712. štev.
V Ljubljani, sreda dne 10. decembra 1918.
Leto II.
Posamezna številka 6 vinarjev.
,L»AN“ izhaja v»ak dan — tudi ob nedeljah fn praznikih — ob l. uri zjutraj; v pondejjklh pa ob 8. uri zjutraj. — Naročnina znašaš v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1 ‘20, z dostavljanjem na dom K 1*50; s pošto celoletno K 20’—, polletno K 10'—. četrtletno K 5*—, mesečno K 1*70. — Za inozemstvo celoletno K 80'—. — Naročnina so tst	pošilja	upravništvu.	ss
ns	Telefon številka 118.	:a
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
Posamezna številka 6 vinarjev.
m	Uredništvo in upravništvot	st
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 6.
Dopisi so pošiljajo uredništvu. Nefranklrana pisma so ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglasa se plačat petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 80 v. Pri večkratnem oglašanju po* s pust. —• Za odgovor Je prilottu znamka, at
®	Telefon	številka 118.	m
Škandal!
Trst, 7. dec. 1913.
Zaradi najmanjšega dogodka si lomijo, odločujoči možje svoje glave ter skakljajo od veje do veje, do-čim ne vidijo dela tam, kjer jc v resnici potrebno, tam, kjer se gode velikemu številu našega naroda naravnost gorostasne krivice in kjer narod propada.
V Trstu se nahaja veliko število slovenskih služkinj, ki so tako-rekoč same sebi prepuščene. Prihajajo v Trst iz vseh delov Slovenije, in italijanske gospodinje jih rade sprejemajo v službo, ker vedo, da so slovenske služkinje pridne, poštene in potrpežljive. Toda vse to dobijo poplačano z bridko kaznijo, kajti ž njimi se ravna kakor s staro-veškinii sužnjami. Ternu pa se nam ne zdi prav nič čudno, če si nekoliko ogledamo poselski red iz leta 1857., ki je za Trst in okolico še vedno v veljavi. Tako ti. pr. se glasi § 17. tega poselskega reda dobesedno: »Gospodar ima dolžnost skrbeti, da se njegovi posli doma in drugej lepo in dostojno obnašajo, in pravico ima, da se to, kakor tudi mir in red v hiši doseže in njemu sposobna pokorščina skazuje, ako resni opomini, po-kregi ali drugo svarjenje ne pomaga, ostrejših sredstev domače pokore se poprijeti, toda vselej zmerno In da ne škoduje poslu na zdravju. Ta pravica domačega pokorjenja se vendar ne sme tako daleč raztegniti, da bi se tako pokorjenec na telesu poškodoval in krivec zapadel kazenski postavi.«
Posla se torej sme »gajžlati«, kakor so Kristusa, santo na telesu se ga pri tem ne sme poškodovati. Ta dostavek Je dodan baje samo zavoljo tega, da stvar lepše izgleda. Sicer pa se more posla že salamensko dolgo bičati, poprej da se opazijo na njem telesne poškodbe.
§ 12. Ako gospodar prepove, ne sme posel trpeti, da bi ga kdo obiskal. (Kakor v ječi.)
§ 13. Posel mora vsako njemu nepristojno potrato v obleki, zabavah in povsod opuščati, in gospodar Ima pravico, take potrate prepovedati.
Nadalje poselski red pripoveduje, da mora posel opravljati vsa dela, ki se mu nalože in da nikoli nima prostosti (razven službe božje, h kateri ga gospodar lahko s silo tira), in končno pravi § 42.: »Kazni v tem službenem redu za posle zažugane, se Imajo zvrševatl z denarnimi globami ali zapori ali s telesnim tepe-njem. Denarne globe pri poslih ne smejo presegati 5 goldinarjev. Zapor se sme do 14 dni naložiti in z ozirom na kazenske postave s 'postom zostriti (so pa še usmiljeni.) Telesno tepenje se sme le pri poslih rabiti. Slbati se imajo mladeniči, ki še niso 18. leta spopolnili — in ženske; tep-
sti s palicami pa odrašene osebe možkega spola, in sicer k večlm s petnajstimi udarci.«
Za Trst in okolico je ta poselski red več kakor škandal. V mestnem svetu se o vsem mogočem razpravlja, samo o tem ne, da bi se odpravilo ta gnusni madež.
