ra
PHIHOHSKI DHEVK1K
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
teto V	f	077	Poštnina	plačana v gotovini
- Otev. ///	Spedizione	in abbon. post. I. gr.
L E G G E T E
sulla III e IV pagina la VI puntata della
„ S torta del movimento sindacale di Trieste“
del comp. B. Petronio
TRST, četrtek 24. novembra 1949
Cena 15 lir
Borba
Ha naše
proti
šolstvo
napadom
traja dalje
SE 150 KM DO CUNGKINGA
Wa odbora Zveze prosvetnih delavcev ES - Nadaljnji prosti našega ljudstva pri gen. Eddlemanu, g. Marshallu in prof. Andriju
šolnikom, nam je spričo izdajalskega in likvidatorskega zadržanja kominformističnih voditeljev Enotnih sindikatov odbor Strokovne zveze prosvetnih delavcev ES poslal y objavo posebno izjavo, ki jo niže objavljamo:
_d>em ko naše ljudstvo s protestnih sestankov po-vojaško upravo in nje-® funkcionarjem gen. Eddel-g. Marshallu in prof. An-1? pisma, v katerih zahteva krivičnih ukrepov na-proti slovenski šoli in ujivezi z objavo konfederacije Enotnih sindikatov glede so-UProtestne stavke slovenskih učiteljev in profesorjev, mora jvna zveza prosvetnih delavcev ES ugotoviti naslednje: i^tašnji voditelji ES nimajo pravice govoriti o borbi za slo-| 3° Šolo in o zaščiti slovenskih učiteljev, ker so se tej borbi w:Mali in jo izdali, s tem da so proti pravilom ES, proti de-J^ičnim principom svobodnega strokovnega združevanja SPUSTILI« (!) celotno zvezo prosvetnih delavcev. S takim (??*njem se lahko ponašajo samo najbolj reakcionarne obla-iso z razpustom strokovnih organizacij upale, da bodo za-torbo delovnih ljudi za njihove pravice.
IjMo se pod vodstvom današnjih voditeljev »Enotni sindikati, H*® ie po pravilih poverjena naloga«, borijo za interese svo-in delovnega ljudstva na splošno, nam je dobro znano, ^sto vsakdanje, trde in konkretne borbe, sklepajo kompro-C! delodajalci na škodo delavcev: za ceno sporazuma z De-zbornico so pripravljeni odpovedati se najosnovnejšim “Mm itd.
i,®>nes lahko trdimo, da bi strokovna akcija za slovensko šo-. (tko uspela, če bi bilo to odvisno od današnjega oportuuistič-šovinističnega vodstva ES. Dolgo smo morali čakati samo Jjtovor, ali so tudi oni za stavko. Prav to dejstvo moramo danes 5zato ker si hočejo današnji voditelji ES prisvojiti, kar ju Miovega, in samo zato, ker je stavka uspela. Hkrati pozivamo jjj? vseh ostalih strok, naj se na tem primeru uče in naj do-tjjr.110 obračunajo s svojimi oportunističnimi voditelji, ki
tesnejšo in ostrejšo akcijo. r*š 22. novembra 1949.
ovirajo
1$®*. Ivanu K,njeni trije razredi
j onski prebivalci Sv. Iva-H*® poslali gen. Eddelmanu, a talnemu ravnatelju za ci-za'
SjMsal,
o 430 podpisnikov in v jjtj fh se med drugim pou-
«v'
z ukinitvijo treh
’ ^UOl-
osnovne slovenske šo-
Vii.M ®v- Ivanu in premestit-učiteljev te šole, smo sW šoloobveznih otrok za-vsled tega krivičnega ŽV[j šolskega oddelka pri
■"i dejanjem, ki nas spo-zatiranje in raznaro-L Je slovenskega življa na ®zemlju za čaša fašisitične-'J;lja dokazuje zv^.uta ji “t za osnovne človečanske e Slovencev, ki so s svo-Pjsko borbo y narodno-tiilni borbi dali nešteto
pza svoje narodnostne in rjtatične pravice, j^testiramo proti ukinitvi |^tedov in odpustitvi uči-i na naših osnovnih šo-O zahtevamo, da vrnete m. šolani ukinjene razrede (Jr^je, ki so v njih pou-% ‘
' Sv. Ivan 19. nov. 1949 Slovenski prebivalci K	Sv. Ivana
klinah <o	razred
Pl |h sp starši šoloobvez-
,|L ' s krivičnim ukrepom jMr ■ razred, ki jq štel 19 \'J^dtem pa sta na Pro-H	število	italijanskih
»trok —Bll
- Poudarja, da je VU na
in yse prebivalstvo bodp- Marshallu pismo s
S*n
^ginfv katerem se med
2a(atneš<Sena kar dva učite-1'fejj 0 Openci ostro protesti-. ,°"s°jajo kolonialne meto kater
f)	4.	•
t.^tev'1 za manj vrednega V, h-’0, da vojaška uprava . 1 Uk-	-
> Os,
brimi se hoče naš na-"•■ati Zi
Vaio, dr ....________
1 Ukrep prekliče.
Justa
Stoj v3vobodilne fronte so r%j protestno pismo z 62 rasnU. katerem poudarjajo wstm krivični ukrep vo-p)i n7:-aVe kot korak k likvi-h, fSega slovenskega šol-
1 kot
.^Mega slovenskega ^v- Podpisniki izjavlja-
diskriminacijo do
jo da se bodo proti vsem krivičnim ukrepom borili kakor so se borili proti fašizmu in nacizmu.
Z V rdele in Školjeta
so poslali gen. Eddelmanu člani OF protestno pismo v katerem ogorčeno protestirajo proti ukrepu VU o ukinitvi slovenskih razredov in Q odpuščanju učiteljstva.
Iz ILVE
Demokratični delavci iz ILVE. so poslali na VU protestno resolucijo ki nosi 259 podpisov. Delavci poudarjajo da se pridružujejo vsemu demokratičnemu prebivalstvu cone A in protestirajo proti krivičnemu u-
jux-pU VU m »aht-vaju nj t e*, ‘garTzem prevzel lastnino
vas pred vsem svetom razkrinkali. »
Od Sv. Alojzija
so poslali starš; slovenskih otrok prof. Andriju pismo s 44 krivični odlok VU, za katerega poudarjajo da ni v bistvu nič drugega kot prvi korak v tiste čase, ko je fašizem na'podoben način pričel z uničevanjem slovenskega šolstva in preganjanjem slovenskega učiteljstva. Starši poudarjajo dalje, da je dolžnost vojaške uprave dati slovenskemu šolstvu vso možnost razvoja, da bi se popravile vse fašistične krivice.
Generalna stavba jutri v Franciji
PARIZ, 23. — Včerajšnja debata o Nemčiji se je nadaljevala na nočnem zasedanju par-
lamenta. Govoril je Marin, ki se je izrazil proti sprejemu Nemčije v evropski svet.
Vprašanje, ki trenutno najbolj zanima Francijo, je stavka. ki je napovedana za petek in bo trajala 24 ur. Sodi se, da bo življenje zlasti v Parizu in velikih mestih paralizirano zarad; splošne stavke.
Danes zvečer pa je imel ministrski predsednik Bidault po radiu nagovor, v katerem je najprej na kratko govoril o proračunu za 1. 1950.
Potem je Bidault posebej nagovoril delavce, naj ne pristanejo na stavko, ki bo v petek. Za zaključek svojega govora pa je Bidault rekel, da je stavka v večini držav prepovedana, v Francij; pa je stavka pravica. Toda je še ena pravica, ki jo bomo prav tako branili, je dejal Bidault, to je pravica do dela in zato svoboda dela.
CUNGKING, 23. — Nacionalistične čete so zapustile Han-čung y južno-zapadnem Sensi-ju, da so se lahko umaknile v pokrajino Sečuan. V Cung-king je že tudi prispela vest, da si je ljudska vojska osvojila Cinču, ki je oddaljen 170 km od Cungkinga. Med tem ko se je o omenjeni vesti govorilo že včeraj, pa se je danes zvedelo, da so čete ljudske vojske	osvobodile tudi
Kueilin. bivšo prestolnico pokrajine Kvangsi.
Kitajska ljudska armada nadaljuje svoj zmagoviti pohod proti jugu in so njene čete prispele do Lipuja, ki je važno cestno križišče, oddaljeno 100 km od Ljušuja, ki je verjetno neposredni objektiv glavnega štaba	ljudske vojske,
Kmalu za vestjo, da je osvobojen Tušan, je prišla tudi vest. da je v rokah ljudske vojske Cungsien, 175 km se-verno-vzhodno od Cungkinga, in od zadnje noči tudi Singang, ki je le 150 km od Cungkinga.
Kot je znano, je odšel nacionalistični	predsednik Li-
cungjen v Hong K on g na ((zdravljenje«. Sedaj pa ga bosta šla «iz vljudnosti)) obiskat dva visoka kuomintangovska
funkcionarja. Nekateri vidijo V tem vljudnostnem obisku poskus za spravo med Cang-kajškom in Licungjenom. Baje je Cangkajšek v pismu podpredsedniku viade že obljubil, da se popolnoma odpove nadziranju zadev nacionalistične vlade, če se le predsednik vrne v Cungking. Cangkajšek bi mu baje prepustil vsa predsedniška polnomočja. Zelo verjetno pa je. da bo Licungjen raje ostal se r.aprej bolan, polnomočja pa naj si Cangkajšek sam obdrži,
Zadeva ameriškega konzula v Mukdenu Angusa Warda je končno rešena. Američani so dvignili prav y zadnjem času velik hrup:	poslali	so med
drugim vsem državam, ki imajo diplomatske predstavnike na Kitajskem, poziv, naj intervenirajo za Warda, o katerem so trdili, da je že vse leto nekak jetnik. Včeraj je Acheson poslal tudi osebno pismo Višinskemu. V tem pa je prišlo sporočilo, da je bil Angus Ward„ zaradi surovega ravnanja z nekim uradnikom Kitajcem obsojen na leto ječe, vendar bo pa takoj iz Mukdena izgnan, ne da bi zaporno kazen tam odsedel.
V V
skupscina ozn
o vprašanju
ZAKLJUČILA DEBATO
atomske energije
.Jugoslavija je glasovala za sovjetski predlog in se vzdržala glasovanja glede irancosko-kanadskega predloga - Kominformistične metode beloruskega delegata v gospodarskem odboru - Vprašanje nacionalistične kitajske delegacije pri OZIM
NEW YORK, 23. — Pred glavno skupščino se je danes začelo razpravljanje o vprašanju nadzorstva nad atomsko energijo. Včeraj popoldne so pre-čitali poročilo posebnega političnega odbora. Kakor je znano, gre za dva predloga, in sicer za sovjetskega in za fran-cosko-kanadski predlog. Načrt ameriške večine predvideva, naj- bi poseben mednarodni or-
vo ukinitev tako glede tjdnja-nja šolskih razredov kakor glede odpustitve učiteljstva.
Od Sv. Ane
Slovensko ljudstvo okraja Sv. Ana protestira v svojem pismu na VU in pravi med drugim
upravljanje atomskih naprav. Sovjetski delegat .Višinski je poudaril, da je ta načrt nesprejemljiv, ker pomeni poizkus ZDA, polastiti se atomskih virov vsega sveta. Poudaril je veliko važnost ki jo ima atomska energija za gospodarski «Po enem mesecu, odkar ste razvoj držav, ter pripomnil, da
naše otroke natrpali v staro šolo pri Sv. Ani tev talro pokazali nedemokratično ravnanje proti tu živečemu slovenskemu ljudstvu nam delate sedaj že večjo krivico, ki nas spominja na fašistično dobo«.
To resolucijo je nesla na VU — oddelek za šolstvo — delegacija treh žen. Tam pa jih dvakrat niso hoteli sprejeti in šele tretjič jih je sprejel prof. Andri, ki je dejal, da «vendar ni tako hudo in da noben slovenski otrok ne bo ostal brez pouka; učiteljev pa da ne bodo vrgli na cesto, ampak jim bodo poskrbeli druga mesta« ito. Delegacija je hkrati protestirala, ker so slovenske otroKe pri Sv. Ani strpali v staro šolo, italijanskim otrokom pa dali novo poslopje, na kar je prof. Andri odgovoril, da imajo slivenski otroci dovolj prostora v star; šoli in da šolska uprSva nima namena zapostavljati Slovence. Tovarišice so mu odgovorile. »Poznamo vaše.mete de in vemo kakšen je vaš načrt glede Slovencev; trda zavedajte se, da ne boste uspeli, ker se bomo odločno upoli vašim krivičnim ukrepom ter podpisi. Ogorčeno zavračajo
bi izročitev atomske proizvodnje mednarodnemu organizmu, v katerem bi bila ameriška večina, dejansko pomenila gospodarsko podreditev vseh držav ZDA.
Politični odbor je nadaljeval razpravljanje o predlogu Višinskega za sklenitev mirovnega pakta med petimi velesilami. Razni govorniki zahodnega bloka so se izrekli za anglo -ameriški predlog.
Med debato o mirovnem paktu sta govorila egiptski in izraelski predstavnik. Prvi je poudaril, da nalaga priviligira-ni položaj velikih držav tem posebne naloge za ohranitev miru. Male države kakor Egipt obsojajo, da so velike države pogostoma ignorirale to obveznosti ali pa jih na lahko jemale.
Glavna skupščina je pri glasovanju sprejela z 49 glasovi proti 5 in 3 vzdržanimi (Izrael, Jugoslavija in Južna Afrika) francosko-kar.-adsko resoluci jo. Zavrnila pa je sovjetsko resolucijo z 41 glasovi proti 6 (všte-vši Jugoslavijo) in 11 vzdržanimi (arabske država in Izrael).
Po glasovanju o tem predlogu je politični odbor začel raz-
pravljanje o pritožbi kitajske nacionalistične vlade proti Sovjetski zvezi.
Višinski je izjavil, da sedanja delegacija kitajsko nacionalistične vlade v OZN ne predstavlja kitajskega ljudstva, ter je poudaril, da bo nova vlada podprla zadnje sporočilo kitajske ljudske vlade glede tega.
Odbor za gospodarska in finančna vprašanja je areM predlog jugoslovanskega delegata Vilfana, naj se vnesejo nekatere spremembe v poročilo odbora v zvezi z brezposelnostjo, ki ga je predložil poročevalec te komisije beloruski delegat Smoljar. Beloruski delegat je v svojem poročilu navedel vse delegacije, ki so podprle predlog Svetovne sindikalne zveze, ter je namenoma zamolčal stališče, ki ga je zavzela jugoslovanska delegacija o polni zaposlitvi delovne sile v svetu.
Jugoslovanski delegat Vilfan je protestiral proti takemu postopanju poročevalca odbora in je opozoril, da je med preučevanjem tega vprašanja jugoslovanska delegacija popolnoma podprla češkoslovaško resolucijo, ki zahteva uvedbo konkretnih ukrepov, ki jih je predlagala Svetovna sindikalna zveza. Zato je zahteval, naj se poročilo popravi in naj se omeni tudi stališče jugoslovanske delegacije glede tega.
Odbor je odobril zahtevo jugoslovanskega delegata in je odredil, naj se poročilo v gornjem smislu popravi.
S tem je gospodarski odbor zaključil svoj dnevni red.
Odbor za sdcialna, kulturna in humanitarna vprašanja je sprejel avstralsko resolucijo o nadaljevanju obstoja mednarod-j nega fonda za pomoč otrokom, kakor smo že včeraj poročali.
Na zahtevo delegatov azijskih in južr.o-ameriških držav bo UNICEF nudil večjo pomoč otrokom izvenevropskih držav,
kakor do sedaj. Jugoslovanski delegat Ratko Plejič je podprl ta upravičen predlog in je izjavil: «Ceprav je bil fond ustvarjen, da v prvi vrsti uomaga otrokom razdejanih držav, je s svojim delovanjem pokazal razumevanje do potreb zaostalih držav. Prihodnje leto bo mednarodni fond določil 45 milijonov dolarjev za pomoč evropskim . otrobom in 28 milijonov za pomoč otrokom v Aziji, za otroke palestinskih beguncev in za otroke Latinske Amerike. To pomeni, da bo prihodnje leto določen trikrat večji znesek kakor do sedaj. Jugoslavija, ki je bila v zadnji vojni najbolj razdejana država, odobrava to povečano pomoč fonda«.
Pozitivna resolucija o tem vprašanju je rezultat odločnih naporov delegacij malih držav. Delegacija ZDA je odtegnila resolucijo, ki je predlaga prenehanje delovanja fonda v juniju 1950, ker so se vse delegacije uprle temu predlogu, izvzemši delegacije Sovjetske zveze, Bele Rusije in Ukrajine, ki se niso udeležile diskusije.
Prepir v Panami
za
PANAMA, 23. — Dokajšnja zmešnjava in precejšnji nemiri vladajo v Panami. Pred dnevi je namreč policija, ki je glavna sila V državi, ker vo-ja.Jtva ni, prisilila predsednika države Chanisa, da poda ostavko, nakar je prevzel njegovo mesto Chiari. Včeraj pa je Chanis preklical svojo ostavko ter pred parlamentom izjavil, da je bil prisiljen k ostavki z najbolj surovo silo.
Ko je predsednik parlamenta izjavil, da ima Chanis pravico preklicati ostavko, je nastal velik hrup. Neki poslanec je pozval vso skupščino, naj sprejme Chanisa v predsedstve-no palačo. Stvoril se je spre-
vod., ki je odšel po glavnih ulicah mesta kljub temu, da je policija uporabljala solzilne bombe. V mestu je nastala precejšnja anarhija. Demonstrant-je so prevrnili avtobuse in avtomobile. Promet je popolnoma zastal. Niti telefonska služba ni delovala. Pri včerajšnjih neredih' je bil neki mladenič ubit, 5 drugih oseb pa je bilo ranjenih.
Jf o vi ukaži TU štev. 219 le potrjuje
REŽIM KAPITULACIJ
ki ga je VU vzpostavila z ukazom št. 2 06
Pod. naslovom «Avtentično tolmačenje ukaza 206» je objavil sinoči Urad za obveščanje javnosti pri Z VU sledeče urad. no poročilo, ki ga dobesedno ponatiskujemo:
TRST 23. (PIO) — Generalni ravnatelj ZVU za civilne zadeve je podpisal danes ukaz št. 219. Namen tega ukaza je, da poda avtentično razlago ukaza št. 206 z dne. 26 oktobra 1949. Zavezniška vojaška uprava je izdala ta ukrep po primernem upoštevanju in presoji napačnega pojmovanja, katerega povod je bil izvirni ukaz.
Noyi ukaz ima namen, da pojasni obseg jurisdikcijske imunitete ZVU. in. da zagotovi, da zasebnim državljanom v meritornih primerih ni odvzeta možnost pravdne odpomoči v zvezi z Zavezniško vojaško upravo, njenimi oddelki in uradniki v izvrševanju njihovih uradnih dolžnosti.
Besedilo ukaza je sledeče:
UKAZ št. 219
Ker uživa Zavezniška vojaška uprava britansko-ameri-škega področja Svobodnega tržaškega ozemlja (ki ga v naslednjem označujemo kot ((podjo^je«) pr; upravljanju označenega področja v skladu z mirovno pogodbo z Italijo pravico do vse imunitete, katero priznava mednarodno pravo;
ker je bil namen ukaza št. 206	- kot nadaljnji korak k
normalizaciji -- odrediti ukinitev jurisdikcijske imunitete v meritornih primerih, katerih se qd časa do časa ne da urediti s prijateljskim dogovorom;
ker je ukaz št. 206 dal povod za nesporazume glede svojega pomena in značaja in je zato potrebno avtentično tolmačenje;
zato, jaz, CLYDE D. EDDLE-MAN, brigadni general, generalni ravnatelj za civilne zadeve,
UKAZUJEM:
C len I.
Člen I- Ukaza štev. 206 z dne 26. oktobra 1949 je tolmačiti v tem smislu, da lahko razsojajo sodna oblastva področja o vsaki zahtevi ali tožbi proti Zavezniški vojaški upravi, njenim oddelkom in njenim uradom («agencies«), ali pri katerih so Zavezniška vojaška
uprava, njeni oddelki in uradi ščencem VU v izvrševanja nji-
hove službe sodnijsko postopa ali ne.
