large rooms, plenty closets. Nr. school, transp., shopping. Mid 20’s. VA 6-3343. (194) BEVERLY on Longwood, nr. 107th DLX. face brk. Georg, on 50x258 ft. wooded lot, charming inter., elec, kit., dishwasher, 3 extra Ige. bedrms., pan. rec. rm., jalousie patio, rm. tile bath, 2 powder rms., loads of extras. Low 30’s, by owner. — PR 9-5065. (195) /1:961 25’ Chris Craft Cav. cab. Cruiser Sleeps 4, 185 h. p. Like new. Radio $4,500. Dundee, Illinois. HA 6-7678. (193) 6 ROOM BRICK GEORGIAN, baths, full basement, awnings screen & storm windows. Vic. 97th & Dobson. By owner. — SA 1-4643. (193) konu in je gledala na pot, na pot, po kateri je prišel, pa ga ni spoznala. Prav v predsobo je morala priti in reči: “Noter!” da jo je slišal. Hotel je pohiteti k njej in jo objeti. Ona se mu je hotela vreči v naročje. Ko pa sta stala drug pred drugim, sta v zadregi onemela; ona je od presenečenja pobledela, on pa je to bledost napačno razumel. Prve o-puščene kretnje pa je težko nadomestiti. “Jaz sem, Tereza! Moral bi Vas bil obvestiti. Zdi se mi, da ste se ustrašili.” “Ustrašila, ne! Ne, Mark! Tako sem vesela, da Vas vidim.” “Dolgo je že, kar sva se videla.” “Tako dolgo!” Vzel je njeno roko in jo spoštljivo poljubil. Ni si mu upala ponuditi lica, njega pa je vabilo to lice, v katerem se je znova pretakala kri. Zopet je opazil, kako je nežno in mehko. Oba sta seveda pregnala prezaupno tikanje. Kakor na Svetem Bernardu, se je tudi zdaj vse drugače zgodilo, kakor sta si bila predstavljala. Toda pri čudnem svidenju sta si bila bolj tuja drug drugemu nego sta se bila ločila. Izogibala sta se pogovora o sebi, da jima beseda ne bi zastajala. “Mati Vas pozdravlja”, je rekel. “Lepa hvala, vedno mi je bila tako dobra!” Skušala mu je odgovarjati s prikupno ljubeznivostjo in bala se je, da se ji to ne bi posrečilo. Pozvedoval je po Julki; pravkar se je sprehajala z gospo Acherjevo in se je izborno zabavala; sicer pa se je morala skoraj vrniti. “Zelo samotno' živite tu”, je začel znova. “Ne bi smeli ostajati sami.” “Ni mi dolgčas.” Če bi se bila družila s tujci, bi ga bilo/gotovo jezilo. Povedala mu je, da j;e:Sflvija Monestier njuni hčerki dobra prijateljica in da jo gospod Monestier včasih obišče; toda zadnje čase le bolj poredkoma. Pravijo, da se je zaročil z Nemko Irmo Waldheim, ki stanuje s svojo družino tudi v tem hotelu. Mihael Monestier zaročen! Mark se je zelo čudil. In njegova posmrtna ljubezen do prve žene, ki je še vedno gorela in ki jo je vsakdo občudoval?... Kako se človek spremeni in kako pozabi! Baš sta se razgovarjala o zaroki Mihaela Monestierja, ko sta hipoma utihnila. Nista li opazila brezna, ki jima je zijalo nasproti? Kako se človek spremeni in kako. pozabi! Na to polje nista smela stopiti! Ko sta zopet prišla do besede, nista vedela, kaj bi govorila. V blag spomin TRETJE OBLETNICE, ODKAR JE UMRL NAŠ LJUBLJENI SOPROG IN OCE Jakob Popek Zatisnil je svoje oči na dan 5. oktobra 1959. Tri leta so minila že, odkar Te več med nami ni. Smrt Ti vzela je življenje, končala Tvoje je trpljenje. Sveta vera nas tolaži, da se enkrat snidemo, kjer ni joka ne bolesti, v raju tam — nad zvezdami. Tvoji žalujoči: SOPROGA in OTROCI Cleveland, O., 5. oktobra 1962. Ona je iskala za hip, zardela ko mlada, boječa deklica in končno je povprašala po njegovi prtljagi. “Tu”, je rekel in pokazal majhen potni kovčeg in odejo, ki je bila nanj privezana. Ona se je začudila: “Torej Vam bodo kovčege spravili sem gor? Boste ostali dlje časa pri nas?” “Ne, Tereza, ne morem! Moram skončati načrte za Rusijo.” “Torej samo nekaj dni? Kaj si ne boste vzeli počitnic?” “Še nocoj odidem.” “Že?” Hudo ji je bilo in čudila se je obenem in ni mogla ničesar dostaviti vzkliku. On pa je v svojem razbolelem srcu mislil, da ji ni do tega, da bi ostal pri njej, in zato ne sili vanj. Tako' se jima je večal nesporazum. Vse se jima je spreminjalo v rano. Po kratkem, mučnem molku je začela drug pogovor, pa tudi ta je skoraj utihnil in tako tudi vsi naslednji — kakor kamenčki, ki jih mečemo v vodo in se v njej porazgube. Odvedla ga je s seboj na balkon in mu pokazala razgled. Ponoči je deževalo, toda megle so se bile že razpršile. Po plohi sta nebo in jezero najbolj čista. Modrikasta sopara, gosta megla lepih dni je ko tenek pajčolan objela gore in griče. “In tu doli,” je pokazala, “kaj vidite?” “Tam doli?” “Da! Tam je moj stari dom!” “Ne morem ga videti, ker dela jezero tam ovinek in preda- leč je.’* “Že mogoče”, se je ljubko vdh-la. “Toda jaz vem, da je tam in zelo sem vesela.” Da bi ji ustregel, je tudi on iskal med drevjem griček Pu-blier. Tu je prvič spoznal Terezo. In ob tem prvem srečanju je spoznal njeno očarljivost, katero je le Andrej Norans znal opisati. Potem, ko jo je bil tako surovo spodil, se je morda zatekla v to staro hišo. Morda se je zatekla vanjo celo s svojim ljubimcem. Kaj je torej postalo iz njegovih spominov na njuno zaroko? Tudi ona jih je odpo-dila. Saj je ni mogel vprašati: “Ste li bili z njim tam?” Prepovedal si je, da se ne sme povrniti na preteklost. Nikoli ne bo vedel; toda v dvomu je izgubil del sreče, ki je bila nekdaj njegova. In ker tega ni mogel prenesti, se je odvrnil od pokrajine in se vrnil v salon. Ona pa si je mislila: “Ne ljU' bi me več. Nič več ne spozna hiše, v kateri sem mu obljubila zvestobo.” V tem hipu je porini' , slila, da je to zvestobo izdala. RICH & SONS 1078-80 East 64 Street IIE 1-1931 AUTO BODY & MOTOR REPAIR WHEEL BALANCE — IGNITION & BRAKE SERVICE VSA POPRAVILA AVTOMOBILOV the happy family ...is the FAMILY that SAVES REGULARLY! All SAVINGS DEPOSITED THROUGH OCTOBER 15th /ekrh interest from m OCTOBER 1st . .. and NOW there oreJr^ ^Neighbor Jt Offices . , MAIN OFFICE ST. CLAIR OFFICE 813 East 185th Street 6235 St. Clair Avenue IV 1-7800 EUCLID OFFICE HE 1-5670 LAKE SHORE OFFICE Neighborhood 25000 Euclid Avenue 26000 Lake Shore Blvd. AN 1-1200 RE 1-1200 For EXtRA Convenience-EUCLID and LAKE SHORE OFFICES OPEN SATURDAYS 9:30 A. NI. TIL 2:30 P. M. (Closed Mondays) VODA VSE NAOKROG i— Svend Hansen v Haddonfield, N. J., je pognal avto v vodo v prepričanju, da la ni pregloboka in bo lahko 'prevozil 'skozi poplavljeno področje. Mož se je uračunal in moral je poklicati pomoč. Na sliki ga vidimo, ko .krmari \svoj avto, ko ga