Sicer je res, da je na podlagi kazenskega zakona telesno tepenje prepovedano. A pomisliti je nam treba, da ima odločati v( Trstu v spornih vprašanjih med posli in gospodarji, odnosno gospodinjami, edinole policija, kjer so razni italijanski komisarji res pravcati suroveži, kar dokazuje že to, da pride iz policije skoraj vsaka služkinja, ki ima tam opraviti, s solznimi očmi. Tista služkinja, ki je bila že kedaj zaradi teh zadev na policiji, v drugič ne gre več tja. Pisec teh vrstic se je sam prepričal o tem, kako se postopa z ubogimi služkinjami, bodisi na policijskem ravnateljstvu, ali pa na katerem si bodi policijskem komi-sarijatu. Povečini policijski komisarji stoje na strani gospodinj in se ozirajo na zgornji poselski red. Naj navedem majhen slučaj: Pred osmimi dnevi je prišla iz Goriške slovenska služkinja (ime na razpolago.) Dobila je službo pri neki italijanski gospodinji (tudi ime na razpolago), katera pa je z ubogo služkinjo naravnost nečloveško postopala. Dala Jej ni skoraj nič jesti, da bi lahko od lakote poginila; priganjala jo je, zmerjala ter pretepala. Ker služkinja tega ni mogla več prenašati, se jc podala na komisarijat. Rekla je, da ne more več služiti pri oni gospodinji, niti do konca odpovednega roka. Na isti komisarijat se je podala tudi njena gospodinja ter je uplivala na italijanskega komisarja, da jej je zažugal, da jo bo pustil dva dni zapreti, če ne gre zopet nazaj v ono služho.
Omeniti nam je treba, da pri slabem postopanju s slovenskimi služkinjami od strani italijanskih gospodinj tudi mnogo vpliva nacionalno sovraštvo, ki ga goje Italijani do Slovencev. Sicer pa tudi slovenske gospodinje nimajo vse človeškega srca naprarn slovenskim služkinjam, kar je še ostrejše obsodbe vredno.
Dne 8. decembra 1. 1911. je priredila ženska skupina »Nar. del. organizacije« protestni shod proti zgoraj označenem poselskem redu, na katerem je bila sprejeta ostra resolucija, poživljajoča tržaški občinski svet, da kot deželno zastopstvo Trsta in okolice, uveljavi vendar enkrat času primeren poselski red ter naproša slovenske mestne občinske svetovalce kot deželne zastopnike, da se z vso vnemo zavzamejo za to, da se odpravi ta zakonodajni nestvor že v prvem zasedanju trž. deželnega zbora. Tudi na c. kr. vlado je bila vložena resolucija.
Od leta 1911 je poteklo že precej časa, in kolikor je nam znano,
se od strani slovenskih deželno-zborskih poslancev v Trstu glede tega vprašanja ni mnogo ukrenilo. Potrebno bi bilo, da bi uvedla slovenska manjšina v trž. mestnem svetu energične korake. Boj za odstranitev obstoječega poselskega reda je kulturen boj — in sramota bi bila, če bi se mu ne pridružili tudi socialni demokrati in italijanski liberalci.
Sicer pa je škandal, da tu vlada še ni posegla vmes. V Avstriji je pač vse mogoče.
Ce je danes tako škandalozen poselski red v veljavi — kako je moralo biti pred stoletji?
Slovenska zemlja.
IZ DOLENJSKE.
Soteški župnik ima Slovence za opice.
Poroča se nam: Naši. moderni kristjani so kaj čudni ljudje. Ravno zdaj za volitve ščujejo nerazsodne ljudi proti naprednjakom, češ, liberalci pravijo, da srno ljudje, izšli iz opic. Toda na drugi strani pa duhovniki sami po listih in pri agitacijah naprednjake zasramujejo za opice. Novomeški kanonik Žlogar je v svojem evangeliju, ki nosi ime »Dol. Novice« kratko pred volitvami popisal celo stran, kjer dokazuje, da so naprednjaki — opice. Zdaj je pa njegov častiti tovariš soteški župnik kar na prižnici sploh vse Slovence proglasil za — opice. Ce je soteški župnik tudi Slovenec, je torej tudi samega sebe primerno obsodil.) Ta župnik pa je na prižiici ozmerjal tudi tiste reveže, ki so prisiljeni si v Ameriki boljšega kruha poiskati. Očital jim je med drugim tudi to slabo lastnost, da se potem vračajo na pol izobraženi iz Amerike. Sveti tnož pa teh lepih (?) božjih (?) naukov ni pojasnjeval zlepa, nel Kričal
Kakšnega psa bi sedaj najbolj potrebovali na Kranjskem?
ppusoy
Nove imamo poslance, toda kje bo nov kredit, ker deželne nam finance, kažejo star deficit!