Funkcionarji ali nameščenci angloameriške okupacijske vojaške uprave ostanejo torej tudi po ukazu št. 219, ki imajo večje pravice od tistih državljanov, ki niso nameščenci ali funkcionarji okupacijske vojaške uprave. To torej pomeni, da ima domače avtohtono prebivalstvo manjše pravice od vladajočega pičlega števila funkcionarjev tuje okupacijske vojaške uprave, ki jim dajeta ukaza št. 206 in 219 privilegije.
Oba ukaza: št. 206 in št. 219 uveljavljata in legalizirata pri nas v coni A isti režim kapitulacije, ki vlada v kolonijah, kjer ima vladajoči kolonizatorski oblastnik in vsi ki so v njegovi službi večje pravice kot Pa domače prebivalstvo ,
Zaradi tega pozivamo vse tržaško prebivalstvo, da se proti takšnemu režimu kapitulacije še nadalje odločno in dosledno bori!
prizadeti, kot tudi o vsaki zahtevi ali tožbi proti kateremu koli njenemu funkcionarju in nameščencu zaradi dejanj, ki jih je isti napravil v izvrševanju svoje službe, le tedaj, če je generalni ravnatelj za civilne zadeve prej izdal pismen pristanek za tozadevni postopek. Brez. omenjenega pismenega pristanka ne more sodno oblastvo področja razsojati niti ni pristojno za sprejemanje, razpravljanje in odločanja o kaki zahtevi ali tožbi, ki je naperjena proti Zavezniški vojaški upravi, njenim oddelkom in njenim uradom («agencies»), ali pri katerih go Zavezniška vojaška uprava, njeni oddelki in uradi prizadeti, kot tudi ne o kaki zahtevi ali tožbi, ki je vložena proti kateremu koli njenemu funkcionarju in nameščencu zaradi dejanj, ki jih je dotični napravil v izvrševanju svoje službe.
Clen II.
Ta- ukaz stopi v veljavo z dnem mojega podpisa.
TRST 22. novembra 1949.
CLYDE D. EDDLEMAN Brigadni general L. R.
Generalni ravnatelj za civilne zadeve * # *
Mnenja smo, da ni prav nič težko takoj na prvi pogled u-gotoviti, da iz gornjega uradnega poročila sledi:
1. okupacijska vojaška oblast je ogorčene proteste vsega tržaškega prebivalstva proti ukazu št. 206 enostavno krstila, z imenom «NAPACNO POJMOVANJE«, namesto da bi te proteste imenovala s pravim imenom: ZAHTEVA PREBIVALSTVA PO UKINITVI UKAZA 206.
2. Novi ukaz št. 219 le zagotavlja, da samo «V MERITORNIH PRIMERIH« zasebnim državljanom ni odvzeta možnost pravdne odpomoči v zvezi z vojaško upravo njenimi oddelki in uradniki v izvrševanju njihovih uradnih dolžnosti; o tem, kateri so ti meritorni primeri pa odloča seveda generalni ravnatelj, t. j. gen. Eddleman.
3. Edino od gen. Eddlemana j vajske	službe	y	Atenah,	na
je torej odvisno, ali se lahko	osebji	pri	telefonu ia	brzojavu
proti funkcionarjem ali name-1 in na druge industrije.
vzrok nesloge
IH
III
BRUSELJ, 23. •— Vprašanje kralja v Belgiji, ki je zapet prišlo na površje, je glavni element nesoglasja med belgijskimi političnimi strankami. Včeraj j.e posebna komisija v parlamentu pričela proučevati zakon, po katerem bi se uvedlo osebno posvetovanje o problemu monarhije. Socialistični predlog, da bi se zakonski načrt predal državnemu svetu najbrž ne bo sprejet.
Tudi v M stavkajo
ATENE, 23. — Skoraj popolna stavka med učnim osebjem osnovnih in srednjih šol se je razširila še na osebje tram-
Strah češkoslovaških oblasti pred resnico o Jugoslaviji
PRAGA, .23. (Tanjug) — Skupina 15 agentov češkoslovaške policije je včeraj okoli 18 ure prišla v prostore ((Jugoslovanske knjigarne« v Pragi in izvedla preiskavo, ne da bi prej dala kako' pojasnilo. Agenti so nato pokazali ukaz za preiskavo šele na odločen protest rav. natelja knjigame Asiča. Med to preiskavo, ki je trajala poldrugo uro, so agenti yse razmetali v,prostorih «Jugoslovanskeknji-garne«, ki razpolaga z deli inozemskih in jugoslovanskih pisateljev leposlovnega in znanstvenega značaja ter s klasiki marksizma-leninizma. Po preiskavi so agent; zaslišali nameščence knjigarne, ki ves ta čas niso smeli zapustiti prostorov. Ravnatelju šo prepovedali, da bi bil navzoč pri zaslišanju u-radnikov.
Po izvršeni preiskavi so a-genti vzeli ključe, zaklenili in zapečatil; prostore ter odvedli s seboj uradnike če.škosiovaške_ ga državljanstva. Agent; so odvedli Asiča na njegov dom in
nistrstvo je izročilo danes češkoslovaškemu poslaništvu v Beogradu protestno noto proti zatvoritvi jugoslovanske knjigarne v Pragi. Nota poudarja, da bodo jugoslovanske oblasti prisiljene podvzeti odgovarjajoče ukrepe proti češkoslovaški
škili državljanov pozna, in kdo so, qc je potoval po CSR, če so bili v prostorih Jugoslovanske knjigarne tajni sestanki itd. Po zaslišanju sq se agenti trudili, da bi Asiča prepričali o ((pravilnosti« resolucije In-formbiroja in o postopanju sovjetskih voditeljev in voditeljev držav ljudske demokracije proti Jugoslaviji ter so navedli ket najbolj prepričljiv ((argument« dejstvo, da predstavlja Jugoslavija ((manjšino«, oni pa so «večina».
Pred odhodom sp agent; zaplenili Asiču njegovo zasebno korespondenco, slike njegove žene in njegovih otrok ter družinski album. Razen tega so a-genti vzel; s seboj fotografske posnetke njegovih znanstvenih, muzikaličnih in drugih del ter neki njegov spis o glasbi.
Glede zatvoritve ((Jugoslovanske knjigarne« je današnji češkoslovaški tisk objavil kratko poročilo Češkoslovaške telegrafske agencije, v katerem je rečeno, da so ((Jugoslovansko
tam izvedli preiskavo, ki je I knjigarno« zaprli in da so pro-
cji proti državi«. Vendar pa knjigarni v Beogradu, če ne bo-
trajaia okoli 3 ure. Po izvršeni preiskav; so Asiča zaslišali ter ga vprašali, koliko češkoslova-
store zapečatili, ker so med preiskavo «načli veliko število klevetniških brošur in publika-
niso ne CTK ne listi pojasnili katere so te «protidržavne publikacije in brošure«. Dejstvo je, d‘a so agenti med svojo preiskavo našli nekatere številke «Borbe» in ((Politike«, eno brošuro, ki je jo izdala ((Borba« pod naslovoen »Pravi obraz izdajalca«, ki govori o bivšem podprefektu okrožja Vučitrn med okupacijo izdajalcu Lalu Ivanoviču, ter izvod brošure Borisa Ziherla pod naslovom ((Komunizem in domovina«.
S širjenjem take informacije hoče češkoslovaški kominfor-mistični aparat prikriti češkoslovaškemu ljudstvu, da so oblasti nerade trpele »Jugoslovansko jtnjigarno«, ker so se tam široke množice iz Prage in drugih krajev CSR lahko seznanile z resnico o graditvi socializma v Jugoslaviji. Glavni vzrok zatvoritve knjigarne je bil strah pred resnico o Jugoslaviji, pred resnico, ki vedno boi, prodira med široke češkoslovaške množice kljub klevetam njihovih sedanjih voditeljev.
Jugoslovansko
zunanje mi-
do češkoslovaške oblasti do jutri preklicale svojega ukrepa.
Spel prnces v Pragi
PRAGA, 23. — Pred državnim sodiščem v Pragi se ie danes dopoldne pričel proces, ki se vrši za zaprtimi vrati. Obtoženci, katerih točno število ni znano, so krivi vohunskega delovanja v korist Ameriki. Nekateri so baje tajno zapustili CSR, nato pa so se vrnili kot agentje ameriške obveščevalne službe.
Hovofašistične stranke {* ustanavljajo v Italiji
Spremembe v vladi Romunije
BUKAREŠTA, 23. — Zaradi decentralizacije vodstva nekaterih panog državnega gospodarstva so se izvršile nekatere izpremembe v vodstvu posameznih ministrstev. Bivši minister industrije Sivu Stoika je bil imenovan za ministra kemične in mehanične industrije;
L
Ipoj /Sn/e antifašistov in bivših partizanov daje fašistom novo
H ®Uc/o - Sicilski kmetje nadaljujejo borbo za agrarno reformo
"l
JŠljL "■ V itaUii je bila či WOVa Pobočna It; .'l*0 Cističnega zna" .f lra bivše fašiste in 'I Csrlico. Ta strfnka se tjNu ionalistična stranka.
Dr°grama, ki ga je ,’nia strar.ka namen V\ j n Suvati tradicije in VVu^Hskega naroda«. W to),. Mussolinijevih faši-^aio člani b vstopu
f Ce
te nove v stranko vedstvu« in srajce namesto
. °b*toja danes pod eni oko11 10 n0'
i	ki
kVVl»lkov
okoli 10 no-•hajhnih strank in imajo več kot in publikacij.
L,Vauka spodbuja to zo-V Do “ fašizma. Spod-* natlM01 Politiki prega-«aslstoV in bivših
partizanov ter po naklonjenosti vlade do širjenja fašizma, organizirajo novofašistični voditelji skoraj vsak teden zborovanja, na katerih prepevajo udeleženci fašistične pesmi, vzklikajo »Du-ce» in kujejo načrte za borbo proti naprednim silam. Vse te novofašistične stranke in organizacije uživajo polno podporo in odprto pomoč Zveze italijanskih industrijcev in veleposestnikov.
Revni kmetje na Siciliji so izvojevali prvo zmago v svoji borbi za agrarno reformo, Vlada je bila prisiljena obvezati se da bo odredila revizijo agrarnih pogodb in razveljavila one, pri katerih prihajajo v poštev posredniki, ki zemlje neposredno ne obdelujejo. S tem bodo ti posredniki eliminirani. Regionalni predsednik Re-stivo Se je obvezal, da bo takoj
predložil zakpn, ki nalaga zavodu za agrarno reformo na Siciliji možnost, da obvezno spremeni najemne pogodbe med kmeti in posredniki.
Splošna stavka, ki je bila proglašena V Neaplju za danes, se bo začela jutri zjutraj.
Vodstvo Saragatovih socialdemokratov je razpustilo 11 največjih federacij zaradi ((dramatične oblike nediscipline v stranki napram osrednjemu vodstvu stranke«. Likvidacija fedfcracij v Rimu, Vicenzi, Veroni, Padovi, Rovigu, Trentu. Firenci, Livornu, Lucchi, Pisi in Cosenzi ter razkol v važnih sekcijah stranke v Milanu in Turinu se ie izvršila zaradi resolucije, ki zo j0 te federacije sprejele z večino glasov in se izrekle proti političnemu sodelovanju z De Gasperijevo vlado, ki ga izvaja stranka pod vodstvom Saragata.
Ponovno smo že pisali o italijanskem šovinističnem filmu rimskega filmskega podjetja «LUX», ki ga na Repentaboru, Colu in Križu snemajo že dva meseca pod vodstvom režiserja Zampc in ravnateljice produk. cije Bianke Lattuada. Takoj ob začetku snemanja smo navedli nekaj prizorov, ki jasno in nedvomno ter hkrati nesramno potvarjajo dejansko stanje ob jugoslovansko-tržaški meji, ki bo v filmu prikazano kot stanje ob jugoslovansko-italijan-ski meji. Nato je režiser Zum-pa priredil tiskovno konferenco, na kateri pa nikakor ni mogel dokazati, da ne gre za falzificiranje. Tudi iz besedila scenarija, ki nam ga je bil dal na razpolago, smo ugotovili vrsto falzifikatov. S tem smo opozorili vse naše ljudstvo, da kdor. pri tem italijanskem šovinističnem filmu sodeluje, izdaja interese svojega ljudstva in priliva olje na ogenj italijan-skemu imperialističnemu pohlepu po naših krajih.
V pričujočem in naslednjih člankih bomo v dokaz za našo gornjo trditev navedli celo vrsto primerov bodisi iz snemanja na terenu samem, bodisi iz besedila scenarija.
Pred tem pa naj še povemo, kako italijanske kinematografske revije že sedaj, ko film niti zdaleč nj še končan, delajo zanj reklamo. Ilustrirani časopis «Oggi», tednik za politična in kulturna vprašanja pravi o filmu sledeče:
NE VEČ ..LINEA B1ANCA" TEMVEČ ..GUERRA O PACE" SE IMENUJE FILM REŽISERJA ZAMPE
Kdor sodeluje pri snemanju italijanskega šovinističnega filma, izdaja interese svojega lastnega ljudstva in naše krvave borbe!
((Film «Bela črta« ima namen prikazati dramatične posledice, ki jih je Morganova linija povzročila pri Italijanih onstran in tostran meje«.
Kakor smo že poročali pa naj bi bile vasi preko katerih teče jugoslovansko-italijanska meje — italijanske, kar je se-veda potvarjanje resničnega stanja. To pa je napravljeno zaradi tega, da bi se italijanskemu ljudstvu v Italiji pokazalo, kako krivična je ta meja, ki seče italijanske vasi na dva dela. To seveda prav nič ne moti direktorico Lattuado, da ne bi bila izjavila sama v razgovoru z našim urednikom, da so vse vasi kjer film snemajo slovenske in dodala: «Ves am-bient, ki me obdaja me prepričuje, da sem v tujini »Poudarila je, da je vse prebivalstvo slovensko itd. To je dokaz, da direktorica Lattuada zavestno v filmu falzificira dejansko stanje naših obmejnih krajev!«
Zaradi tega ni nič čudnega da znana ilustrirana italijanska
revija iz Milana «Bis» piše, da režiser Zampa imenuje Lattuado «rambasciatrice», «zarad; njenih diplomatskih sposobnosti«...!
Pa preidimo na primere!
V Križu ie na trgu pred cerkvijo postavljen blok. Zapornica loči Jugoslavijo od Italije. Na eni strani stojijo jugoslovanski vojaki z brzostrelkami. V bližini je pritrjena deska z napisom ((Prosvetni dom«. Po pripovedovanju ljudi se pred njihovimi očmi razvijajo takele scene: ljudje (v filmu so ti ljudje italijanske narodnosti) bežijo zaradi ((terorja« preko meje. Na drugi strani pa jih sprejemajo ameriški vojaki in civilna polici-ja.
Drugi primer; jugoslovanski vojaki preprečijo materi, da bi nesla svojega otroka h hr-stu. Dalje: jugoslovanski vojaki preprečijo ljudstvu, da bi šlo v procesijo.
2e samo nekaj odlomkov iz filma »Bela črta« kaže, da je cilj režiserja Zampc prikazati
jugoslovanske oblasti za nasprotne italijanskemu elementu, ki naj bi živel po njegovi logiki tik onstran Morganove linije (t. j. v Jugoslaviji) in da zaradi ((neznosnih razmer« bežijo v «varstvo» italijanskih oblasti!
Neki Vidalijev kominformist Je dal za dobro denarm odškodnino na razpolago svojo hišo za posamezni scene filma, katerim nihče ni smel prisostvovati. Hiša je bila izbrana zaradi tega, ker je najskrom-nejša v vasi. torej v najslabšem stanju in bo kp;pada služila za prikaz slabih prilik v Jugoslaviji. Večino otrok in statistov sploh, ki so -e jih posluževali v filmu so našli med Križani odnosno v okoliških vaseh. V scenah, kjer nastopajo otrocj to in onstran črte pa so se sicer poslužili kriških otrok, v kolikor so jim bili potrebni za onstran črte (n še te so posebej oblekli v cunje, jim pustili neoočesane la-se^ itd., da so nudili videz čim večje zanemarjenosti. Za to-
stran črte pa so pripeljali lepo polizane otroke iz Trsta, Onstran črte so nesli otroka , h krstu. Pred cerkvijo so partizani ustavili skupino jn jim zabranili, da bi otroka krstili. Pri tem je prišlo do grobega nastopa partizanov in kasnejša scena kaže glavno igralko z okrvavljenim otrokom v naročju.
Pri tem izrazito protislovenskem in protijugoslovanskem filmu sodeluje nekaj Vidalije-vih kominformistov, ki za tistih par sto lir izdajajo interese svojega naroda in pljujejo s tem na vse tisto za kar je naš narod dal največje žrtve v svoji krvavi narodno osvobodilni borbi. Verjetno imajo takšno direktivo od svojega vodstva. Njihov tisk namreč doslej še ni niti besedice črhnil o tem nesramnem falzifikatu, ki ga bodo Po Italiji prikazovali kot dokaz, da bi morala bit; meja na Snežniku ali pa morda celo onstran Ljubljane!
Kot »stranski produkti« snemanja tega odkrito protisloven-
skega in protijugoslovanske! Križa, ko je govorila z enim i še druge stvari, ki nas spon njajo na neslavno pretekle fašistične Italije in vsega, k; je bilo z njo v zvezi. Pri te mislimo na dogodek, ki se pripetil neki poročeni ženi Križa, ko je govorila ženini i med tujih otrok, ki sodeluje, pri tem filmu.
Omenjena tovarišica se približala skupini otrok, ki filmu nastopajo. Ker so se me seboj pogovarjali v lepem it; lijanskem jeziku, je enega me njimi vprašala, od kje je d< ma. Deček pa ji je na lep stavljeno vprašanje z osorni) glasom odgovoril: «Sono rom; gnolo e tu rispetta la mia n; zione!« Tak odgovor je pore čeni tovarišici zabrusil v ot raz otrok, ki so ga in ga š vedno vzgajajo v »dvatisočletr rimski kulturi«.
O ostalih prizorih, ki doka zujejo naše trditve, o glavi: igralki Lollobrigidi in njener možu Slovencu — pa prihod njič.
Ali si že daroval za novoletno jelko? Če še nisi, stori to takojI Ne prikrajšaj otrok pri njihovem prazniku I Naj tudi tvoi dar doprinese k njihovemu veseljuj
TRŽAŠKI DNEVNIK
Reklama z lece
Pridige dolinskega župnika Štuhca so pravcate politične razprave in obenem propagandna reklama. Kakor bazoviški župnik razobeša tudi on v cerkvi reklamne lepake v prid tvojemu kinematografu, v katerega vabi krščanske gledalce. Večino filmov, pred-vafiinih v dvorani gostilne Lavrenca Stranja, zlasti ruskih, kajpada strogo prepoveduje svojim vernikom, posebno otrokom in mladini. Poleg tega ima gospod župnik preroški dar, kajti kakor je napovedal se bo na pr. srp skrhal, kladivo se bo razbilo in rdeča zvezda bo obledela. Kakor trdijo vaščani se njenih krakov v svojih prerokbah zaenkrat še ni lotil bržkone zato, ker so preostri in sovražnikom nemara nevarnejši kakor rogovi peklenščkov. V svojih pridigah zna nadalje povedati, da sta bila Marks in Engels velika heretika, ki sta zavedla s svojo teorijo ljudstvo p greh in mu seveda kažeta pot naravnost v pekel. Nič čudnega torej, ako mu tudi delo vaške prosvetne organizacije ne gre v račun.
Na dan Vseh svetih gospod župnik ni hotel opraviti običajnih spominskih obredov pred spomenikom padlih za svobodo in resnično demokracijo, Zanimivo bi bilo vedeti, a ko je M ta dan pomislil, da to bili oni, za katere ni hotel pomoliti, umorjeni bržkone z «blagoslovljenim» orožjem na-ci fašista v.