vi ečejo ritensko iz vode. i /Iiiieri$k/i Domoviim^ /%• fim- E n i e/1 Hi— H O NI E AMCRICAN IN SPIRIT PORdON IN LANOUA9« O NAV SLOV6NIAN MORNING NCWSPAPCR Let Convalescing Kiddies “Cut Up” To Relieve Boredom A. little “sick room” strategy Will perk up the fretful child Who must be confined to bed, advise the makers of Children’s Bufferin, a new pleasant tast-ing orange-flavored pain reliever niade just for children. Safety scissors and old maga- zines and catalogues to cut up will keep a child amused for many an hour. Indispensable, too, is a supply of crayons, new coloring books, simple puzzles and games just for those times when your child must stay in bed. SEPSI condensed news from our home front ^ ,Flineral director Louis Zele of spaniel—the gift of Mrs. Thomas F. Corcoran, head of the Labor Department’s child labor division. •k Springfield, Mo. — Mrs. David st. Clair Ave., was taker, to O. --------- w., ■ Alexis hospital last week after recent heart aittack. We wish him speedy recovery! ^ His son, Louis F. Zele, Jr., of S ‘ Addison Rd., graduated on j Piember 8th from the Pittsburgh stitute of Mortuary Science. Con- gratulations! Zel Sister Mary Loren (Marilyn 7 daughter of Louis and Helen 0 e. 6502 St. Clair Ave., graduated Ba1^ Hotre Dame College with the m (i. i°r of Arts Degree. Congrat- T^tions! r)a,^°i1n Kozina arrived from Ca-p "a for permanent residence in šo^land to his wife, Mimi (nee at The young couple will reside 62ii Glass Ave. Welcome and ®0od luck! fet ^r' and ^rs' J0*111 Trcek have in Upne^ ^rom their four-month trip ll4n»°Pe i'0 l-lieir new home at o™ E. 176 st tel . 486-6090. Wel-home! Bli?^, receni' arrival on SS. Queen jatl a“efh was Miss Josephine Fab-Visi’t 'f Ao came from Yugoslavia to her sister and brother-in.-law, 10g^aad Mrs. Joseph Hočevar of ran H- 69 St. All necessary ar-by ge^nts for the trip were made Trav | *rB° Antloga of General ^ j?1 Service, 6516 St. Clair Ave. St v7- Aloys Rupar, assistant at fef>.„5Us parish, has been trars-CbUr u''? Cyril and Methodius that 'iil *n Lorain, due to the fact has h 6 Pastor, Rev. Milan Slaje, time °en seri°usly HI for some feck'?*8*1 Point, N. C. — Denying that h *n city- 'told the judge and 0 was out with his girl friend then f1 y ran the road now and is 75 0 ^rake her squeal. Goodwin Geriad°Vidence- R-L — Vincent ly Co ' Was charged with disorder-Cop w.uct after he called the local an ».g r,0rist0PPed him for speeding hent Hi ’ Hut Judge Eugene Jal-that QlstTlissed the case, remarking cotne eiaMi’s phrase has now be-A t a. Presidential expression.’’ ^airy ’neton, Ky. — Launching erhor R°nt^ in Kentucky, Gov-c°ntest kr^ t^ombs won a milking °f milir^ PuHing over six pounds Queenip 1( from a cow named the crort t ^ iust want to give all Combs 11 t° this fine cow,” beamed i 'tack °pC*on’ England — Bachelor ar>d t0ow ren'ted a bus for $280 brothers a's m°ther and his three hay’s n f.nd their families for a ^as Wortk^g .at the seashore. “It aWay t b it just to get the family Borq 0m their television,” said ★ To 't°hn Ic0ItS0’ Canada — Policeman! 5 hepQ f,f.°novan> 23, was hailed as