Naše geslo tako slove: da napravi se profit, pes požre naj vse dolgove, zadaj pa ven da — kredit.
je in vpil in razsajal po prižnici, kakor bi se ga bil pred božjo službo doma v farovžu nalezel ali kakor to dela človek, ki ima ene kolesce preveč ali premalo. Postavljal pa je svoje besede tako, da so poslušalci lahko vganili, da se sveti mož hoče pravzaprav maščevati le nad enim mu neljubim faranom. In ker je od zadnjih, oziroma prvih občinskih volitev se šele novo ustanovljeni občini Gornje Polje znano, da je izmed vseh zavednih faranov župnik začel najbolj sovražiti gosp. Klinca, kot voditelja zavednih m&ž, je bilo poslušalcem tudi jasno, da je župnik svojo pridigo posvetil pravzaprav le g. Klincu. Župnik je imel še poseben povod se na tak način znesti nad svojim političnim nasprotnikom (katerega je pa župnik sam napravil
za svojega političnega nasprotnika, kar g. Klinc preje ni bil.) Župnik je namreč skušal g. Klincu škodovati na splošnem ugledu in spoštovanjem, s tem, da je pri sodnih oblastih v Ameriki v okraju, kjer je g. Klinc pred leti bival kot notar in župan stikal z raznimi vsiljivimi vprašanji; med drugim je sveti mož iz Kranjske hotel zvedeti, če je bi! g. Kline res ameriški državljan. Pa ameriške oblasti so prevzetnemu kranjskemu popu na svoj način dale — dolgi nos. in za to je bil župnik še bolj jezen nad g. Klincem. Iz previdnosti ga v svoji pridigi ni hotel imenoma pokazati, zato je le bolj na splošno govoril. Za en del je tudi tako, še bolj prav. Njegovi farani bodo zdaj vsaj l vedeli, da ima župnik sploh vse povprek za opice in da* se može, ki so
H. Suttner, Ljubljana, Mestni trg 25.
Samo! K 410.
Samo! K 410.
S
ilšiii
Št. 410 Nikel ank. rem. Rosk. jako dobro idoča samo K 4*10.
Najbogatejša zaloga vseh vrst ur kakor tudi naj večja izbera zlatnine in srebrnine z.,......  po	jako nizkih cenah.	 ~
Zahtevajte cenik, kateri se razpošilja zastonj in poštnine prosto.
Lastna prot. tovarna ur v Švici.
; : Tovarniška znamka „IKO“. : : Zastopstvo tovarne ur „ZENlTH".
LIST H K
M. ZEV AKO:
Srce in meč.
Roman iz francoske zgodovine.
(Dalje.)
VIII.
Cesta proti Parizu.
Večer, ki se je spuščal na dolino monmoransijsko, se je bil izpre-menil v kostanjevem gozdu, pod gostim vejevjem, že zdavnaj v noč.
Ko je izustil Henrik svoje strašno obrekovanje, v katerem je obtožil sebe samega, da pogubi Ivano tem gotoveje, je pogledal željno svojega brata. Videl je samo bled obraz, v katerem se je iskril dvojni blisk brezumnega pogleda.
Henrik se je nadejal kletev in psovk.
Zdajci pa se je zganil in sklju-čil: Franceva roka Je bila padla na njegovo ramo. In Franc je dejal:
»Ti umreš!«
S silnim naporom se je Henrik izvil prijemu in skočil nazaj.
Istočasno je potegnil meč in nastopil.
»Najbrže hočeš reči,« je dejal bratu, »da umre eden izmed naju!«
»Pravim, da umreš ti!« je rekel Franc.
V njegovem glasu je vejal ledeni dih smrti tako razločno, da so se Henriku sklecnila kolena.