V nedeljo 20. t. m. je imel zopet reklamno pridigo v korist Katoliškemu glasu. Mimogrede je objasnil vernikom grehote in pohujšljivost vseh demokratičnih listov in njihovih čitateljev ter jim obljubil pekel. Zanj je danes edino zveliiatml le Katoliški glas, sodeč po tem, da je celo »Demokracijo« vrnil poiti. Toda ko bi hoteli poročati o vseh takih in podobnih župnikovih ukrepih in namenih, bi potratili preveč papirja. Ako nam ga prej ne vzame Amerika, se bomo spomnili nanj še s kakšnim dopisom.
h Uoljunca
Resnice se bojijo
Sobotna številka našega lista je, kakor kaže, spravila iz ravnotežja marsikaterega zumronanca v kbminformi-slična dokazovanja. «K<witn> tudi ne-' Pod naslovi uKomln-tormistiini napadalci na tov. Švaro...», «Napad vidalijevcev na prosvetno društvo Vojko na Prasekus, ;zjava članov tega društva ineSito in rešeto* ja bilo dodobra pojasnjeno ravnanje in ponašanje «zaščitnikov» slavinske kulture in prosvete, ki je ie nekaj časa sem take narave, da se upira celo njihovim lastnim somišljenikom. Resnice o vsem tem seveda ni mogoče zlepa prenesti, zato so v Bol juncu Viddlijfvim ukazom poslušni sluge v soboto junaško strgali (iPrimorski dnevnike s sten-casa, da bi s tem preprečili či-tateljem seznaniti se z njihovim nehvalevrednim početjem.
Dejanje samo se, seveda, ne da primtrjatl no. pr. s škva-drlstičnim napadom na pevovodjo Švaro, Lahko bi rekli, da je povsem nedolžno pobalinstvo, ki si ga tu in tam privoščijo slabo vzgojeni ne-doletniki, kajti strgan izvod, dnevnika ne obeta kdo ve kake koristi enemu. odnosno škode drugemu. Kdor ga ni našel rut stenčasu, si ga bo pač poiskal kje drugje. Vendar se da iz tega razbrati, do kam sežejo kominformistične zapovedi. Vsa sredstva in vsi načini, ki lahko potlačijo resnično poročanje o njihovem nasilnem početju in preprečujejo objektivno presojo, prihajajo v poštev. Glede na to, da imajo le nekaj tolp prve linije, ki gi upajo zahrbtno pobiti tudi človeka, je trganje časopisov in podobno delo prihranjeno pač najstrahopetnej-šim,
Iz Nabrežine
Začela so se zimska dela
Za letošnja zimska dela, ki so se začela pred nekaj dnevi, je nabrežlnska občina dobila na razpolago 11,7 milijonov lir. Pod občinsko upravo dela sedaj 85 delavcev, pod cestno uprav« pa 28.
Občinska uprava je odbila’ da bodo nakazani denar porabili za popravljanje kmečkih poti, za ureditev vodovodov (to bi morala napraviti podjetja, ki go napravila vodovod) tn za druga manjia dela. V Nabrežini so pred dnevi začeli tudi pripravljalna dela za no-vp železniško rtakladallšče pri kamnolomih, ki bo velike važnosti za nadaljnji razvoj Nabrežine. Gradnjo nakladalijea bodo pričeli kasneje, za to delo »o potrebni večji krediti in vtg časa.
Občinska uprava jma dolžnost, da koristno uporabi razpoložljivi denar in da zaposli pri zimskih delih one, ki imajo največ potrebe, predvsem dru žinske poglavarje tn delavce, ki »o Imeli med letom najmanj
USLUŽBENCI IEIUE SIOPILIU SMO	C."SM
obsojen im 10 let jece
Stavka uslužbencev Zavoda za bolniško zavarovanje se še vedno nadaljuje - Tiskarski delavci še niso dosegli uresničitve svojih zahtev
Včeraj ob 22. so stopili v protestno stavko uslužbenci TELVE, ki bo trajala vse dotlej, dokler ne bodo odgovorni krogi ugodili njihovim upravičenim zahtevam.
Ze yeč mesecev vodijo uslužbenci TELVE pogajanja, da bi dosegli povišanje plač, ki seveda ne odgovarjajo današnjim Življenjskim zahtevam. Odgovorni činitelji so v začetku pogajanj pokazali nekolikq pripravljenosti rešiti sporno vprašanje; toda že pri nadaljnjih sestankih je vsa njihova navidezna dobra volja izginila in postavili so se na stališče, da je sedaj najmanj primeren trenutek za povišanje plač, ker da je gospodarski položaj zelo težek in bi pomenil ta korak velik udarec za celotno podjetje TELVE.
Predstavniki uslužbencev TELVE so kljub temu vztrajali, da bi bilo vprašanje rešeno ha miren način ter sq pred< lagali, da bi se pogajanja nadaljevala. Videč pa, da ostajajo vsi poizkusi mirne rešitve brez uspeha, so uslužbenci TELVE svojo borbo zaostrili ter boj j odločno postavili svoje upravičene zahteve. Odgovorni čini-telji so tudi na odločno zadržanje svojih uslužbencev odgovorili, da ne nameravajo rešiti spornega vprašanja ter jim povišati plačo.
Zaradi takega stališča odgovornih činiteljev sq uslužbenci TELVE pred dnevi prekinili s pogajanji ter napovedali končno tudi stavko, ki bo razširjena na gse posamezne odseke podjetja TELVE. Da ne bi zaradi stavke preveč trpelo redno poslovanje telefonskega omrežja in da ne bi bili prebivalcu prizadeti, so uslužbenci TELVE skleniti, ds bodo kljub stavki razni oddelki redno delovali. Lp v primeru, da bi sedanja stavka ne privedla do nikakega uspeha ter bi odgovorni činitelji še vedno vztrajali pri svojem dosedanjem zadržanju, bodo uslužbenci tudi s poslovanjem najnujneših odsekov prenehali ter se bodo brez izjem vzdržali dela. Predstavniki uslužbencev TELVE vodijo pogajanja za rešitev spornega vprašanja. Kljub resnosti položaja, stoje odgovorni činitelji do sedaj še; vedno na staHSču, da v sedanjem trenutku ne morejo rešiti vprašanja povišanja plač. Predstavniki uslužbencev TELVE imajo nalogo vztrajati pri upravičenih zahtevah, od katerih ne smejo niti za las popustiti. Prav zaradi odločnega zadržanja vseh usulžbencev TELVE lahkp upravičeno računamo, da se bo stavka v prihodnjih dneh ie zaostrila. Do prekinitve stavke bo torej prišlo edinole v primeru, da bodo odgovorni činitelji ugodili zahtevam svojih uslužbencev,
teri so proučili celotni položaj; ng zadnji taki skupščini, ki se je vršila ob navzočnosti sindikalnih zastopnikov pred dvema dnevoma, so sklenili,da s stavko nadaljujejo, dokler ne prejmejo uradnega obvestila o doseženem sporazumu, ki predvide-za ugodno rešitev vseh njihovih zahtev.
Tako ostanejo torej v protestni stavki vsi uslužbenci administrativnih uradov, medtem ko bodo uslužbenci ambulant in lekarn nadaljeval; z delom. V Rimu se nadaljujejo pogajanja med predstavniki sindikalnih organizacij ter med pr ■' stavniki INAM. Sindikalni predstavniki vztrajajo pri zahtevi, da se uveljavi nova delovna pogodba, ki bi ščitila interese uslužbencev Zavoda za
bolniško zavarovanje, medtem ko vztraja vodstvo pri svojem prvotnem zadržanju t.er noče o novi delovni pogodbi nič slišati.
Na zadnjih pogajanjih med sindikalnimi predstavniki in predstavniki združenja indu-strijcev, ki so se vršila na uradu za delo, m prišlo do rešitve spornega vprašanja tiskarskih delavcev, čeprav so zahteve teh utemeljene in upravičene. Tiskarski delavci so dali svojim sindikalnim zastopnikom nalogo, da vodijo še nadalje pogajanja ter dosežejo uveljavljenje določbdelov-ne pogodbe, ki je v veljavi za italijanske tiskarske delavce. Izid zadnjih pogajanj nam še ni znan.
Včeraj ob 11.15 je škvadrist in kolaboracionist Cesca Bruno s fašističnim pozdravom pozdravil sodni zbor, ki je po enain-polurnem zasedanju izrekel tole sodbo: proti Cescu Brunu se zaradi njegove mladosti ne postopa zaradi dejanja, ki ga je 'izvršil leta 1931, oprosti pa se, ker ni izvršil dejanja pod drugo točko obtožnice, t. j. umor gostilničarja Abramij« iz leta 1943. Cesca Bruno pa je kriv kaznivih dejanj, ki mu jih je očitala tretja točka obtožnice, in sicer aretacij in mučenj antifašistov iz leta 1944. Zaradi teh deliktov ga je sodišče obsodilo na 10 let zapora, trajno izgubo državljanskih pravic in na plačilo sodnih stroškov.
Po končani sodbi so po hodnikih sodne palače zarožljale še verige, s katerimi so uklenili škvadrista in kolaboracionista
Cesca Bruna, nakar so ga odpeljali v zapore, kamor je on nekeč poslal toliko nedolžnih ljudi, ki so bili krivi samo tega, da so bili antifašisti.
Včerajšnji del razprave se je pričel z govorom predstavnika obrambe odv. Ilesija, ki je svoj govor omejil le na to, da se je predstavil sodnikom, ker je to po 14 letih njegova prva obramba v Trstu. Nato se je v glavnem oprl na ugotovitve javnega tožilca, t. j. da se proti obto. Žencp ne more postopati zaradi prvih dveh točk obtožnice. Glede tretje točke obtožnice pa je sodišču predložil pisani memorial. Obtoženec bo vložil priziv.
Predsednik Zetto, tožilec Co-lotti, zapisnikar Molinari, branilca odvetnika Ilesi in Ric-cardo Camber„
Ze dvakrat smo v našem časopisu napovedali, da se bliža stavka uslužbencev INAM h koncu; toda kljub temu, da so krožile vesti, ki so dajale slutiti rešitev spornega vprašanja, stoje danes uslužbenci INAM pred enakim položajem, kot je bil pred pričetkom protestne stavke. Vse vesti in poročila, ki so prišla v zadnjih dneh glede doseženega sporazuma, so se pokazala kot neresnična; res je le to, da se vodijo še vedno pogajanja, ki Pa niso privedla prav do nobenega pozitivnega rezultata, Zaradi t.c-ga pojožaja so uslužbenci INAM že tretjič v zadnjih dneh sklicali skupščino, na ka-
Turco Antonio obsojen na 6 let in 4 mesece zapora
Zopet so obsodili
antifašističnega borca za svobodo
KOLEDAR
Četrtek 24. novembra
Janez od Križa, Jecs Sonce vzide ob 7.16, zatone od 16.27. Dolžina dneva 9.22. Luna vzide ob 11.52, zatone ob 30.1°-Jutri petek 25. novembra Katarina, Kolomir
SPOMINSKI DNEVI
1906' je umrl SIMON GREGORČIČ, slovenski pesnik. Rojen je bil 15. oktobra 1844. Gregorčič J® je svoja zadnja leta živel kot ekmet-poetn na posestmi v Gradišču, kjer je dobival 680 kron letne pokojnine. Bil je ves čas bolan. Ko je leta 1903 ponovno zelo nevarno obolel in je začutil potrebo, da mu je treba zdravnika v bližini, je prodal svoje posestvo in se preselil v Gorico. Tam ga je 16. novembra 1906 med mašo v domači kapeli zadel mrtvoud in kljub skrbni zdravniški pomoči je 8 dni nato nehalo utripati srce «goriškega slavčka» kakor ga je nazivala mladina. Pokopali so ga pri Sv. Lovrencu Libuš-njem kakor si je sam želel.
1833 se je rodil Jovan Jovana-vič-Z maj, srbski pesnik. Umrl je leta 1904.
DAHOV1 IN PRISPEVKI
Odkritje bpominbhe
Delikt ,,sequestro di persona“ je postal neki novi bacil nove bolezni -Obtožbe proti Turcu iti s tem proti antifašistom so nekomu v veselje
Antifašist Turco Antonio je bil včeraj po dolgi kalvariji obsojen pred okrajnim sodiščem, v Trstu. Ko je bil pred nekaj meseci prvič pred sodniki zaradi obtožbe o «aequestro di persona», ga je sodišče oprostilo. Ko pa sq ga iz zaporov, predno bi ga morali izpustiti na svobodo, odpeljali na policijo, kjer bi moral podpisati še neke formalnosti, so ga zopet zaprli in mu naprtili kar 18 obtožb, od «sequestra di per-sona» do ropa. Tako je nesrečni Turco moral zopet nazaj v zapore. Njegov drugi proces pa sc je vlekel skoraj dva meseca, ker je bil 4 ali škrat prekinjen, Da ga obtožnica obtožuje kar 18 kaznivih dejanj, se ima antifašist Turco zahvaliti predvsem javnemu tožilcu Grubissiju, ki je znan po svojem sovraštvu do partizanov, antifašistov in jugoslovanske armade-osvoboditeljice Trsta. V kolikor je obtožnica privlečena za lase, nam dokazuje tudi pravda za oslovsko meso. Junija 1946 je namreč neki Danieli v krožku Cebulec prodajal oslovsko meso. Ker pa se mu je zdelo pozneje, da je pri prodaji mesa premalo zaslužil, je vložil prijavo m< policijo in obdolžil Turca, ki je takrat z njim trgoval za meso, da ga je v to prisilil. Dalje' ga obtožuje obtožnica tudi «segue-stra di personas 5 bivših fašistov, od katerih se eden ni več vrnil, štirje pa so člani civilne policije. Pri tem kaznivem dejanju pa so mu naprtili tudi rop, češ da je dvema izmed aretirancev vzel dežni plašč, denarnico itd. Poleg teh točk obtožnice pa so še ostale, kot kršitev stanovanjske svobode, nasilje itd., vsega skupaj kot smo rekli 18 točk obtožnice, od katerih je bil pri sodbi ali amuestiran ali oproščen vseh razen ropa in nasilja (slednje zaradi oslovskega mesa), za kar je bil tudi obsojen na krivično in težko koza n 6 let in 4 mese ec zapora, 7S tisoč lir globe in plačilo sodnih stroškov.
Včeraj se je končala razprava proti Turcu, ki je bila prekinjena v petek. Pri petkovem dopoldanskem delu razprave je govoril javni tožilec Grubissi, ki je v svojem govoru kat vedno bil poln sovraštva in na-migavanja - na antifašistično borbo, partizanstvo in pripadnike jugoslovanske armade, ki je s pomočjo vstaje tržaškega antifašističnega ljudstva osvobodila Trst in pregnala fašiste in naciste. Ko je svoj govor končal je zahteval, naj sodišče obsodi Turca na 11 let jn 8 mesecev ječe. Za njim je govori} branilec odvetnik Zennaro, ki je med drugim dejal:
«Obtqženca obtožujejo, da je prisilil prodajalca oslovskega mesa Danielija, da je to meso prodal v krožek Cebulec pri Sv. Mariji Magdaleni. To pa javnemu tožilcu Se ni bilo zadosti. Obtožuje ga tudj, da je Turco pri tem zagrešil «seque-%o di persona«. To je absurdnost. Prišli smo že tako daleč, da je ta delikt postal neki novi
bacil nove bolezni. Pri tem primeru pa vidimo, da so razprave proti Turcu in s tem proti antifašistom v veselje nekoga, katerega tukaj ne morem imenovati.
Kako pa je ta obtožnic® privlečena za jase, vidimo ne samo v pravdi za oslovsko meso, temveč tudi v obtožbi «sequc-stro» fašistov Ruffinija, ki se ni več vrnil, Peliceja, Pagona, Repa in Colograndeja. Čudoviti slučaj je, da so se takrat, ko so Turca pripeljal; ;z zaporov na policijo, tam kar naenkrat znašli štirje policisti in žena pogrešanega, ki so dali ta^ koj Turca zopet aretirati, Kako to, da se ti ljudje niso prci spomnili, da živi v Trstu neki Turco, ki naj bi bil krivec njihovih aretacij. To da mnogo misliti, kako pa šibkih temeljih je zgrajena obtožnica.
Dalje obtožujejo ubogega obtoženca, da je poleg «sequestro» ob isti priliki izvršil tudi rop. V resnici pa ni izvršil ničesar dru-
Nesreča delavca v tovarni Sv, Marha
Včeraj dopoldne se je v tovarni Sv. Marka pripetila hujša nesreča 661etnemu delavcu Prezziju Giuseppeju iz ulice dTsela 20, katerega so ob 14.20 pripeljali v bolnišnico. Dežurni zdravnik je ugotovil, da ima hude poškodbe na zapestju in prstih desne roke. Ponesrečenec je povedal, da je dobil te poškodbe, ko je v to-vrni Sav, Marka menjaval nekemu stroju transmisijski trak. Pri tem delu mu je roko zagrabilo kolesje stroja.
Žeparji nikdar ne spijo
Ni skoraj dneva, ko bi na policijo ne prišel kdo in prijavil, da so ga okradli žeparji. Tudi včeraj je prijavila na glavni policijski postaj; 31-letna Zen-noni Mariju iz ul. Kevoltella 89, da ji je v torek ob 13 neznani žepar izmaknil iz torbice denarnico, v kateri je imela 3890 lir gotovine, osebne dokumente in denarno nakazilo za Tržaški L,|oyd v znesku 30 tisoč lir. Neznani dolgcprstnež je ta namen izrabil gnečo, ki je bila na postajališču avtobusne filo-vijp A na Goldonijevem trgu.
Ovoje trčenj tramvaja jn avtomobila
Včeraj in predvčerajšnjim sta bili v Trstu zopet dve prometni nesreči, katerih protago-
nista sta bila tramvajska voza in kamiona. Prva se je dogodila v torek ob 20.45 na vogalu ul. Battlsti in Rossetti, kjer sta se zaletela tramvajski voz linije 9 ter kamionček TS 1421, ki ga je šofiral 24-Jetni šofer Ales-
Ul c
fhimoMiki dnevnih!
sio Mario iz ul. Husco 13. Pri nesreči ni bil nihče ranjen, škoda na vozilih pa tudi n; bila velika,
Drugo trčenje med tramvajem in kamiončkom pa je bilo včeraj ob 17.35 na vogalu trga Goldoni z ul. Silvio Pellico. Tam sta sc zaletela tramvajski voz linije 2 in kamionček TS 5836, ki ga šofiral Maigllo Fran-cescp iz ul. Gatteri 33. Tudi pri tej nesreči ni bilo nobenega ranjenega ter povzročena le majhna škoda.
Zopet samomor
V torek zjutraj so pripeljali v bolnišnico Carli Josiplno, por. Dapretto, ki je v noči od ponedeljka na torek zaužila v svojem stanovanju v ul. Fabio Severo 49 večjo količino «Se-divala«. Nesrečna žena je še isto noč izdihnila.
Mlada tatiča znamk so aretirali
V sredo 16. t. m, je lastnik trgovine znamk na trgu Borsa 4, Cobau Egidio prijavil policiji, da so mu neznanci ukra-dili nekaj tisoč znamk v skupni vrednosti 80 tisoč lir. Nekaj dni pozneje pa je prišel v isto trgovino prodajat znamke 151etni T. Orlando. Lastnik trgovine'je takoj v teh znamkah spoznal svojo lastnino in poklical policijo. Dečka so agenti civilne policije odpeljali na policijsko postajo, kjer je pri zaslišunju takoj povedal ime 151etnega prijatelja G. Claudija. Tudi njega je policija takoj aretirala in je nu zaslišanju priznal, da je on ukradel znamke. Prvič je bil v trgovini 15. t. m. in ukradel 40 kuvert, v katerih je bilo po 100 znamk. S tem pa se mladi tatič še nj zadovoljil, temveč se je vrnil naslednji dan v trgovino ter ukradel š? album z več tisoč znamkami. Nekaj znamk pa je Člaudio že prodal filatelistu C. Gugliel-mu v dveh obrokih za 600 in za 10Q0 ijr. Policiji je tudi uspelo, da je zaplenila še 3000 znamk, ki jih je vrnila lastniku, G. Claudio in C. Gugliel-mo se bosta morala zagovarjati pred sodiščem, prvi zaradi tatvine, drugi pa zaradi neprevidnega nakupa.
gega kot svojo dolžnost antifašista, ker je pri omenjenih osebah napravil preiskavo, če je bil on takrat sploh prisoten, kar ni dokazano, in našel orožje. Popolnoma naravno je, da bi vsakdo take ljudi, ki so bili znani kot fašisti in s tem nevarni vstaji antifašističnega ljudstva, aretiral in predal naprej oblastem. Presenečeno se sprašujem, zakaj je treba tako talzificirati zgodovino«.
Nato je odvetnik Zennaro še vsa kazniva dejanja juridično analiziral, nakar je zahteval oprostilno	sodbo za svojega
klienta.
N j mu jg najprej odgovoril odvetnik Presti, zastopnik zasebne stranke, ki je še enkrat zahteval, da sodišče spozna Turca za krivega, nato pa se je zopet oglasil javni tožilec Grubissi.
Ko je Grubissi zagovarjal brutalno postopanje s Turcont na policiji, je branilec odvetnik Zennaro ogorčeno vzrojil, ker si ni mogel predstavljati, da je mogoče, da predstavnik pravice — javni tožilec --- lahko zagovarja taka brutalna dejanja policistov. Javni tožilec je končno svoj odgovor branilcu- končal v toliko, da je znižal zahtev po kazni za epo leto.
Ker je bila v petek že pozna ura je predsednik sodišča Fal-chi prekinil razpravo na včerajšnji dan, ko je zopet spregovori; branilec odvetnik Zennaro. Od sodišča je zahteval, da ne sme gledati v obtožencu zlikovca, temveč antifašističnega borca, ki je s svojo borbo pppomogel osvoboditi deželo izpod nacifašističnega jarma.
«S tem svojim junaškim dejanjem pa ni pomagal osvoboditi deželo samo za sebe. temveč tudi za vas. ki ga sedaj sodite. Glejte, da ne boste v tej sodbi zagrešili kakšnega groznega dejanja!«
Po skoraj dveurnem zasedanju je sodišče izreklo tole sodbo: Turco Antonio je kriv ropa in nasilja ter obsojen na 6 let in 4 mesece zapora, 78 tisoč lir globe in plačilo sodnih stroškov. Za vse ostale točke obtožnice pa se ga oprosti, ker so dejanja amnestirana ali ker jih ni izvršil.
Proti tej sodbi je obtoženec vložil priziv.
Predsednik Falchi, tožilec Grubissi, zapisnikar Pivk, branilec odv. Zennaro. zastopnik zasebne stranke, odv. Presti.
Pionirske prireditve za novoletno lelko
Pionirji so si pripravili lep načrt, kako bodo tudi oni po svojih močeh prispevali, da bo njihov praznik — novoletna jelka — čim lepše uspeh. Prva sq je opogumila pionirska družina iz Plavij in v nedeljo nastopila v svoji vasi. Program je bil tako lepo izvajan, pionirji so sc pokazali tako disciplinirani, da jih lahko postavimo vsem našim pionirskim družinam za zgled. S svojim programom bodo tudi gostovali, in sicer že to nedeljo v Barkovljah. Vabijo tržaške pionirje pa tudi njihove mamice in očke, da pridejo nu prireditev. Seveda bodo dobiček poklonili odboru za novoletno Jelko, da bo z denarjem pripravil zavitke potrebnim otrokom.
4- decembra bo pionirska kul-turna prireditev na stadionu «Prvi maj«.
Pionirji pa si bodo lahko ogledali film iz življenja sovjetskih pionirjev ((Timur in njegova četa«. Po mestu in vaseh ga bodo predvajali, da sl ga bo lahko vsakdo ogledal.
Dan, ko bodo film predvajali v raznih krajih, bo objavljen v dnevnem časopisu. Naj si vsi pionirji in pionirke film ogle. dajo; ne bo jim žal!
Tudi lutkovni oder bo nastopal po možnost; po vseh vaseh. Vemo, kako so lutke priljubljene in zato smo prepri-Čni, da bo imel Pavliha s svojo družino vedno dovolj gledalcev. Predstave filma in lutk bodo vse do 22. decembra.
Vse t.e prireditve bodo y prid novoletne jelke. Udeležite se jih v čjm večjem številu. Imeli boste lepo kulturno zabavo in s prispevki boste pomagali, da bo obdaritev ob novoletni jelk; čim lepše uspela.
likal 217 o občinski komisiji
IRST, 23. (PIO) — Nedavno podpisani ukaz ZVU št. 217 odreja spremembo v sestavi občinske komisije za krajevne davščine.
V smislu tega ukaza bo župan imenoval komisijo, ki bo imela 45 članov. Tretjino teh elanov ho predložil v imenovanje občinski svet, tretjino trgovska zbornicu, ostalo tretjino pa bo imenoval conski predsednik iz vrst davkoplačevalcev. Število članov komisije se lahko zaradi izrednih okol-nosti poveča do vsakega števila, ki je deljivo s tremi, vendar ne sme presegati števila 75. Komisija bo izvolila svojega predsednika in enega ali več podpredsednikov.
Lastnikom „Biancamano“ za klobuk...
II. Mare z dne 20 t. m.; ((Visoko doneče obljube, ki so jih svoj čas dajali, mso držali. Ob pričetku del so vsi zelo na široko obljubljali. Vsi so priznali ali vsaj tako izjavili, da je tukajšnje obrtništvo odlično, toda ko je bilo treba, se ni nihče spomnil nanj...« Ali bo pri novih ladjah kaj boljše? — vpraiuje list.
k}u Cfiudnii
Na obletnico smrti Iga Grudna, glasnika tlačenih in preganjanih, pesnika našega primorskega Krasa, bo v nedeljo, dne 27. t. m. ob U. uri dopoldne odkritje spominske plošče na njegovi rojstni hiši v Nabrežini s primernim sporedom. Govoril bo slovenski pisatelj dr. A. Budal.
Vabimo vsa slovenska prosvetna društva! Noben zaveden in kulturni kraški Slovenec naj ne manjka!
Nove grobnice
na pokopališču pri Sv. Ani
Uprava občinskega pokopališča pri Sv, Ani obvešča, da bodo v najkrajšem času pripravljene za pekope nove grobnice od 1. do 7. vrste, kier so posmrtni ostanki pokopanih od 3Q. decembra 1938 do 6. aprila 1939.
Kdor bi hotel posmrtne ostanke prenesti v drug grob, sc mora obrniti do 3f. decembra t. 1. na odsek m pokopališča v ul. del Teatro št. 5-III, soba 43. Po teni roku ne bo več dovoljen prekop. Prav tako lahko dvignejo svojci tudi do tega roka nagrobne plošče in druge nagrobne znake pokopanih. V nasprotnem primeru o-slanejo last občine.
 «
TRŽAŠKA BORZA
Zlati šterling 8600, papirnati šterling 1550, telegrafski dolar 673, dolar 665, švicar.-ki frank 155, 100 francoskih frankov 170, avstrijski šiling 22, zlato 1030.
Predno nadaljujemo z imeni darovalcev bi rad; opozorili, da nam zaradi pomanjkanja prostora ni mogoče več kot toliko objaviti. Upamo, da nam bodo številni darovalci to oprostili Počasi bodo prišli vsi na vrsto.
ZA DIJASKQ MATICO je V tednu za našega dijaka daroval tov.BrankoBabič 10.000 lir ter g tem postal njen ustanovni član.
Prav tako je daroval za Dijaško matico tov. M. B. 10.000 lir.
ZA DIJAŠKO MATICO so v tednu za našega dijaka darovali S KOLONKOVCA: Ida Teškan 150. Ema Petronio 200, Vera Godina 50, Silvester Pregare 200, Sonja Colja 200, Zdravko Pregare 500, Anica Sluga 150, Giza Perme 100, Lojzka Medvešček 100, Albina Ličen 100. Marija Kariž 100, Marčela Rakar 100, Melita Pregare 50, Franc Fabrjs 500, Magda Gregorič 100.
IZ SV, IVANA: Herman Cole 200, Franc Udovič 500, Ana Božič 200, Brana 200, Andrej Cok 300, Marija Počkar 100, Matilda Kermac 300, Justina Bizjak 500, Karel Gruden 100, Ferluga 100, Antonija Karnel 50, Marija A-bram 100.
ZA NOVOLETNO JELKO je nabrala ASI2Z Z OPČIN: darovali so: D; Sciascio Angelo 500, D'Agnolo 300, Ema Manin 200, Rudolf Žerjal 300, Elvira Gomzi 500, bar »Micel« 300, Alojz Sosič 200, Franceseo Scerpulla 200, Irma Škabar 500, Josip Škabar 500, Dorica Potočnik 100, Marija Kalin 400, Angel Vremec 100, Irma Ulian 500, Zora Cok 500, Edka Križnič 500, gostilna «Sosič» 500, Karel Vatta 500, Francka Vremec 500, Valerija Fabčič 500, Komar 500, restavracija «Daneu» 500, Andrej Mrzek 500, trgovina Sosič 1.000, trgovina Bojk 300, Zora Mončinelli 200. Mirko Kette 500. Angela Morpurgo 200, Justina Kariž 500, Kobal 500.
ZA POLITIČNE PRIPORNIKE je nabrala ASIgZ Z OPČIN darovali sta Danila Vidau 200, Pavla Cerkvenik 200.
££ftVfff*fe s a
novoletno
Danes roditeljski sestanek
Daner, ob 15 bo roditeljski sestanek V ul. Ruggero Manna 29 za starše otrok is šole v ul. Sv. Frančiška.
Prosvetno društvo Vojka Sniuc vabi vse člane in prijatelje na obletnico smrti Vojke, ki bo 26. t- m. ob 20.30 v Ruggero Manna 29.
ZAKAJ NI VODE NA KRASU?
Kraški mm ie slabo zgrajen
—s——————»j—■^wwrr ai» 'gj-M? e «poi »■ r
Potrebna je preiskava - Konzorcij noče še spre/eh uprave vodovoda - Malomarnost in sleparije pri gradnji
Ze spomladi so bila dokončana del.a za kraški vodovod, toda še zdaj ni vse v redu. Zdaj tu zdaj tam, enkrat zaradi prešibkega električnega toka, drugič zaradi suše, največkrat pa zaradi pokvar ostanejo kraške vasi brez vode. V Sempolaju n. pr. ni iz vodovoda že ves mesec vode.
Ob pomladanskem poročilu vojaške uprave, da je vodovod
Redne telovadne vaje na stadionu J. maj"
Razpored redne telovadne va-je na stadionu «1, maj« je sledeč:
Moška in ženska deca od 6 do 14 let vadi vsak ponedeljek, sredo, in petek od 14 do 16.
Člani, članice, moški in ženski naraščaj (vsi nad 14 let) vadijo vsak ponedeljek sredo in petek od 20 do 22.
Vstop za telovadbo v dvorano je dovoljen samo s telo-vpdnlmt čevlji, (copatami) in zato je dolžnost vsakega, da si jih preskrbi.
Šahovski turnir v Trstu
((Šahovski klub — Trst« je razpisal veliki šahovski turnir z nagradami. Turnir je tudi važen zarpdi 'kategorizacije igralcev za sestavo moštva pri raznih gostovanjih z drugimi klubi.
Vpisovanja sprejema ZDTV v uj, Machiavelli 13/11 vsak popoldan. Pri vpisu plačajo dijaki 50 lir, ostali 100 lir kavcije.
Svefovar Gligorič
šahovski prvak FLRJ
ZAGREB, 32. — Z zmago nad Janoševičem v predzadnjem kolu šahovskega turnirja za prvenstvo FLRJ sl je Gligorič osvojil prvo mesto ter tako postal prvak Jugoslavije za leto 1949, Drugo mesto sj Je
zagotovil Vasja Pirc, potem ko je premagal Rabaria in v prekinjeni partiji tudi Tomoviča. Skoda, da je Pirc igral v začetku d >kaj slabo in se je šele proti koncu turnirja prerinil v ospredje. Posebnost tega turnirja je tudi V t#bi, da je dal novpga šahovskega mojstra komaj lliletnega Ivkova.
Mladinska šahovska
priredifev v Ljubljani preložena
Na našo objavo v torkovi številki, da bo v nedeljo 27. t. m. v Lljubijani šahovski dvoboj srednje šole in univerze, katerega se bodo udeležili tudi zastopniki Trsta in cone B, smo zvedeli, da je prireditev preložena za teden dni. Tekmovanje bo torej v nedeljo 4. decembra.
Šola „Dante"
bo ponovno služila svojemu namenu
Službeno je bilo javljeno,\)y bo zopet vrnjena svojemu prvotnemu namenu stavb«, v kateri ie bila gimngzijz in licej »Dante Aliglieri« in ki je bila doslej zasedene po vojaški policiji okupacijske oblasti, Zavezniška uprava je izdaja potrebne naloge z« ureditev vojašnice ((Cumano«. kamor nanieruv« vselitj poveljstvo vojaške Policije.
dovršen, so se vse vasi od Sti-vana pa do Opčin razveselile, zdaj pa padajo le grenke besede in težki očitki, ker delo ni bilo napravljeno kakor bi moralo biti.
Vodovod so gradila tri podjetja: Cesea, Immobiliare Veneta jn Zar. Vodovod je napeljan iz Stivana v Medjo vas, kjer je velik rezervoar na Grmadi, nato v Cerovlje, Mavhi-nje, Prečnik, od tu se odcepi en del v Slivno in Vižovlje, drugi pa nadaljuje v Sempolaj, Praprot, Trnovico, Samptorico, Salež, Koludrovlco, Egonlk, Gabrovec, Mali Repen, Zagradec, Brišče, Briščike, v Vol ter do Opčin. Vodovod služi torej vsem trem kraškim občinam: nabrežinski, zgoniški in repen-taborski. Zuto so si tu občine osnovale poseben konzorcij, ki bi morgl že sprejeti vodovod pod svojo upravo. Todu občinske uprave treh prizadetih občin in konzorcij nočeta še sprejeti uprave vodovoda dokler pi vsa stvar v redu. V ta namen so poslali pred dnevi v Trst na vse potrebne urude in oblasti pismeno zahtevo, naj se čimprej imenuje posebna komisija, ki bo ugotovila dejansko stanje, kje in kaj ni v redu. kdo je te«a kriv, in bo tudi ukazala potrebna popravila.
Po vaseh, ki so imele priliko videli, kako so podjetja »skrbela«, da bo vodovod dobro napravljen, znajo marsikaj o tem povedati, kako so n. Pr. kar pri ognju nu polju segrevali cevi, jih zvijali nato položili v jarek, kako so študili svinec, postavljali cevi nepravilno in kar metali nanje de-belo kamenje itd.
Nujno je, da se zadeva čimprej razčisti in vodovod popravi tako, da bo vendar enkrat zagotovljena vodu kraškim vasem, ker je vodovod obče koristi in je bilo zanj potrojenih skoraj 200 milijonov Ur,
Gledališče Verdi
Nocoj cb 20.30 bo v gledali*'11 Verdi Bizetova opera ^«6» men« za red B. Zasedba je
kot na premieri.
Prijavite se za $*• v Firenca
Kdor se namerava uU*|*E Izleta v Firence ter v. ncr tej priliki tretje srečanje v gcmetu za svetovno med Jugoslavijo in naj se obrne na potovalBj
«ADRIA-EXPRESS» v
ui. r
bic. Severo 5-b, ali pa l\?i fonira na št. 29-243, kj«f J* q-bil vsa potrebna Pa1a^jjt: menjeni urad namreč
izletnikom poleg znižane tud; vstopnico za tekmo.
Predbožični Ml v Ljubljano in Opati®
Drugo nedeljo v mesec . cenrbru, to je	$
potovalni urad kADRJA (č. PRESS« ul. F. Severo f. 29-243 dva ločena cer v Ljubljano in S Prijave za oba izleta se 1 m čijo 28. t. m. Izkoristite priliko!
ROJSTVA,
SMRTI JN POROKb ^
Dne 23. novembra II# fj* v Trstu rodilo 13 otrok, je 8 eseb, porok pa *a bilo.	. i[pjt
UMRLI SO:	69-letnt
etin, 71-letria Tereza y^]vat letni Jože Mihalič. 28"ls^«£pt!' Stullo, 65-letna Ivana / fte? vd. Colini, 75-letni ®n'lC£,n; si, 50-letni Narciso L« p3-3I-letna Jožefa Karli, P01' pretto.
Nočna služba
De Leitgnburš. HU na 5, tel. 6924; dr. r{# trg Unila 4, tel. 5418. S ni, ul. T. Vecelio 24.,tel- (je Sponza, ul. M°nt°fslIlhaSlia! jan), tel. 29.690; Haraba(l|cll! Barkovljah, tel. 5728 m #j v Skednju, tel. .93-245 P stalno počno službo.
—11 RADIO »f
JUG0SL. EONAflm;
‘““S.rrsr«!
CETRfEK 24. 11-
6.30: Jutranja Poročila v ital. 7.00: " J* časa - poročila v slov j/«: va sporeda. 7.15: J u UL ba. 12.00: Operna gJšKjfp Lahka glasba. 12.45; jJL ,	;
ital. 13.00: Napoved ničila v slov. 13.15:	..
orkestri. 13.45; Našilfn SkJL ital. 14.00: Igra st(#|Q: W vič s svojo kapelo. 1*1 y '“L • '	- -	lOf«’ ■
gled tiska
■ in poroitP-jjP* 14.45: Pregled tiska i'1. or, v slov. 15.00: ZakljO'* gjh181 danske oddaje. 17.30: . njih .u nih političnih vpr«’ jn#K ■ 17.45:	15	minot	jjjsiiu
WBPv. 18.00: Konc?” jjW Miroslava KugaloviC-jjton
ital.	— t- .
tangov. 18.00: Konce"
■a Kagalovic 'ij
Operni dueti. 18.45:	.,edižLl
slov. 19.00: Glasbena ‘ l9y 19.15: Poročilu v -f/ v i'°,( Napoved časa - por(,cJ:0r» 19.45: Beethoven:	JVi«
III. 20.00: Poje Trža„(ld»i\t tet. 20.3C: Literarna . Vn'ev h slov. 21.15: Solistični, vahS\a 22.00: 2ivljenje jti« 1* narodov v ituj. --A. večerna glasba. 23.80-poročilu v ital. 23.0«; ^j,ja ^ poročila v slov. 33-1 j, da1’ , sporeda za nasledi’ pie^ ital. in slov. 33-1 glasba.
=	KIN0
ROSSETTI. 16.00:	,,
močvirjem«.	r.oSpa	rj
EXCELS10R. 16.30: «<*f C|J8< fington«, Bette D« ’	.
Raln».	,.,,a
FENICE. 16.00:	«Mal «
(lična«.	.£00: h
FILODHAMMATICO.	J o|) jš
želi me«, Graer Gar
Mitchum.	,„nosni	JH
ADUA. 16.30: «Smrton°» f ski psi« in «Kalif°
Bcl*'	icnm	(dlbUkf
ALABAHCA.	16-00.	“0rj#
razbojnika JesW*’	J
Preston Fostcr. ,llb(;Zei>
AHMONIA. 15.30: «LJ	(l
ničlo«, S00)* J.^KriK O1' AZZURRO. 16.001 «Kf C#( Viktor Mature R'<- • oiS»U
uelvedehe. lS^;bcrt, $■
•ii», Claudette Colber ple,	-*	v
GAIUBALDI. 15'3°: ^	j/j
čaka«. Gene Tl«nf ri^ IDEALE. 15.30:	«p	^
soncem«. ,,rni se t e>!' IMPERO. 15.30: ^ ?■ pelj«, Carlo Lomb	u,
ITALIA. 15 30:	^KieP1^
Marta iEKKerth.Jao-t	a
Marta ,EgRcrth Ja' rt. f
kino ob morju /jr t C*
MARCONI. 15-30: da«, Gary Coope'0huni»' j, massimo. 16.00: "V enstrV ge Raft, Sidnev C.rc
NOVO ČINE. l5-3° steln proti v0i
,ikodlal‘u#'
času«, Tereza Niven.