S počasno gesto, brez naglice, je izdrl Franc svoj meč.
Trenotek nato sta stala brata drug proti drugemu s prekrižanima mečema, oči zapičene v oči. In v tem dvojnem pogledu, svetlikajočem se kakor pogled dveh tigrov, ki se hočeta spopasti, je bil strašen odsev sovraštva in obupa.
Noč je bila globoka.
Globoka noč je bila okrog njiju.
Videla sta se komaj. Toda slutila sta drug drugega. In vodil ju je blesk njunih oči.
Čudna, skoraj fantastična reč! Dočirn je bil Henrik v tem dvoboju z vso svojo dušo, tipal jeklo, poizkušal finte in celo izpadel zdaj pa zdaj, se je zdelo, kakor da se Franc s svojim duhom sploh ne udeležuje te borbe. Roka in oko sta mu vodila orožje s spretnostjo dolge navade. V dnu srca pa je premišljal, in njegove misli so bile v resnici strašne:
»To je torej moj brat! Bogme, nisem si mislil, da tako boli človeka, ako ga izda lastni brat! Mislil sem, da je dosegel moj obup z nezvestobo moje žene svojo skrajno mejo!... A ne! Usojeno mi je bilo še, da izkusim nečuvenost... ime njenega ljubimca! Zakaj me ni ubila strela, preden sem ga začulu? Zakaj si nisem rajši iztrgal jezika, kakor da sem prašal za to ime? ... Ubijem ga to naj še bo!... toda mene, ako osta-
nem živ — kdo ozdravi mene te strašne bolečine: vedeti, da je bil moj izdajalec moj lastni brat!«
Henrik se je pognal naprej z vsem telesom; njegov meč se je dotaknil na lahko Francovega grla, pojavila se je kapljica krvi...
In počasi se je izvršil preobrat v Francovem duhu.
Počasi, pravimo, zakaj v tisti minuti so tekle sekunde kakor ure.
Zgodilo se je. da ni videl nič več Henrikovih oči. Pozabil je — morda se je celo prisilil pozabiti, da je Henrik njegov brat. Čutil je samo še, da stoji nasproti Ivaninemu ljubimcu.
To čnvstvo je postalo mahoma Jako jasno in silno.
Nekakšno rjovenje se je dvignilo iz njegovih prsi. Krčeviteje je stisnil ročaj svojega meča in skočil bliže nasprotniku.
Meča sta se zapletla z vso svojo dolžino. Nasprotnika sta bila zdajci prsa ob prsih.
Par trenotkov se je slišalo samo žvenketanje jekla in hripavo dihanje dvojne sape. nato kratka kletvica Henrikova ... nato je sledil kratek molk ... a zdajci se je zaslšal nekakšen vzdih, krik... 'n tik nato zamolkli, težki padec človeškega telesa.
Francev meč je bil predrl Henriku desno prsi nad tretjim rebrom.
Franc je pokleknil na tla.
Opazil je, da Henrik še živi.
Mahoma je izdrl bodalo in besno zamahnil z njim...
»Pogini!« je zarohnel. »Pogini, podla duša!«
Zdajci pa je rdečkast svit obsijal Henrikovo lice.
»Moj brat! Moj brat!« je zamrmral Franc z glasom norca, kakor da je res še le zdaj spozna! svojega brata.
Z gesto najhujše groze je vrgel bodalo, ki ga je bil že zavihtil, daleč od sebe. Vrnil se mu je ves spomin o tem groznem prizoru: brat, ki leži pred njim na tleh v svoji krvi, je tisti, ki ga je izdal! tisti, ki ga je muči! pravkar! tisti, ki mu je priznal svoje izdajstvo v obraz.
Vstal je in obrnil glavo v stran.
Takrat pa je zagledal dva drvarja, ki sta imela svoio kolibo komaj par korakov od ondot in ki ju je privabilo rožljanje mečev, da sta pritekla s plamenico, pogledat, kaj se godi.
, Franc ni bil več zmožen izpre-govoriti besedo; z besnim zamahom jima je pokazal telo svojega brata.
Počasi, ves sključen, kakor takrat, ko je stopil iz doiiljine hiše, je odšel nato, brez naglice, ne da bi se le ozrl na njega, ki mu je bil še pred malo urami brat.
Dve uri nato je dospel Franc na grad.