Cliuney.	„.u	u
ODEON. 15.30: “ vL/r-jgbt
ra*"
Nlvcn.	i/rvniK0V,^or(lf**
RADIO. 17.00. «K'r	j. G3 pJ('
Maureen ° ”*,acena za SAVONA. 15.00- « .	[jf
stvo«, Bctte P»y* crni'«
VENEZIA. »Dvoboj
bojnikom«.	„riadje	•	»
VIALE. 14.30: «G d r(!
oiivla De H»	#rjo^ yo"
VITTORIA. . omilil,	,
da«, Hcsaimd hu	jVi<
msm ,/c-meTD. 16- por
VITTOHIO VENEU'-
»n«*1"
ISTRSKI DNEVNIK
podružnica uredništva primorskega dnevnika v kopru . ulica c. battisti 30ia - i., - tel. 70
HOVE NALOGE SI JE ZADALA
okrajna organizacija ASIŽZ v Kopru
Nadnjo soboto, 19. novembra, !“_se sestale v Kopru članice okrajnega odbora A.S. jK. Na tem sestanku so so-Ji|avaje tudi tajnice krajevnih ^suizacij naših žena. lov. Graziela je podala naj-,ei politični pregled doma Jj v inozemstvu s posebnim 2*roin na razna vprašanja in ®Sodke, ki y prvi vrstj zani-J*lo nage žene. Tako je s tem
* JVezi ožigosala postopanje |Wiega združenja demokratih žena, ki ni hotelo pripu-
k sodelovanju jugoslovan-
delegacije.
Jre govoru in poročilu tov. jgiieie gg je razvila živahna j^nja, v katero so med dru-| Pi tovarišicami posegle tu-»v. Avgusta iz Pirana in gi Kocijančič iz Portoroža. Jhili sta neizmerno žrtvo-Jk jugoslovanskih žen v ča-I NOB in njihovo dosledno "ktovanje pri postopnem "'lioriju socializma v Jugo-"Nji,
J>n}miv je bil tudi orgam-?ljski referat, iz katerega mltnemo, da se pripravljajo f**6 žene na teden «Vse za Jer in otroka«, ki bo 29. n°-Ujvfa. Ob tej priliki bodo na ‘Jj*n bazah organizirana prejšnja, posvečena za vsebinsko zaščito matere in deri Ta dan bodo matere poka-zj istočasno vso svojo pove-I 7, nego otrok v vrtcih j? )8s}ih, z njihovo skrbjo za Jbiašne otroke zlasti na va-
* in njihovo skrb za pravil-
krajevne organizacije vrgle na organiziranje tečajev za nepismene, napravile lastne prosvetne prireditve oziroma s sodelovanjem ostalih množičnih organizacij ter onemogočile vsakomur, ki bi hotel ovirati delo ASIZ2.
Kakor vidimo, čakajo naše žene ravno prihodnji teden velike naloge, toda ker poznamo njihovo vztrajnost in odločnost, smo prepričani, da bodo
vse zadane si naloge tudj docela izvedle.
Naša krajevna organizacija ASIZ2 je nabrala 691 din prostovoljnih prispevkov za plačilo globe, na katero je bil Primorski dnevnik obsojen nedavno pred vojaškim sodiščem v Trstu, To je že druga denarna zbirka, ki prihaja iz Ankarana ter kaže na zavednost ondotne-ga ljudstva.
Poziv upnikom in dolžnikom
Prejeli smo od oddelka za notranje zadeve IOLQ naslednje;
«lstrski okrožni ljudski odbor, oddelek za notranje zadeve in oskrbo, poziva upnike in dolžnike, da prijavijo svoje terjatve, oziroma da poravnajo svoje obveznosti do 10. decembra 1949. obveznosti po tem roku ne bodo upoštevana, vse terjatve pa bomo prijavili merodajnemu jorumus.
■■■-     -•
rave za ur
n
šeste obletnice ustanovitve Jugoslavije ter skrb za male ob novoletni jelki
Po vsem okrožju so te dni velike priprave za proslavo šeste obletnice ustanovitve nove Jugoslavije in za pripravo novoletne jelke. Povsod postavljajo delegacije, ki bodo ponesle VUJA v Kooer vcSčila in darove ter volijo odbore za izvedbo praznovanja novoletne jelke.
Tako v Piranu, kjer je že postavljena delegacija in izvoljen odbor za novoletno jelko. Ta od-
5000 metrov... in presenečenje!
Mrzla jesen, snežni vihar in naši junaki dela • Priprava drv za delovno ljudstvo Istrskega okrožja
f®zvoj dijaških domov.
zanimanje ie vzbudi-
,^ko
.bočilo o trimesečnem fc^anju. Pregledale so vse J®aUje prostovoljno delo In ,, da bodo v bodoče na Ju bazah povezale iniciativ-Dj. 1 samo da bodo prevzete , šhlostj v vsakem oziru iz-Hijene.
Jriak0 važna ?t*Vn
je bila tučka
kj 'i1*.®* re^a 8 novoletni 5*1-i,j Uinice bazah zo spre-s Podrobna navodila za jz-
%
Is tLVs* žene, zlasti dekleta. °<Jo nabrani prisnevki v oziroma v denarju čipi
5?u?i
sl sprejeti naslednji skle-
te akcije. Priteanjti je
li Ikključku sestanka so bi-sitJ Uspeh predlogov jn di-
č vseh vaseh ie treba skli-, zborovanja žen. na kate-
11 ePa dvigniti odločen v&St proti Samovo! inemu
Ppanju svetovnega združe* Idemokratičnlh žen, ki ni
Pia sprejeti jugoslovanske pelje AF2 na zasedanje v
*Vi.
Jtidm« »Vse ?.n mater in •itd 1 130 tret>a orsanizivati g^anja, posvečena
v
4jc’ Jasli, otroških vrtcev, bol-%' • °r tudi obisku hiral-v to.11} h°lnikov na vaseh in tlt0	Po stanovanjih. Prav
itoj.	smej0 ostati zapuščeni
'/j .v' Pad-lih borcev, temveč JE treba okrasiti.
;^rakvne organizacije A.S.I, V- 0 v bodoče prav tako W|V‘le obiske posameznim Il9j0 m JA- da dokumen-■41,, a lent povezanost prebi-•*0\/ a * JA kot naslednico
.	.	lem
.^njgm, nadalje bo treba C!«mti obiske dijaških d°-
Vso
vnemo pa se bodo
Nad Trnovim so se že na vse zgodaj 14. novembra podili teronosivi oblaki, ki niso obetali nič kaj prida. Naša brigada je nič hudega sluteč kakor vedno krenila na delo.
Do 10 ure se Je delo nadaljevalo s polno paro. Tekmovalni duh med posameznimi pe-torkami je ves čas na višku, saj presegajo nekatere norme od 100 do 163 odst. dnevno. Teda narava je neizprosna in se ne zmeni za nas in naše naloge, 2e ob pol desetih je začel padati zmrzli dež in vmes snežiti. Kljub temu za delo neugodnemu vremenu so trj čete delale do okrog poldneva, četrta četa pa do treh, ker so bilj nekoliko bolj v zavetju, kakor ie dejal tov. komandir Gunjac Mirko. Komandant £e ie namreč jezil na brigadnike, ker niso prišli preje domov. Vsak član naše brigade se zaveda, da je izvršitev plana, .ta je priprava 5000 prostornih metrov drv za delavnp ljudstvo našega o-krožja, odvisna od vsakega posameznika. Zato smo tisti dan ttže zapustili delo, ker vemo, da v teh krajih do marca ali aprila ni pričakovati lepega vremena.
Dve dekadi dela sta že za nami. V splošnem smo normo prekoračili za 12 odstotkov. Za zadnjo dekado, ki šteje 10 delovnih dni, nam je preostala še 2000 metrov. Tqda danes, ko to pišem, je od teh 2000 izvršenih ie 1300 metrov. To smo napravili v sedmih dneh, kljub temu, da je bilo na kraju dela vreme zelo neugodno. Izven dvoma ie, da bomo naš plan oh-koncu ne samo dosegli, ampak ga tudi prekoračili. Brigada presega zlasti zadnje čase v celoti norme do 35 odst. To je najboljši dokaz, kako zavest-ne mladince in mladinke imamo v n3ši brigadi. Pri tem je še bolj presenetljivo, da imamo med seboj tudi požrtvovalne starejše udarnike, ki so po-gostoma kos tudi najboljšim mladincem.
V tem ddpisu ne nameravam poročati po uspehih naše brigade tudi na prosvetnem ter na fizkulturnem področju, marveč sem se namenil, da opišem zanimiv dogodek, ki je presenetil tudi nas, Poleg lega je dolžnost vseh nas v brigadi, da povemo našemu ljudstvu, ki dela ravno tako neumorno za gospodarski dvig našega o-krožjg.
Isti dan popoldne je naletaval sneg tako na gosto, da ni-
sem videl nič pred seboj. Krasen je bil pogled na naravo pokrito s snežno belo rjuho. Jase, travniki in strehe pokrite s snegom so bile videti kakor v pravljici. Zvečer smo vsi žalostni, da ne bomo mogli drugi dajj nadaljevati g delom, legli spat. Zunaj pa je razsajal močan snežni vihar in nas še bolj strašil.
2e na vse zgodaj zjutraj se
je naš komandant dvignil- in si ogledoval pokrajino. Zmajal je z glavo jp ko se j© vrnil k nam v sobo žalostno dejal: «Zopet bomo zgubili delovni dan, kajti na delo nam je nemogoče kreniti. Zamedlo je približno 20 cm sne2a».
Kmalu natq je prišel še dežurni po nasvet. Komandant Bassanese mu je odgovoril: «Na žalost sporoči tovarišem, da je delo onemogočeno, zato naj se pripravijo na tečaj za nepisme. ne, na vajo pevskega zbora, dramske skupine in na vaje za fizkulturno akademijo. Nihče ne sme ostati v baraki.«
Tako je mislil* in odredil naš vrij komandant, toda zmotil se je. Čeprav je vedel, da je v brigadi mnogo tovarišev in tovarišic, ki so zavedni, požrtvovalni in globoko predani stvari skupnosti, ni niti od daleč mislil, da bi se upal kdo v tako neugodnem času kreniti na delo. Celo gozdni delavci, kj vodijo naše delo. so nam delo odsvetovali ta dan, ker so drevesa, ki so že podrta, pokrita s snegorp; podirati novg drevesa tudi ne bi bilo umestno. In Se druge razloge so navajali.
Cez po) ure se je dežurni naše brigade zopet vrnil in poročal: «Tovariš komandant, s tvojim navodilom se mnogi tovariši niso strinjali...« Malce začudeno in zvedavp je pogledal naš komandant dežurnega In z veliko uevoljo odvrnil; «Tako morajo vsi storiti, brez izjeme, kakor sem velel, ker je V interesu vse naše brigade ih ljudstva, da po)eg vestnega fizičnega dela, doprinašamo tudi za izgradnjo sebe in naših ljudi še na prosvetnem polju. «Nuto Je po presledku še dodal: »Ob pokievetih pričneta oba — slovenski in italijanski — tečaja za nepismene; za tem vaja pevskega zbora, recitacije itd.« Tedaj je dežurni dejal: »Ne, tov. komandant, ysi ne bodo prišli, ker so kljub tvojemu navodilu
naj ostanejo doma, vseeno krenili na delo.»
Notranje vznemirjeni in globoko vzradoščen je ob tej nepričakovani izjavi dežurnega tov. komaudant rekel: »Saj je nemogoče, kako bodo vendar delali v tem vremenu?«. — «Be? j.e», pravi dežurni komandir četrte čete tov. Gunjac, «delo bo nadvse težko, toda za take ljudi ni nič nemogočega; šli so z zavestjo, da ie vsaka ura dela tisti čiaitelj, ki bo pripomogel k stalnemu izboljšanju življenja našega ljudstva. Enako so naši borci prav v teh gozdovih jurišali na sovražniku v globokem prepričanju, da se borijo za boljši svet, za resnično svobodo vseh delovnih ljudi.«
Tedaj je naš komandant rekel dežurnemu še sledeče: »Napravi seznam vseh, ki so odšli na del-g in ga prinesi sem, ker vsi ti tovariši Služijo za zgled in so največji ponos naše brigade.« Nato je še pripomnil: »To so resnični junaki dela, no. Vi ljudje socialističnega kova, ki se zavedajo poslanstva, kateri so več kot prepričani, da delajo zase, za nas vse, za naše potomce, za blagor na novo po-
rajajoče se družine delovnih ljudi našega okrožja.«
Zvečer so se mokri, vendar zadovoljni, da so tako častno ne samo dosegli normo po številu oseb, marveč kljub velikim težavam presegli normo za 152 odgt., vrnilj. Tein nasipi najboljšim brigadnikom sem spregovoril- nekaj besed, in sicer približno takole:
«V imenu naše brigade in vseh brigadnikov vam izrekam globoko priznanje in hvaležnost, ker ste storili nekaj, kar stori samo tisti, ki je prepričan o pravilnosti linije naše KP, kot voditeljice naše ljudske oblasti, ki na.s vodi v lepšo in srečnejšo prihodnost;:.
To so naslednji tovariši: Tu-jak Livij iz Novega grada, Fi-stan Ivan iz Kaštela, Marušič Josip iz Krašic, Vidonis Zlatka, Ahin Josip in Klabot Anton, ysi trije iz Buj, Vigini Valerij iz Marušičev, Glavina Sergij in Glavina Slavko oba jz Šmarij, Kozlovič Josip iz Boršta, Sau Angel iz Ankarana, Krevatin Oktavij' iz Kort, Berdon Bruno in Bertok Sergij, oba Iz Pobegov ter Bosic Gregorij iz Izole.
Angel Bertok
bor zelq aktivno dela. V Kortah so poleg delegacije, ki bo ponesla voščila in darila VUJA v Koper, prav tako postavili odbor za novoletno jelko in že napravili v ta namen nabiralno akcijo. Tudi v Portorožu, Sičoiab, pri Sv. Petru in v Novi vasi so že izbrali delegacije in izvolili odbore za pripravo novoletne jelke. Enako so pripravljalni odbori povsod izvedli nabiralne akcije z dobrim uspebom.
Po vseh krajih pripravljajo za večer pred praznikom ustanovitve nove Jugoslavije tudi kresove, ki bodo zagoreli po vseh hribih i» višinah, v Kortah so izvolili tudi delegacijo pionirjev, ki bo ponesla pozdrave in darila gluhonemim otrokom v Portorož. Vse izvoljene delegacije pa so sklenile, da bodo obiskale isti dan vojaške bolnišnice in da bodo poleg vošči! in pozdravov ponesle tovarišem vojakom tudi primerne darove.
Oddelek za notranje zadeve Istrskega okrožnega ljudskega odbora objavlja naslednje OPOZORILO Vse prebivalstvo Istrskega okrožja, ki se qo sedaj iz katerega koli razloga ni moglo slikati za nove osebne izkaznice pri fotografski ekipi na sedežu svojega krajevnega ljudskega odbora ali so slike slabo uspele, se bo lahko naknadno slikalo v Kopru.
Fotografska ekipa bo slikala v bivšem foto-ateljeju uVatas, v ulici Kalegarija sledeče dneve:
Danes, jutri in v nedeljo dne 24., 25. in 27. novembra 1949 od 9. do 18, ure.
S tem bq slikanje za osebne izkaznice v Istrskem okrožju zaključeno.
Nove osebne izkaznice bodo pričeli izdajati strankam 28. novembra 1949.
Stare osebne izkaznice zgubijo veljavo 30. decembra 1949.
Tudi trimesečno tekmovanje kaže svoje uspehe. Spodaj navedeni statistični podatki iz nekaterih baz SIAU koprskega okraja zopet dokazujejo, da je prostovoljno delo uspešno tam, kjer imajo množične organizacije iniciativne in zavedne funkcionarje. Nasprotno, kjer ti manjkajo, tudi uspehi organizacij niso takšni, kakor bi lahko bili. Značilno je poročilo o izvršenem delu na bazi SIAU v Montignanu, ki pripominja, da obstajajo pomanjkljivosti s organizaciji prostovoljnega dela »zaradi pomanjkanja voditeljev množičnih organizacij«.
Baza SIAU v Vanganelu poroča, da se je udeležilo v času od li). oktobra do 21. novembra prostovoljnega dela 9Q oseb, ki So napravile pri delih za zadružni dom 418 prostovoljnih ur. V tem času so pripeljali na gradilišče 100 hi vode, 39 m opeke, 45 stotov apna, 2? m peska, 19 m gramoza, izkopali 4 m zemlje. Pri teh del ih so sodelovali tudi 4 kamioni, ki so opravili 16 ur. — Poleg tega pa je ta baza imela v tem času 2 množična sestanka, prispevala več dopisov za naše liste.
Enako so člani SIAU v Pobegih delali pri gradbi njihovega zadružnega doma. Tam je
Ml MORA BITI KS VSE ODVISNO
od iniciativnih posameznikov
Delni podatki prostovoljnega dela v koprskem okraju
ŠMARJE
Pripravimo veselje našim najmlajšim
ob novoletni jelki
Preteklo soboto zvečer, 12. novembra, smo imeli v naši vasi sestanek odborov vseh krajevnih množičnih organizacij. Na tem sestanku smo razpravljali o vseh trenutno važnih vprašanjih, zaradi česar so v3i prisotni sledili zborovanju z velikim zanimanjem.
Predvsem smo izvolili komisijo, kateri je poverjena naloga, da nadzoruje, da bodo vsa zemljišča do 20. decembra po načrtu pravilno in točno posejana. Zanimivo je, da so se vsi udeleženci tega sestanka strinjali z načrtnim obdelovanjem polja. Iz lastnega izkustva so prišli do spoznanja da je tak način obdelovanja zemlje edino sposoben dvigniti čimbolj kmetijsko proizvodnjo. Kakor hitro pa doseže kmet ta cilj, je istočasno dvignil tudi celotni standard delovnega ljudstva.
Na omenjenem sestanku je bil izvoljen še poseben odbor, ki ga sestavljajo predstavniki množičnih organizacij iz naše vasi. Ta odbor ima nalogo, da izvede vse potrebno za obdarovanje otrok ob njihovem prazniku za novoletno jelko.
Novo izvoljeni predsednik odbora je poudaril, da se mora vsakdo čimbolj potruditi, da bo tem lepše uspel ta praznik. Po svoji strani pa bodo zlasti pionirji priredili za ta praznik primeren kulturni nastop. S
lem bodo pokazali po eni strani to, kako skrbi ljudska oblast za njihovo vzgojo, po drugi strani pa želijo pokazati napredke te vzgoje in učenja.
Kakor po drugih vaseh v okrožju, tako smo tudi v naši vasi organizirali tečaj zg nepismene. Za ostale ljudi pa bomo priredili nadaljevalni tečaj, katerega bodo obiskovali vsiod' rasli do 50. jeta starosti, V tem tečaju se bodo izpopolnjevali tudi v strokovnih predmetih.
Nekaj dni kasneje, in sicer 16. t. m. so imele množični sestanek članice krajevnega ASI ZZ, katerega se je udeležilo 53 žen. Pri tej priliki so razpravljale predvsem o trimesečnem tekmovanju, p ustanovitvi otroškega vrtca v naši vasj o pripravah za kongres žena, ki bo v januarju 1950 ter o nabiralni akciji za novoletno jelko. Iz poročila tov. tajnice je bilo razvidno, da so žene iz naše vasi napravile za trimesečno tekmovanje 460 prostovoljnih ur, in sicer v korist otroškega vrtca.Njihovi neutrudljivosti se moramo tudi zahvaliti da je pričel delovati naš vrtec že 20. t. m.. V glavnem pa pripravljajo žene nabiralno akcijo, ki ho prav gotovo uspela dobro, kar bo samo v korist in veselje našim malčkom, kj komaj čakajo na svoj praznik.
V. J.
Babiči
Pionirji na pslovolino delo
V nedeljo 20. novembra so tudi naši pionirji šli na prostovoljno delo. Zelo lepo jih je bilo gledati, ko so s tako navdušenostjo delali. Prenašali so kamenje za napravo 'malega zidu, nakar bodo zravnali za ta zid zemljo, ki so jo navozili že prej. To delo so opravljali pri šoli in bo služilo za olepša-nje prostora. Nekaj pionirjev Pa je skladalo opeko.
Vseh pionirjev j,e bilo 24, ki so napravili vsak po tri ure. Skupilo 72 prostovoljnih ur.
Pionirji so tako prispevali, da bodo ob zgrajenem zadružnem domu lahko reikli: »Tudi naše delo je vloženo v to stavbo napredka in vsestranskega razmaha v vasi. Kamen do kamna, roka do roke — misel do misli, — vas do vasi — zadružni dom. Z zadružnim domom pa rast gospodarstva, dvig kulture in politične zavesti«.
B. F.
sodelovalo pri prostovoljnem delu 50 udeležencev, ki so napravili skupno 213 delovnih, ur. V glavnem je obstajalo njihovo delo v napravi nekaj nad 100 stotov apna.
V Montigr.-anu je delalo 40 tovarišev in tovarišic krajevne SIAU zopet pri gradbi domačega zadružnega doma. Doprinesli so 200 prostovoljnih ur. Od teh so uporabili nekaj tudi pri delih na cesti. Pomagal jim je voziti 1 kamion, in sicer 5 ur. V organizacijskem oziru 50 delovali v toliko, da so v zadnjem mesecu imeli 2 množična sestanka, katerih se je udeležilo 90 oseb.
Na bazi pri Sv. Ubaldu so žrtvovali isto tako glavr.-i del svojega dela pri zadružnem domu. Tukaj se je udeležilo dela 38 prostovoljcev, ki so napravili vsega 194 ur, Za gradnjo so napeljali 40 hi vode in precej apna. Tudi tukaj je pomagal voziti 1 kamion 4 ure.
V Centurju je 30 članov SIAU delalo pri stavbi zadružnega doma 146 ur. Kopali so temelje in pripravljali apno.
V Laboru je 40 mož pomagalo skozi 320 ur pri gradnji sedeža krajevnega ljudskega odbora v Borštu. S tem aktivom so skopali nad 40 m zemlje in očistili nekaj jarkov.
V Topolovcu je delalo 27 prostovoljcev, ki so popravljali 170 m domače ceste, medtem ko je 8 tovarišev v Tribanu prispevalo 58 delovnih ur zopet za ceste.
Iz tehničnih razloqov je brez krivde uredništva danes izostala goriška stran našega dnevnika. Prosimo goriške čitatelje naj to oproste.
UREDNIŠTVO
Puče
Imeli bomo lastni zadružni orkester
Pred letom dni so ljudje naše vasi zbrali nad 100.000 lir za nabavo godbenih inštrumentov. Pri tej nabiralni akciji SQ prispevale vse množične organizacije.
Imamo nekaj nadarjenih tovarišev, ki bi zelo radi sodelovali v tem orkestru. Med letom niso mogli imeli vaj, ker je bilo preveč dela na polju. Sedaj pa so pričeli z vajami kar sami. Zelo radi bi imeli učitelja, ki bi jih poučeval, teda ga ni.
Štirje bodo šli na tečaj in se tam praktično naučili, da bo tako nastal v vasi dober orkester, ki nas bo ob večjih slavnostih zabaval.
Odmevi - obiska gospodarske razstave. Nad 90 odst. prebivalstva je obiskalo gospodarske razstavo. Zelo pozorno so
'""••••iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiii iiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiii' HHiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiniiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiinniiiiiiiininiiiiiiiiniiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiinKiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiniiiiiiiniiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiniiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiniMiiiiiiiiiiiiiiiiiiii;
pregledovali paviljone, posebno zadružnega, kmetijskega in za obnovo, gradnje in elektrifikacijo. Ko so na posebnem grafikonu videli, da je za prihodnje leto y načrtu za napeljavo elektrike tudi njihova vas, jih je to zelo navdušilo. Videji so dosedanji razvoj elektrifikacije v okrožju in načrte za naprej. Ob tem so Ugotovili, kako skrbj ljudska oblast za elektrifikacijo podeželja-
Zdravniška pomoč
invalidom, vdovam in roditeljem padlih borcev iz NOB
Okrožnj odbor Zveze vojnih invalidov s sedežem v Kopru obvešča vse invalide; vdove in roditelje padlih borcev v NOB, to so tisti, kateri že imajo invalidska rešenja (dekrete) jn ki imajo pravico po zakonu ZVVI do zdravniške pomoči, naj se obrnejo na naš urad, kjer bodo dobili pojasnila, kam naj se obrnejo za zdravniško pomoč. S seboj prinesite vse invalidske dokumente. To velja samo za cono B.
, V obratnem primeru ne bom,o upoštevali zdravniških ter bolniških stroškov.
Iilsl goienv gradbene šole v Kopni v Novo Golico
Povojni pogoji pri gradbi in obnovi nudijo našim gradbenikom polno novih možnosti za izpopolnitve v gradbenih delih-Vse izkušnje, ki jih dobivajo pri vsakdanjem delu, so predmet razgovorov in diskusij na sestankih. Poleg tega pa prirejajo posamezna gradilišča tudi cbiske na druga gradilišča, kjer se seznanjajo z načini dela, normami in novimi sistemi dela.
Tako so tudi gojenci gradbene šole v Kopru bili v dneh 19. in 20. novembra na izletu v Ajdovščini in Novi Gorici. Vodstvo gradilišča v Novi Gorici in Ajdovščini je izletnikom razkazalo nove metode dela na
gradbenem področju in tudi brigadni sistem dela. Gojenci so si ogledali tudi veliko apnenico v Solkanu, kjer se proizvaja apno za večino gradenj, ki so sedaj v teku. Od tam so šil še na ogled elektrarne na Soči.
Smučarski tečaj
Zimska priroda že vabi v gore. V planinah je zapadel sneg in zimsko-sportna sezona se je pričela. Obeta se ugodna smučarska zima. Ponekod so snežne razmere že sedaj ugodne.
Koprska podružnica Tržaškega planinskega društva je te dni prevzela nalogo organizirati zimsko- športne panoge za Istrane. Zimsko-sport-nemu odseku načeluje tov; Strah Star.-e, predsednik okrajnega ljudskega sodišča v Kopru, Najprej se bo vršil tečaj za smučarsko telovadbo, ki se bo pričel že v prihodnjih dneh. V januarju bo za smučarje iz Istrskega okrožja, predvsem mladince, smučarski tečaj v slovenskih planinah, ki bo trajal 7 do 10 dni in bo ali na Komni, Planir.-i na Kraju, na Vršiču ali p.a Krvavcu. Interesenti, zlasti iz vrst mladine, vseh treh narodnosti, ki prebivajo v okrožju, naj se prijavijo pri zgoraj imenovanem načelniku odseka. Planinska podružnica bo skušala vsem interesentom preskrbeti smučarsko opremo.
Izleti koprske planinske podružnice
V soboto 26. novembra priredi koprska podružnica Tržaškega planinskega društva skupinski izlet na Čaven. Odhod s trga Brollo v soboto ob pol 15. uri, povratek y nedeljo zvečer. Prijave sprejema tov. Kerkoč Franjo, Zavod za socialna zavarovanje v Kopru.
V nedeljo 11. decembra pa bo organiziran množični izlet na Slavnik. Slavnik je najlepša razgledna točka v naši istrski pokrajini. Tura je hvaležna in ni naporna. Zalo pričakujemo velike udeležbe. Prijave sprejema že sedaj tov. Martinuzzi Edvard, tvrdka «VINO» d. z. o. z. v Kopru. Odhod s trga Brollo v nedeljo zjutraj ob tri-četrt na 5. uro. V primeru neugodnega vremena izleta seveda ne bo.
Odborove seje koprske planinske podružnice bodo od 1: decembra dalje vsako prvo in tretjo sredo v mesecu, in sicer ne kakor doslej ob 20. uri, ker so ob tej uri predavanja prosvetnega društva »Oton Zupančič«, marveč točno ob 17. uri na običajnem mestu kakor doslej.
E
Srečanje
ob
rnep
®il
k	j9	okoli poldneva lepe-
II lili I llllllllll I llllllll III milimi"1 ""iiiniiiiiiiiiiiiii: nemilim hi iiillll|||i|iiii!iliiilli|llllll|liii:!iiiiil|iiiiiii|!iiiiiii|ii
ii^-^sga dne v Gorici. Jc-
-tj - sor)Ce je jy ciun prijetjiQ
JV,
^<tvn^S!erni Poslah- v bližini JI) ,i. meje, ni bilo ob tej • B ti?r° hikogar. Le v ho-
Nltjjjk hb meji je bilo nekaj
obiskovalcev.
IN
v Gorico.
Tujci, ki opravilu smatrajo
^cijo, (j8 obedujejo ob
ker
se potem lahko v
N' Sitnem kraju bahajo ti ' Na dvorišču
'Jhomohili m
SO s
hotela so pri njih e greli na
Vido spre-
E U 1	*
-\n?~ m*Ji, nakar je najino iV«.N Pritegnila
»d v črnino, ki
je
zenska
VV^1*"01 •*' mahala h ^iiti -U jugoslovanski sira e LiSv. ]az. še manj pa Vida « ^gilj?, P°žnala. Gledala sva •aSiti* i ker nisva mogla Pjtbih klicev. Končno Vendarle ujel besedo,
(N* mN era.
lil. V n Jc bilu jasno, da 'li, t- h .Tznur>a žeitu mati *W0l,#telilce, ki je živela 'N Nt-1 ,«*u‘u- Vedel sem, iNečan1 in hči že dolgo ni-A ](0]' »t0 sem takoj sku-VNb-. ui11 Pohitel do Vere. i(6 ta, hčerke jn njene mu-h i dobro /.naaia -8om 0 tc,)l Pro" tli čm *i sta ločeni od ko stheminštiridc-3etega M šovinis
gSH* Goric ,v *•
*? IB šovinistična dr-divia 11,0 Gorici jn vprt-„ a. Pogrom protj blo--i a »l»n« t so udrli v njl-IhSm, VM,5e- «a razdejali kVl/kttor je bila v ti-%£l||, th č*Vadu onih, ki so %	d..;	ranijo	italijunslvo
,v ansku pa »o dajali •“mu zagrizenemu
sovraštvu do .Slovencev in svojemu pohlepu po tuji lastnini.
Stanovanjc je bilo v kratkem popolnoma izropano. Po stopnicah so vlačili hišno opremo, kar je niso vrgli skozi okno. Hčerke takrat ni bilo doma. Mater so pretepli in jo | spremili do meje. Vsak Goričan dobro ve, kakšno je bilo tako spremstvo, Koliko brc. kolik« psovk ie padlo- na račun matere, ki jc bila zavedna Slovenka in ki je v očeh sovražnikov Slovencev imela velik greh, da ie bila mali partizana in zavedne hčerke! Spremili »o jo do mejo, tam so jo vrali »junaško« čez žico in se potem bahali $ svojim podlim in neutemeljenim dejanjem.
Ko zo je hči vrnila, jc našla prazno stanovanjc, brata pa v bolnišnici, kjer se je zdravil, ker je hotel branitj mater. Objokana hčerka je zaman klicali, mater, ni jp bilo. Med njima je bila postavljen^ žica, ki so jo bili pred netkaj dnevi potegnili v živo telo slovenskega naroda.
Ihtela ju na mejo, a matere ni več našla. Tudi pozneje se ni več lfikoli srečala z njo. Surov napad je bil strl njeno živčevje 1« ležala jc pri sorodnikih na jugoslovanski strani. Počasi jc vendarle okrevala. Svobodni Slovenci so ji nudili VSO pomoč, da bi ji prisiljena ločitev od hčerke in sina ne bila tako grenka
Hčerka je ostala v Italiji in kljub nevarnostim in neštetim opominom nadaljevala tisto borbo, za katero jo je bila prva navdušila mati. ko jo je učilu izgovarjati slovensko besedo ter ji vcepljala slovensko narodno zavest. Qd 47, lita
dalje je nekaj vedno preprečevalo, da bi se videli.
Vse to sem premišljeval, ko sim hitel po tovarišico.
Z Vido sva jj zjutraj voščila za njen rojstni dan; verjetno pa sem ji najlepše darilo prinesel z vestjo, da jo čaka mati na meji.
Bila je px-avkar pri kosilu. Pustila jc vse in tekla tako naglo, da je skoraj nisem mogel dohajati. V rokah je še držala šop rdečih nagljev, ki so ji ga bili podarili za njen rojstni dan.
Dospela sva do meje. V naglici je spustila kolo kar na tla. In sedaj prizor:
Na tej strani mlado dekle, ob ograji železniške postajo pa žena. odeta v črnino. Vera jc tedaj kriknila: »Mamulu Njen krik je odmeval po trgu tako glasno, da so se italijanski stražarji obrnili, dejali pa niso ničesar. Verin gl«s jc bil presunljiv in tista beseda je bila izgovorjena tako, da me Je zbodla v dno srca.
Molčali sta. Zvočnik radlo-oddajnika na jugoslovanski strani jo pravkar oddajal glasbo. Qb ograji je mati strmela v hčer, kakor da bi se je ne mogla nagledati, kakor da bi si hotelu njeno sliko vtisniti za večno v spomin. H«i je kot okamenolu grla nepremično v mater.
Potem je mati seglu v žep in sl obrisala solze. Hči pa je pu. stilu, da so ji solze tekle po licu; bala »e ja morda, da bi &i z brisanjem prepodila prikazen, ki je bila vredna tople hvaležnosti in vse ljubezni, saj je gledala p0 dolgih dveh letih ločitve svojo mater, To srečanji i«t bjlo s«Uo najlepi* vo-
ščilo. Ni ji bilo mar za -cvetje, ki jc. ležalo na tleh, ni ji bilo mar za ostala darila. Videti mater, to je bila njena največja sreča.
V.erujem, da sta se kljub razdalji, ki ju je ločila, razumeli. Morda jima je Jahen veter, ki je šumel y vejah prinašal in razlagal njune misli. Besed ni bilo, in jih tudi ni bilo treba. Le gledali sta se. Mati je v tem trenutku obsojala mejo, ki jo je ločila od ljubljenega otroka. Rada bi se bila podala naprej, prekoračila tistih nekaj metrov, stisnila si na srce otroka, kakor toliko in tolikokrat prej. A med njima je bila bodeča žica, bilo je trnje, ki je v tem' trenutku bolj kot kdajkoli rezalo in mrcvarilo trpeče materino srun.. Mati *e je morala zadovoljiti le s tem, da je s po-Sledom objemala hčer in ji povedala z bleskom v očeh vse to, kiu- ji ni mogla povedati z besedo.
Hči je strmela v mater. Spominjala se je, kolikokrat jp ho. dila na mejo, du bj io videla, ali sreča ji nj bila nikoli naklonjena. Rada bi ji pohitela V narečje, ali tu med njima je zarezana meja, la nestvor, ki je nastal iz nerazumevanja m proti vsem človečanskim pravicam.
Mati in hči si nista nikoli želeli ločitve, ali za zeleno mizo so ljudje odločili o njih in o neštetih takih primerih.
Sonce je sijalo, ali v njunih srcih j« bila kljub veselju snidenja žalost, in sicer tista globoka žalost vseh Slovencev, ki so prisiljeni živiti ločeni od matične države, ki so postali kupno blago v interesih veli' kih mešetarjev.
Mnogokrat sem bil ob meji, pil že nikoli me ni presunilo tako, fcakor ta dan.
Kinopredstave
v Istrskem okrožju
V KOPRU - Novi kinu: .24, novembra:	((Prepovedane sanje«; 25. in 27.: »Zopet te bom našel«; 30. novembra jp 1. decembra: »Pustolovščina na Pacifiku«,
V IZOLI - Kino Arrigoni: 24- novembra: ((Oprostite mi preteklosti«; 25. jn 27.; »Zbogom vojska«.
Kino Odeon: 25,
in 27. novembra: »Lohengrin«; 30, novembra in 1. decembra: «Cag beži« .
V PIRANU - Kino Tartini; 24. novembra:	»Strast, ki
ubija«; 25. in 27.: »Prepovedane sanje«; 30. novembra in L decembra:	((Komedija se je
končala«,
••••••••'•••••••••»•llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
Napredek v razvoju šahovskega življenja v Istrskem okrožju se je vidno manifestiral v soboto 19. novembra, ko sta nastopili v medsebojni borbi moštv; šahovskih društev iz Kopra in Pirana na 40 deskah. Po simultanki velemojstra in drž. prvaka FLRJ Vasje Pirca v aprilu letošnjega leta in p° množičnem moštvenem turnirju za prvenstvo Istrskega okrož' ja ob letošnji razstavi gospodarske delavnosti je bila to letos že tretja množična šahovska prireditev v Kopru.
Za Piran je nastopilo večje število dijakov Pomorskega tehnikoma in več vojaških godbenikov iz Portoroža. V koprskem moštvu je prevladovala starejša šahovska generacija, razen skupine dijakov Vinarske in sadjarske šole iz Skocijana pri Kopru pod Vodstvojp profesorja in agilnega šahovskega delavca inž. Viherja.
Prireditev, ki se je vršila v dvorani menze št. 1, je prav lepo uspela. Vodja in predsednik razsodišču tov. dr. Berginc Vlado iz Izole je dal znak z.a pričetek ob 20.40 uri in °b 10.30 url je bila večina partij že odigrana. Le purtiji dr. Mlinar - Vogrič in Sojič - Strah sta trajali še nadaljnje tri četrt ure, tako da je bil dvoboj ob 11.20 že zaključen in je dr. Berginc objavil rezultat.
Igrajo se je namesto na 40 samo na 39 deskah, ker sta bila tako en koprski kakor cn piranski šahist zadržan. Koprsko moštvo je zaključilo v svojo korist 24 partij, piransko pa 13 partij. Samo dve partij; sta se končali remis. Končni rezultat je bil torej 25 proti 14 v korist Kopra.
Značilno je, da sta bili sam0 2 partiji z ngpdločenim izidom, kar jp v prvi v.rsti pripisati -
TRETJA MNOŽIČNA
iAHOVSKfl PRIREDITEV v KOPRU
Izid medmestnega šahovskega dvoboja Uopev- Piran
nagli igri piranskih' mladincev. Igralo se je kakor po navadi, največ odprte otvoritve in ostro v napad. Vodja prireditve je odredil, da morajo biti do 24. ure vse partije končane ijj je napovedal, da bo razsodišče, katerega člani so bili poleg že omenjenega dr, Berginca, tov. Vogrič in Strah od Šahovskega društva v Kopru ter Prinčič in Frijon od Šahovskega društva v Piranu, po položaju na deski samo presodilo partijo in šanse obeh igralcev ter o Izidu odločilo, kar je menda manj izkušene igralce motilo v toliko, da so prenaglo igrali in končali že v eni uri, ko so vendar imeli tri ure časa.
Za Šahovsko društvo Koper so dosegli zmago tov. Vogrič, Kermavner, inž. Vih.er, Hiter, Suša, dr. Pelerin. Kravanja, Kerševan, Medoš, Beltram, Ju-novskv, Lonza. Rupnik, Ražman Pavel, Ražman Karel, Brejc, Jelen, Marušič, Memcn, Morate, Kokalj, Kačič, Koda-rin in Košele, remizirala pa sta Grmek in Strah. Od piranskega moštva so zmagali tov. Gajski, Moravec, Petrovič, Siročič. Majnik, Vuga, Klaničič, Novak, Leben, Seražin, Juvan, Volarič in Semel, remizirala pa sta tjojič in Rrijon.
Opazilo ge. ie, da mladinci
še premalo poznajo tudi najobičajnejše otvoritve, dočim so v srednji jgri jn končnicah pokazali precejšnjo rutino. Kakor je omenil predsednik koprskega društva tov. Kermavner Boris v pozdravnem govoru, je razmah šaha v Istrskem okrožju krepak in ni daleč čas, ko bodo tudi naši šahisti častno zastopali istrski šah na inozemskih šahovskih prireditvah, pri čemer zlasti mislimo na številne jugoslovanske šahovske turnirje, ker smo .pač po zemljepisni legi v dosedanjih stikih najbolj povezani z razvojem šahovskega življenja v FLRJ. Eden od šahistov, ki je na sobotni prireditvi igral v piranskem moštvu, je pred nedavnim častno zastopal naš šah na vojaškem šampionatu Jugoslavije, konec tekočega meseca pa bosta tov. Prijon Stefan in Volgelnik Blaž nastopila v Ljubljani na množičnem dvoboju tehnikumov proti učencem v gospodarstvu, Y decembru bosta ista mladinca, ako b° to združljivo z njih šolskimi obveznostmi, jgrala na turnirju za prvenstvo Slovenskega Primorja v Idriji. p0 dovršenem šampionatu jugoslo. vanskih mojstrov, kj se že bliža svojemu zaključku, bo velemojster Svetozar Gligorič v okviru svoj® turneje po Slo-
veniji odigral v. Kopru simultanko proti najboljšim šahS-st°m Istrskega okrožja. Za konec januarja — začetek februarja pa je Šahovsko društvo v Kopru povabilo velemojstra in slovenskega šahovskega nestorja tov. dr. Milana Vidmarja, ki bo tudi odigral simultanko množičnega obsega.
Sobotna prireditev je dokaz, da naša šolska mladina opušča druge nekoristne igre in da postaja šah tudi y Istrskem okrožju prava ljudska igra. Mladinci in člani NZ bodo ponesli šah tudi na deželo. Ko bo dograjen prvi zadružni dom v Istrski vasi, bomo tam takoj organiziran šahovski odsek prosvetnega društva. Sah se pri nas niocno širi tudj po sin* dikalnih podružnicah in pro' svetnih društvih. V poslednjem času sodeluje v sindikalnem šahu v koprskem okraju tudi več tovarišev italijanske narodnosti. Kakor je poudaril v svojem nagovoru tov. Plesničar Stojan, upravnik Dijaškega doma Pomorskega tehnikuma jn predsednik Šahovskega društva V Piranu, bomo kmalu lahko imeli šahovske prireditve s 100 ali še več udeleženci, V Buj-ščini pa je treba šahovsko življenje šele razviti. Začetek je pa ge storjen. Manjka pred-
vsem zadostne množine šahov skih rekvizitov. Ogromno ga-hov in šahovnic je bilo že brezplačno razdeljenih in prodanih y obalnih mestih našega okrožja, toda še jih je premalo. Povprašanje je veliko, ker se povsod snujejo novj šahovski odseki. Danes imamo tudi več agiioah šahovskih delavcev in organizatorjev, ki pa seveda vršijo to organizacijsko delo brezplačno poleg svojega rednega poklica.
Sobotna prireditev je pokazala pohvale vredno disciplino med igralci. Od 40 prijavljenih šahistov iz Pirana jih je nastopilo 39. Tudi koprskih šahistov je prišlo ravno 39 čeprav je sobota za šah neugoden dan, ker mnogo tovarišev ob koncu tedna odhaja na svoje domove. Šahov je bilo tudi ravno 39 na razpolago. Treba pa je bilo pobrati šahe tudi Po kavarnah in jih iskati pri zasebnikih.
Revanšni dvoboj Koper - Piran na 40 deskah bo, kakor že dogovorjeno, v januarju uli februarju v Piranu. Po izidu sobotnega dvoboja sodim, da je koprska šahovska reprezentanca trenutno sicer znatno močnejša od piranske, da sta gj pa na prvih deških enakovredni. Naša ljudska oblast se zaveda, da je tudi šah sredstvo za kulturni dvig ljudskih množic, ki se borijo za socializem in zato šah vsestransko podpira. Šahovsko društvo v Kopru pa se zahvaljuje tudi upravi menz y Kopru, ki je že drugič dala brezplačno svojo dvorano na razpolago za šahovske prireditve.
flbm Kmwwm
[
PANORAMA SINDACALE
La forza dei fatti
NelTambito del piano della politica americana di asservi-mento dell’economia dei paesi dell’Europa Occidentale, si svoigera alla fine di cjuesto mese a Londra ii congresso per la costituzione di una confederazione mondiale sindacale. Essa šara il prodotto del-l’associazione dei sindacati scissionisti esisteniti in diversi paesi del mondo e svolgenti la propria attivita sotto la gui-da dei partiti politici caratte-rizzatj dalle svart?.ie sfuiri a ture socialpatriottiche, democri-stiane e corporativistiche. Lo-gicamente alla creazione di una tale organizzazione non potevano mancare j sindacati di dem Marzari di Trieste, og-gi Camera del Lavoro.
In questo senso infatti e sta-to deciso dal «consiglio generale dei sindacati» della C.d.L. di Trieste. Consequenziaii.ta Ai lavoratori della C. d. L, il compito di trarrg ie debite de-ciisionl. Noi, come sempre, li aiuteremo a veder sempre piu cjiiaro.
Nella Repubblica Itaiiana vaBlte masse di contadini sono protagonisti di una drajnznati-ca lotta per il diritlo alTesi-stenza. Dalla Sicilia su fino all'Alta Italia si diffonde la ribellione di milionj di famiglie di lavoratori della terra, brac-cianti, piccoli fittavoli ’e migi iala di autentici servi della gleba. I lavoratori affamati oc-cupano ; ieudi, i latifondi. Na-turalmemte la reazione agraria fa intervenire la polizia e Boorre ancora il sangue dei lavoratori e come sempre si qr-reatano dirigenti sindacali, Sembra di essere ai tempi dello zarismo di Russia e delle rivoJte dei jnugiki. Infatti c’e molta raesomiglianza di situazione e di ccndizion; di vita. Rastin0 questi dati. In Sicilia un gruppo di 85 principotti, baroni e latifandisti senza bla-sone possiede piu di 150.000 et-tari di terra; un altro gruppo di 244 padroni possiede 170.000 ettari di terra e un altro gruppo ancora di 370 proprietari ne possiede 140.000. Settecento persone possiedono percio mez-zo milione di terreno coltiva-bile!
Non »i Pub far a meno di confrontare quanto avviene in Italia in questo campo con quamto sta succedendo in Ju-goslavia e Riu vicino ancora nello sfcesso Circondario del* 1'Istria. Nella Repubbiica Fe-derale Eopolare Jugoslava pro. prio in questi mesi le gare di emulazroiie per la trasforma-zione socialista della campa-gna si sono intensificate e una somnia vistosa di concretizza-zioni si e raggiunta. Il regno del latifondista, del principot-t'o, del grande proprietario di terre in Jugo&lavia e omiai un ricordo di un passato definiti-vamente sepolto.
Nella stessa zona B del T.L.T. le cronache registrano settimanalmente festose ceri-jnonie di inaugurazione di čase cooperativistiche, di nuovi associati ai collettivi, di di-sposizioni e sostanziosi aiuti del potere popolare per la de-mocratizzazione della campa-gna del Circondario, Difatti mai i paesi della zona B sono Starti oggetto di fante cure da parte di un governo. Oggi la campagna e i suoi fruitti yir-tualmente appartengono a chi lavora. Oggi nei paesi del Circondario Istriano migliora pro-gressivamente il tenore di vita degli abitanti, oggi vedia-mo il benessere e le comodita non privilegio di pochi ma ge-neralizzate a tutto il popolo. Conseguenza dei poteri popo-larj, del governo di popolo. Anche i proletari delle terre dTtalia avranno il pan,. e la pace se avranno un governo popolare, se lotteranno bene.
II cajnpo sindacale di Trieste e un po’ in comvulsione. Per Taccumularsi di verter.ze insolute, di rivendicazioni di-lazionate e conseguente aggra-varsi della situazione economl. ca dei lavoratori di Trieste era inevitabile che un certo som-movimento dal basso alTalto doveva scaturire. Si hanno posl alTordine del giorno le agi-tazioni dei poligrafici, quelle dei pasta i e degli addettj alla Telve e la cronica agitazione dei metallurgici, che fa da sfondo, inentre la «storia» degli addetti allT.N.A.M. (per Trieste Cassa Ammalati) 6 un istituzione che i lavoratori di Trieste non hanno mai mandata giu volentieri. Essa e il risultato della fustone della Cassa Ammalati di Trieste con istituti similari eristenti in Italia. La Cassa Ammalati di Trieste fu tra i pruni istituti di assistenza per malattla sorti in Europa. Per decenni b stala amministrata direttamen-te dagli associatj con risultati sorprendenti. La fusione ha significato, arretrate/za per Trieste in quanto che e avve-nuta sulla base del meaio trat-tarnento agli assicurati e al personale. Per quesrto qui si e fatto un passo indietro rispet-to alle posizloni gib conquista-te. Da trent'anni la Cassa Ammalati di Trieste 6 anmiini-strata d’ufficio, senza il con-corso dei lavoratori ed e stata per decenni greppia fornita
per le gerarchie fasciste. Chi ne ha fatte le spese sono stati gli addetti subaltemi e gli assicurati,
L’odierna acuta agitazione e dovuta alla caotica inquadra-tura del personale, alTindefi-nita situazione contrattuale, agli svariati regolamenti orga-nici interferentisi tra settore e settore delTIsrtituto, alla mancata slstemazione previ-denziale e al proposito di una riorganizzazione che si tradu-rebbe, se attuata, in danno particolare per i triestini, che saTebbero soggetti ad essere di-messi a diecine delllstituto e dovrebbero essere sostituiti da funzionari dello Stato Italiano. L’agitazione, caratterizzata da numerose assejnblee locall sta languendo p_er riflesso delle ri-levanti defezioni nelle altre sedi, in Italia. Infatti si leg-ge sulla stampa che lo sciope-ro proeede a seconda ed in rapporto alle notizie che giun-gcno da Roma«. Altra dimo-strazione delTassurdita per i lavoratori di Trieste di condi-zionare la propria lotta alla situazione generale sindacale itaiiana. Gli addetti allT.N.A.M. di Trieste sono scesi in lotta compatti, anche troppo com-patti secondo il giornale «Uni-ta» che nar la di «sindacalisti, che hanno faticato non poco a convincere la categoria a non inasprire lo sciopero«.
I pastai non seno stati di questa opinione e con la com-patezza e decisone h^nno °t-tenuto quanto chiedevano. Gli addetti alla Telve imparino e si battino decisamente.
I metallurgici di Trieste am-
a non trovano la strada di rempere l’equivoco dei tempo-reggiamenti per riunioni, plenum, convocazioni di comitati di ooordinamento ecc.. II di-sagio della categoria diventa insopportabile. lavoratori metallurgici di Trieste, come e stato dimostrato nella I.a con* ferenza per la ricostruzione dei sindacati classisti, non rie-scono a guadagnare che una media di 24.000 lire al tnese. E’ stato dimostrato che ne oc-corrono 60.000 quale minimo necessario per la vita. Che si aspetta? Si riuniranno i diret-tivi ancora una volta il 23 novembre e i «camerali» tire-ranno ancora alla lunga, fino a che tutti i lavoratori metallurgici, con una buona scrol-lata di spalle. non butteranno per aria tutto il formalismo, la pavidita e la schiavitu a de-terminate linee politiche a cui sottostanno gli attuali dirigenti dei Sindacati Unici e della Cajnera del Lavoro (diberaa.
Fa centro alla situazione sindacale di Trieste 1’agitazio-ne e to sciopero degli inse-gnanti sloveni, il provvedi-mento del G.M.A. colpisce lavoratori, scuola e cultura slo-vena. La reazione della popo-lazione slovena e stata generale e particolare quella degli insegnanti g degli študenti. Non poteva mancare, come non ha mancato, la solidarie-ta dei veri democratici italia-ni. Sin da martedi 15, appena noto il provvedimento, la Fe-derazione S.U. Scuola si 5 fat-ta promotrice di un’azione sindacale c di una protesta generale per la revoca de!l’in-giusto provvedimento. I risultati sono noti: l’agitazione con-linua. Ora aleune considera-zioni. Il l.o aprile c. a. il Co-mitato Esecutivo dei S.U. de-cide ed ordina lo scioglimen-to della Federazione S.U. Scuola (sembra una decisione di un questore ai temni del fascismo). Ii provvedimento assurdo viene respinto ed in-validato dalla dirigenza della Federazione interessata. Ma accettando per i poteši come csecutive le decisionj di Ra-dich e Semilli nei riguardi della Federazione S.U. Scuola, si potrebbe credere che il G.M.A, ingannato, abbia prešo oggi il provvedimento appunto in vi-sta di una impassibile reazione da parte degli insegnanti sloveni, che dovrebbero essere disorganizzati. Ma il disciolto sindacato e risultato piu vivo di prima ed ha messo i comin-formisti di via Monfort in una pietosa situazione, tale da co-stringerli ad intervenire ad agitazione sviluppata e a sciopero concluso. Difatti i gior-nali cominformisti non fanno parola prima di domenica della preparazione delTagitazione e Tesisrtenza dello sciopero la vengono a conoscere a cose fatte. Soltanto a cinque gior-ni dalTinizio dell’agitaztone, domenica 2o cioe, saltano fuo-ri per reclajnare la tutela di quegli insegnanti sloveni che avevano definiti trotzkisti e nazionalisti slavi.
Lo sciopero e stata una dura lezione per questi social-patriotti, cbe avevano invoca-to 1’intervento della polizia contro la Fed. S.U. scuola af-flnche essjj polizia rendesse esecutiva la toro decisione. Lo sciopero 6 un atto di accusa contro 1'attuale dirigenza dei S.U., contro la sua politica na-zionalista, e di nbbandono della difesa dei lavoratori slavi, L'azione del consiglio direttivo della Federazione scuola, che
ha avuto Tappoggio degli insegnanti di ogni tendenza politica, sulla base di comuni inter-essi di tutti i lavoratori, ha confermarto che la forza del sindacato e le sug possibilita di lotta esistono sempre quani do esistcn0 basi programmati-che e linea politica giusta e uominl decisi a metterla in pratica.
La politica degli attuali dirigenti dei S.U. Ii porta a preoccuparsi di dar la caccia ai lavoratori che lottano per la difesa sindacale, cosi come stanno facendo in questi gior-ni alla F.M.S.A., allTlva, come fg Juraga che va personalmen-ta piatire fra i lavoratori fir-pie da usare contro altri lavoratori. La politica indicata cioe dal linguaggio di Vusco-ni, ccstruito da ingiurie, men-zogne, calunnie e minacce che mai potranno vineere e sosti-tuirsi alla verita socialista B. P,
Italijanski partizani v Beogradu
DELEGACIJA ITALIJANSKIH PARTIZANOV, KI JE PRIŠLA OB V. OBLETNICI OSVOBODITVE BEOGRADA NA OBISK V JUGOSLAVIJO, SI OGLEDUJE NAPREDOVANJE GRADNJE NOVEGA BEOGRADA.
Ladiedeinica
v Pulili do začela gradili več ven obalnih potniških ladij
Kot prvo podjetje med velikimi ladjedelnicami je te dni ladjedelnica Uljanik v Pulju izpolnila letni plan. Poleg velikega števila popravil na ladjah je kolektiv te ladjedelnice izvršil letos popravila plavajo, čih dokov drugih ladjedelnic. Usposobil je za delo 100Q tonski dok, v kraterem pa bo dovršil dela na velikem betonskem doku za Titovo ladjedelnico v Kraljeviči in na 3500 tonskem doku za ladjedelnico Vicko Krstulovič y Splitu.
Ladjedelnica Uljanik je bila v vojni hudo porušena in poškodovana. Delovni kolektiv je hitro izvršil vsa potrebna obnovitvena dela, hkrati pa so se začela dela za povečanje ladjedelnice. Sedaj gradijo veliko dvorano za delavnice, ki bo omogočila trikratno povečanje teh delavnic. Novi objekti bodo že prihodnje leto omogočili začetek gradnje prve serije velikih potniških ladij za jugoslovansko obalno plovbo.
(Nadaljevanje in konec)
Toda v uvodu je zapisal da se odvija po tej (in brennerski) ptogi tranzitni promet Benetk, «medtem ko Trst uporablja v dobri meri pontabeljsko pr o-0°» za zveze z avstrijskimi in češkoslovaškimi središči. Sredi članka je dalje zapisal, da bi tržaškemu prometu zagotovili 40 odstotkov zmogljivosti pontabeljske proge, 100 odstotno pa jeseniško progo. Na ta
GOSPODARSTVO
TRGOVINA	•	INDUSTRIJA
Načrt „ziljske“ zveze s tehnične in praktične strani
način bi bilo dnevno ^mogoče %uezci je važndzcL promet med Italijo in Avstrijo, prav malo pa za tržaški tianzit
odpraviti 7000 ton blaga, ta 1938 je šlo preko Trbiža 25-30 odst. tržaškega ŽH. dovoza in 20 odst. odvoza t ■j■ 400 odn. 500 ton dnevno. Po vojni je v odvozu delež te proge 65-70 odst., toda v dovozu le 30-35 odst. (t. j. povprečno 4000 odn. 900 ton dnevno). Promet preko Trbiža in Jesenic je dosegel v 1948 skupaj 3500 ton dnevno, v prvi četrtini letošnjega Uta pa že 5200 ton. Pellisov članek je omejen na poročilo o načrtu in ne dela primerjav z ejužnon progo, ki je in ostane glavna arterija Trsta z zaledjem.
Ziljski spoj naj bi nadomestil načrt predilske zveze. Od Vidma do Poniablja bi položili nev tir po drugi strani doline: vsak tir bi veljal za enosmerne
vožnje. Vzpon dosega 15 pro-mil. O.d Pontablja vodi prva varianta do Malborjeta in nato v predor, dolg 9.8 km, z najvišjo kvato740m,kibi se končal pri Trbižu. Nov predor bi izvrtali med Trbižem in Podklo-štrom, 3,5 km dolg. Druga varianta, prav za prav prava «ziljska» načrtuje predor 12.5 km malo po Pontablju s izhodom blizu Šmohorja na avstrijski strani. Prednosti te zvezi naj bi bile: najvišja točka 600 m (t. j. 140 m manj kakor var. 1. stroški približno enaki, naklon največ 5 promil (var. I. — 15) znatno nižji obratni stroški. Primerjava je naslednja:
ekonomist proučevati gospodarska dogajanja «nad in brez občutkov utice, tiska in politike« — teorija aristokratske znanosti. Toda ekonomist je ■hkrati podoben sužnju, pravi Einaudi, ki sedi pri nogah zmagovalnega voditelja in ki ga mora spominjati, da so poleg Kapitola tudi Tarpejske pečine... S.ijana primerjava in porazna hkrati:	ali	naj	bodo
to «moderne» teorije Zapada?
Govornik je poudaril popolno povezanost in sovisnost čilija, investicija in zaposlitev, štednja, investicije in zaposli Izprememba pri enem vpliva takoj na ostale. Odklanja umetne posege, torej dirigizem. Končno se ustavi na vprašanju naloge ekonomista za dobro in pravilno izvajanje ukrepov, ki jih zahteva družba in
sedanja pr oga
naj višja kvota (m) naklon v promilah dolžina km predorov km virtualna dolžina y km:
a. Pontabelj-Beljak
b. Beljak-Pontabelj prihranek pri obratovanju
(nasproti sedaj)
816
22
51
varianta I. 740 15 53
varianta II. 600 5 49
1,2
90
108
15
69
88
14,5
38
62
20%
40'
Račun gradnje pokaže, da bi mogla biti nova zveza odprta Za promet po 5 letih dela. Predor sam 'zahteva 40 mesecev, vsled težavne geološke sestave terena. Načrt torej ne spada med ukrepe, ki naj bi hitro koristili Trstu. Videli smo pa že, da niti ni bistviin za koristi tržaške luke. V boju s severnimi in severno-zapadnimi lukami odločujejo bolj finančno—gospoda rski činitelji in dobre pomorske zveze.
Apostrotiran De Gasperi ?
Na univerzi v Torinu je te dni predaval ob otvoritvi akademskega leta predsednik italijanske republike Luigi Einau
zitetni profesor ekonomske vede. S tem predavanjem se je obenem poslovil od poklica, menda zaradi starostne dobe.
Nestor italijanskih ekonomistov je zastopal svoje staro stališče idealističnega znanstvenika, pripadnika «klasične» šole, ki nadaljuje tradicije znanega jurista in ekonomista Panta-leonija iz začetka stoletja. Ni sicer naravnost odgovoril na vprašanje: liberizem ali dirigirano gospodarstvo? Toda italijanski tisk podčrtuje, da je poudaril funkcijo trga, ki je in ostane temelj klasične ekonomske vede liberalnega kapitalističnega gospodarstva. Glede Marxa je dejal, da asmatra-jo danes premnogi, da dandanes ni več njegovega vpliva na znanosti). Pač v skladu z’
~0(IUB»A
i
UDInf
TRIESTE
Načrt aziljske zvezen Trst -Beljak. Debela črta pomeni obstoječo progo od Vidma do Pontablja enotirno; tod bi položili še drugi tir. Dvojna črta pomeni odseke proge, ki bi jih zgradili na novo (Trst - Tržič, Zagrad • Sv. Ivan ob Nadiži, Pontabelj - predor - Beljak), drobne črte so ostale železniške proge.
politika. Usodno je, da mora pri tem govoriti o vprašanju agrarne reforme in t. j. o problematiki Južne Italije, ki je trenutno zelo aktualna. Pravično podčrta in daje za primer delo ekonomistov pri raziskavi agrarne strukture Italije. Delo, ki je bilo nujno in v besedi še od zedinjenja Italije sem, je bilo končno opravljeno. Einaudi ni navedel imen znanstvenih delavcev, kar tudi ni bilo nujno. Za javnost pa je važno ugotoviti, od kod izvira najresnejša iniciativa za to delo: prav iz vrst marksističnih italijanskih znanstvenikov, ki so takoj po l. 1945. pričeli preučevati vprašanje agrarne strukture kot osnove za agrarno reformo, zlasti v južni Italiji, kjer vladajo v poljedelstvu še srednjeveške razmere. Bodisi v okviru številnih CER-ov (Centro cconomico per la ricostruzione) ob podpori revije eS.tudi socialisti» in cC riti ca economican, pod vodstvom prof. Pesentija, Sereni-ja Manilo - Rossi Dorie in drugih je bilo opravljeno veliko delo. Ze Serenijeva knjiga aCa-pitalismo nelle campagnen je podvzetje zase. Kar je bilo storjenega pozneje v uradnem obsegu je pač posledica pritiska javnega mnenja in razmer samih. Pri tem vprašanju je torej Einaudi zanikal posredno svoje lastne trditve. Ne le vpliv Marxa na znanost, dandanes imamo že vsepovsod močno in živo marksistično znanost, tudi in predvsem v gospodarstvu!
Einaudijev govor tolmači sil Globo» kot svarilo politikom., ki ne poslušajo 'ekonomistov, marveč gledajo bolj na vodilne odmeve. Znano je, da je postal Einaudi predsednik republike predvsem tudi zato, da sc demokristjani iznebe njegove navzočnosti v vladi, ker je umel energično nastopiti. Ali so bile njegove besede tudi apostrof na naslov De Gasperija?
"PioU taim
'ut kleMUu*
informbirojevcev
Vidali daje odvezo
Izvršilni odbor vidalijevskih kominformističnih social-šovi-nistov je po daljšem presledku objavil izjavo, v kateri prihaja do izraza zaskrbljenost, zaradi nezadovoljstva, ki se kaže v njihovih vrstah zaradi zadržanja kominformistov do nekaterih konkretnih vprašanj borbe tukajšnjega prebivalstva.
Polovica te izjave se bavi z dogodki v miljskem občinskem svetu, in to dejstvo dokazuje, da je predvidena kapitulacija kominformističnega župana miljske občine porazno odjeknila celo v njihovih vrstah in je bilo zato potrebno mobilizirati njihove partijske organe in tisk, in da je končno moral spregovoriti o zadevi celo njihov izvršilni odbor.
To je povsem razumljivo. Zadržanja miljskega župana ni mogoče braniti, ker gre za kapitulacijo pred razrednim sovražnikom. Kljub temu daje glavni štab tržaških kominformistov popolno odvezo miljske-mu županu in izjavlja, da je treba brezpogojno odobriti njegovo strahopetnost, ker se on ni uklonil diktatu predsednika cone, ampak ker se na ta način on vztrajno bori proti poskusom razpustitve občinske uprave in za obrambo pravic slovenskega prebivalstva. Tako in nič drugače.
Na žalost pa stoje stvari povsem drugače, pa naj Vidali še stokrat reče, da je treba tako zadržanje brezpogojno Odobravati.
Dejansko stanje je sledeče: Miljski župan Pacco dopusti, da v občinskem svetu slovenski svetnik govori slovenski;
če se nočemo odreči borbi -pravice delovnega litxdstw<*.
Očividno je, da vidali jev tega razdora nočejo, zato » pokoravajo diktatu itol«®1*? reakcije, in to hlapčevanje brezpogojno odobravajo.
Zato se oni tudi poteguje', za splošno pomiritev, ki n^hi. bila v interesu, vsega P. valstva. Začetek te P°P‘ vidijo v soglasnosti trzasKes občinskega sveta proti n št. 206 in zato nalagajo jim svetnikom, naj se trv»J v tej smeri za dosego aejatp pomiritve med predstavniki a
lovnega ljudstva in pret niki buržoazije. Oni sicer do, da je taka pomiritev dosegljiva; da soglasnost 91 ukaza št. 206 še ne pomemjh
miritve, a kljub
z njo in lažejo da je glede ukinitve ukaza st-.
dokaz o dejanski možnosti r miritve med delavskim dom in buržoazijo. Proti v zu št. 206 je ta soglasnost' . goča samo zato, ker omeI>Ji0. ukaz nasprotuje hkrati ločenim interesom bttrzoiJ (zato ga bo vojaška wT ,. - ' " odnosno spremeni’ ne bo*10
ukinila, enake soglasnosti Pa
videli nikoli, kadar gre za e*}.
ijud-
kopravnost slovenskega
S svojo soc ial-šcv i nistic ^
teorijo o pomiritvi nam formisti ponovno dokaZUJ^ej
J Ul IIOlšll JJUICUUIIU	 ,	Sf,
svoje izdajstvo nad inteJeSlaff lovnega ljudstva in nad Pr . cami zatiranega slcvenshpr prebivalstva. Jn prav zprtuim ga v izjavi njihovega_ izvrs..sli ga odbora zaman iščemo 0 , de, s katero bi obsodili vejši napad na slovensko » Tak protest in obsodba z M
V
POLJSKEM PARLAMENTU (SEJMU); SEJM, MIRNO! NEMAS DA MRDA.S, IM^ DA SLUSAS!
predsednik cone mu zagrozi, da se v bodoče to ne sme več dogoditi; župan Pacco obljubi, da tega ne bo nikoli več dovolil'.
Kje je tu vztrajna borba za pravice slovenskega prebivalstva? Cernu vztraja na županskem mestu, če ne more zajamčiti slovenskim svetnikom niti .tega, da bi mogli govoriti v svojem jeziku? Izgovor, da bi v tem primeru delal razdor med Slovenci in Italijani, je jalov. Razdor med kakšnimi Slovenci in kakšnimi Italijani? Med demokratičnimi Slovenci (ki so nacionalno zatirani) in demokratičnimi Italijani (ki obsojajo nacionalno zatiranje), prav gotovo ne. Nasprotno, tak korak bi le utrdil borbeno povezanost med Slovenci in demokratičnimi Italijani, in bi utrjeval demokratično fronto med Slovenci in Italijani tudi v tržaški občini. Razdor pa bi nastal med demokratičnimi Slovenci in Italijani na eni strani in italijansko šovinistično reakcijo na drugi strani, ampak ta razdor je nujen,
ve strani prav gotovo ne p prispevala k tisti pehnirnv^
jim je tako pri srcu, l".{ jf
) se je previdno iz°9™!Lp izdajalski ideologi jkrtj” pt
so
ti izUrlAjUtrčKC
med delovnim Ijudstimtt' buržoazijo se sfLmozvaftjhfflO
tra jo za avantgardno
silo tržaškega dimokd1 gibanja!
Kakšne skrbi Centro di nultu?9 popolare ^
Iste skrbi ima Centro 0-
tura popolare, ko v
$V
tlC'
padom na slovensko slavlja pismo na vojaško 6op' vo. Oni ne protestiraliji varuj! Oni pojasnujci0’ čudno, če slovensko P' nad°' stro vidi v tem ukrepa
nalno diskriminacijo-
0W
j”-
povedo, kako oni sc1,11 . l;n
’i
zorijo na politično itf1’
jo ta ukrep. Oni
vojaški upravi samo, da
716 flCi’
n ost tega ukrepa	sc
f, btmU. UrK I V JJU- »	•»*'
sia dittto incidentalnv’	pV'
di, ki je, kakor znano, univer-1 njegovim stališčem, da mora
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiniiiiiiiiiiip^
SPISAL
II. DEI,
Ireni se je upognila hrepeneča desnica, obe roki je pritisnila na vroče čelo. Cirila jo je objela krog pasu, omahujočo v silni bolesti.
V svoji sobi se je zgrudila pred ikono.
»Prizanesi, o Kriste: Odpusti, otml, otmib)
Hipoma umolkne. Za trenutek Je uprla oči v ikono Bogo-rodice. Obraz ji je zažarel.
»Cirila, nocoj ga otmem iz ječe!«
»Prejasna gospodarica, težko delo!«
»Ni častnika pri posadki, ki bi ne izpolnil dvorjanici slednje želje. Jaz ga vidim še nocoj, govorim z njim o Iztoku, morda mu je sporočil, kje biva, ali je pozabil na mojo ljubezen.«
»Prejasna, on te ne pozabi!«
»Da, on ne pozabi moje ljubezni. O, Epafrodit gotovo ve, kje biva sedaj. Stražo podkupiva in potem zbeživa k njemu. Cirila, k njemu, k mojemu edinemu!«
Irenino srce se je razgorelo v koprnenju.
»Hitro na obal, Cirila. Videti ga moram; tudi Epafrodit me mora videti. Moje oči mu bodo
govorile: Ne boj se! Irena ti vrne dolg.«
V pristanu se je ljudstvo razmikalo ob prihodu prefekta. Dva centurija sta vodila oddelke vojakov za njim. Hitro so zasedli pripravljene čolne in se uprli v vesla ter gnali proti jadrnici, ki se je svetila daleč pred luko v žarkih vzhajajočega sonca. Med množico je nastal začuden šum, ko je sam prefekt sedel v lep čolnič in s štirimi častniki odrinil na morje.
«Otmo ga! Ne utone! Dobi ga v pest Upravda! Skoda lepe barčiče!
Kaj bi jo potapljal? Naj bi bežal, galebi je ne dohite, tako je urna. In denar ima, pa tišči v smrt!«
Vse to je čul, pomešan med množico, Epafrodit. Nihče se ni menil za preprostega potnika, spoznal ga ni v Toperu nihče. Ko je trgovec videl, da so čolni odrinili in vedel, zakaj so idrinili, ga je spreletel strah. Ce jih Numida ne opazi, če dospo do ladje, preden odmaši zavrtane luknje, je prečrtana prevara. Prefekt razpošlje vse vojaštvo na lov za njim. Kako bi ubežal? Iz Bizanca pridejo car-
ski zasledovalci in pogon bi bil usoden.
Epafrodit se je ozrl. Rad bi se bil prerii iz množice. Ali gneča je bila kakor zid teles. Čedalje bolj so sc bližali čolni brzi jadrnici, tišji molk je plul nad ljudstvom. Sepetaje polglasno so govorili drug drugemu opazke na uho.
»Na krovu je!« je završalo med ljudmi.
Na rilcu brze jadrnice se je prikazala postava v blesteči se opravi in z belim praporcem ma hala kakor v pozdrav prihajajočim.
«Poslavlja se Grk!« je izpre-govoril tik za Epafroditovim hrbtom slok Heriil, ki je dišal po konjskem potu.
»Prefekt se je dvignil! Vojaki veslajo hitreje! Dobe ga!«
Epafrodit je začutil mravlje po hrbtu.
«0, Numida, »se je jezil v srcu, »grom te ubij! Kaj čakaš? Izdaš me! Odmaši!«
Tedaj je zletelo belo praporce preko ograje v morje. Blesteča postava je izginila s krova. Epafrodit je pridrževal sapo. Vojaki so gonili na smrt — med ljudstvom grobna tišina.
Kar se nagne visoka jambora na jadrnici. Ljudstvo na obrežju vzklikne:
»Tone! Potaplja se!«
Na krovu se prikaže suženj v kratki tuniki, pa kriči in vije z rokami.
»Hitro si se preoblekel, Numida! Dobro igraš! imeniten dečko!«
Epafrodit ga je hvalil v srcu, groza je ponehavala. Barka se je nagnila čisto na stran, voda je udarila pod krov skozi od-
prte line, valovje se je razburilo in razpenilo, suženj je planil s krikom s krova v morje in se prijel čolnička, ki je plesal ob barki. Vojaki so dvignili vesla in čolna sta obstala. Na obrežju se je razlegal krik, smeh, zašumeli so valovi, barka je utonila.
Ljudstvo se je razkropilo; Epafrodit je obstal sam, z radostjo v srcu, da je izvel do pičice svoj načrt, pa spet z grenkostjo, ker je morala poginiti barka ljubica, da je s poginom zabrisala sled pred preganjalci. Ko je tako zatopljen obslonel na kamnu, ga je nekdo potegnil za rokav.
Spiridionove oči so se zasvetile pred njim. Veliko veselje je bilo na evnuhovem'obrazu.
«Gospod!» je spregovoril, ko se Je previdno ozrl po okolici.
Gospod, videl sem svetlo dvo-rjanico Ireno.«
»V Toperu?« se je razveselil Epafrodit.
»Tukajie, tamle pod platano je objokovala tvojo smrt.«
»Objokavala? Je Ii tudi ona zvedela?«
»Kaj bi ne? Ni dojenčka v Toperu, da bi ne izgovarjal tvojega imena. Potrudili smo se, gospod, zelo potrudili.«
»Plakala je, praviš?«
«Na glas! Bridko, da so mi solze stopile v oči. Morda je omedlela, zakaj videl sem častnike, ki so jo obkrožili, prinesli nosilnico in odšli z njo.«
»Sirotka, angel božji! Se danes jo potolažim. Greh ima, kdor ne otare solz s teh nebeških oči.n
Epafrodit je govoril ganjen in ponosen. Vsa duša mu Je vnovič
zaplamenela za Ireno in zazdelo se mu je, kakor bi ga bil Bog oblagodaril in ga varoval zadnje dneve edino zato, da izvrši najlepšo nalogo svojega življenja, da združi dvoje plemenitih sre, Iztoka in Ireno.
»Greh ima, praviš, gospod. In reš ga ima in imel bi ga jaz, tako velikega, da bi me sam patriarh ne otel pekla, ko bi ti ne bil naznanil.«
»Zahvalim te. Razodel si mi hvaležnost svetle dvorjanice. Epafrodit ji vse povrne. Kam sedaj, Spiridion?«
»V Solun; ker si nehal ti, začnem s trgovino jaz!«
»Želim sreče, modrost imaš. Morda se še vidivo. Morda te bom- še potreboval!«
»Na službo, gospod prejasni, vedno na službo, tebi do smrti.«
Epafrodit je zagledal Numido, ki je plul s čolničem vštric s prefektom in glasno objokoval smrt svojega gospoda. Slišal je, da je govoril Rustiku, kako ga je ljubil, da je hotel z njim vred v smrt, pa se je zbal, ker ni pravičen in čist kakor nedolžni Epafrodit. Grk se Je hotel izogniti Numidi, da bi ne zbudil pozornosti. Zato je zavil v mesto. Kakor senca mu je sledil evnuh. Ko sta prišla pod platano, je ponovil Spiridion;
»Vidiš, gospod tukaj je plakala prejasna.«
Tedaj se Je Epafrodit ozrl, segel v nedrje In mu smehljaje izročil nekaj zlatov.
»Ne maram plačila za to, res ne maram. Toda zlatih bizan-tincev Je samo devet sto devet in devetdeset — za tisoč sva se zmenila, ne zameri —, zato sprejmem, gospod, samo zato,
na Krista, da ne lažem.«
Epafrodit je šel mirno dalje in mu namignil z roko, naj se loči od njega.
Ce isti večer je Irena zvedela po Numidi vso resnično brid-ko-veselo povest o Iztoku in o Epafroditovi ukani, V blažen-stvu se Je topila pred ikono Bo-gorodice. In ko se je izmolila v hvalnem psalmu, je vstala s cvetjem na licih, z ognjem v oceh. Njeno srce je prekipevalo v ljubezni. Objela je služabnico Cirilo, jo stiskala na prsi. Ji poljubljala oči in ustnice ter ponavljala kakor omotična:
»On živil Moj Iztok živi in me ljubi! Pome pride, edini, predobri, junak junakov!« SEDMO POGLAVJE
Po travi so ležali razsedlani konji, zleknjeni, kakor bi bili počepali. Krila jih je plast sivega prahu. Po bokih so še polzele tu in tam debele kaplje potu in se mesile s prahom v umazane Jagode. Vdrte lakotnice izbornih živali so trudno plale. Kljub plemeniti krvi so komaj vzdržali silno dirko, v katero Jih je gnal bežeči Iztok in njegovi Sloveni.
Padala je večerna rosa. V dolini je šumel Tomzus od zahoda, na severu so šepetali vrhovi dreves po rebri Hema.
»Oteti smo, slava Perunu!«
Tako Je izpregovoitl Iztok, ko Je odpel Jermen pri šlemu.
»Samo orlova perut bi nas bila dohitela in delfin bi bil priplul za nami po morskih valovih; ker pa Bizantinci niso ne orli in ne delfini, zato ležemo brez skrbi to noč in počijemo.«
(Nadaljevanje sledi)
Sta UI-llO innucii,- - V T"
gndliamo soltanto (t; ^-Ait^
vare 1’inopportunita.
del lamentato P7'01' VL- p(Cf
to»). Ti bogaboječi
vi jo tudi, da si ne tn0.^
da ne bi javili vojasf *	0‘
vi zaskrbljenosti .vseLl,
not', ki jim je Vrl srCJZm, ^
ozetrnj (,i
nalni mir na tem u"~.„ ne ..T,-se upravično boje, da stična dejstva niogin ^ef0
mirnih odnosov nifd vJ.sP,‘
otničnvna
tu živečima nama
.sof
Kako so vljudni in f/.JionP s ko obzirni! Kakšen našeLl
i _ J,. 1 arifl ’ . iVIt
ni mir je vladal na ,.0ja$K ozemlju, dokler ni^ joor^
uprava podvzela te(!a,enl f«0! Vse je bilo v
(po zaslugi nas _ K°. cetm
rtov, bt mogel ,do^?t tzar fi di cultura Popoiare^t t enkrat pa taka	'lot0!
stra -j vojaške uf,ra,r^;a1re J7^ Centro di cultura jopo1	f a#
—.■J... J .	*u(	.	zar	pr
cala ukrep, in ----- ,n0 »- ■. kominformistom u*P«"
»•....7.n P°u 'ulOV
pričan, da bo W ■ — gg
l i
k
stva interesom
razloga	o*0*/?
n j,
  _. rreM
pravic slovenske>'»’■	^	tov
stnn interesom
,v	, ............... nOO’	*
Ijevanjc dela za I - ret>
n;stične buržoazije. ^ K0
itve v
iz agrarne sif
SOFIJA 22. -agrarne stranke	^ai te
izključitev Gearglto^ ^ j
bivšega poslane«.	iir>'
bila odvzeta P?sla, ,ar!>di
r»u‘
teta meseca juLia	i
hunske delavnosti.* stei^
P°tnim i7viel 71liniStV
Tončeva, bivšega
pr™«	'i	V'
stranke.
V>
esečn°
uuwl"1	ft.hj.	7.3	vsak mm širine 1 stolnca za vse vrste oglasov po 10 din.
Odg. urednik STANISLAV RENKO. - Tiska Tržaški tiskarski zavod. - Podruž.: Gorica, ul. S. Pelllco l-II., Tel. 11-32 - Koper, ul. Battlsti 301a-I, Tel. . .
NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750. polletna 1400, celoletna 2600 lir; cona B: Izvod 3, mesečno 70 din; FLRJ: Izvod 4.30,
Poštni tekoči račun za STO-ZVU: Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega inozem	^ ffl .
Ljubljana, Tyrševa 34 - tel, 49-63, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90603-7. — Izdaja Založništvo tržaškega tiska
D.ZO.Z-