Poveljnik straže pri dvigalnem mostu je vzkriknll od osuplosti in strahu, ko ga je zagledal. In pokazal je bližnjemu oficirju lase kouetah-lovega sina.
Ti lasje, ki so bili še zjutraj črni kakor oglje, so bili zdaj beli kakor sneg.
»Svetlost,« je rekel oficir, »dali smo vam pripraviti vaše stanovanje ...«
»Privedite mi konja,« ga je prekinil Franc s hripavim, jedva razločnim glasom.
»Torej se vaša svetlost ne pomudi na gradu?« je prašal oficir plaho.
»Mojega konja!« je ponovil Monmoransi in udaril z nogo ob tla.
Par trenotkov pozneje je privedel sluga osedlanega konla; oficir, ki je podržal Francu vajeti, je prašal:
»Svetlost se gotovo kmalu vrne?...«
Franc pa je skočil v sedlo m odgovoril:
»Nikoli!«
Takoj nato je izpodhodel žival udaril v divjem galopu iz grajskega obzidja.
»Franc! Franc! Franc!«
Ta trojni klic se je oglasil v onem trenotku: zazvenel je obupno, zasoplo, pijan bolečine; pojavila se je ženska, ki je držala otroka v naročju.
Toda Monmoransi gotovo ni slišal tega presunliiveea klica, zakaj n! se ozrl nazaj. In topot njegovega konja je utihnil v daljavi.
(Dalje.)
vsled tako vzornega gospodarstva sedanjih klerikalnih deželnih vladarjev prisiljeni si v Ameriki iskati trdo zasluženega kruha, v cerkvi ozmerja, da pridejo domov na pol izobraženi. On, g. župnik pa se je ravno s takim svojim zmerjanjem izkazal, da je res strašno izobražen.
Zakaj Z»rc ni že preje sprejel klerikalnega mandata? Znano je, da bi bil moral kandijanski župan g. Jože Zurc, vttlgo Stembur že parkrat sprejeti od klerikalcev mu vsiljeni mandat. Pa Zurc se ga je vselej — enkrat celo še le v zadnjem trenot-ku _ otresel. Vobče se je mislilo, da je Zurc to storil zaradi svoje gostilne, katero podpirajo ponajveč novomeški naprednjaki, čeprav se Štembur pred klerikalci javno iz njih norca dela. Morda je to tudi kaj pripomoglo, da se je Zurc tako branil mandata, ampak glavni vzrok to ni bil. To se zdaj tudi potrjuje, ko se novomeški naprednjaki prav nič. ne ženirajo, da morajo sedeti v štemburjevi gostilni med večino zagrizenih klerikalcev, Nemcev in vladnimi uradniki in da se izpostavljajo nevarnosti, da pride vsaka v dobrem razpoloženju izgovorjena beseda na uho tajne vladne policije, ki jo je v Novem mestu svojčas zastopal slavnoznani vladni koncipist Gustav Golija in katerega posle je zdaj prevzel njegov brat, ki je tudi kuhan in pečen pri Štemburju. To torej ni bil glavni vzrok, da se je gospod Pepc tako dolgo branil časti, biti tudi poslanec, ko je že vse drugo. Ampak mož se je bal nekaj drugega. Bal se je, da bi nasprotna stranka v tem slučaju, če bi Zurc kandidiral na katoliški podlagi, prinesla izvirno sliko njegovega krščanstva, ki ga je izvrševal in ga deloma še izvršuje svoj čas nad svojim očmont, potem nad svojo prvo ženo in ko je ta baje po čudnih potih umrla, tudi nad svojo sedanjo ženo in otroki. Po Kandiji se govori, da se je eden njegovih najboljših nekdanjih prijateljev, ko je slišal, da Zurc kandidira, izrazil: »Ta človek spada preje na »gavge«, potem še le za poslanca na katoliški podlagi«. Da nam klerikalci ne bodo mogli očitati, da smo gotove stvari glede Štcmburjevega katoličanstva izrabili v namenu, g. Zurcu pripraviti v strah, da tudi to pot ne bi kandidiral, hočemo to povest odložiti, ko bo g. Zurc že izvoljen deže’nim poslancem.
BLANCA PRI SEVNICI.
Postajališče.'V štev. 706. »Dneva« z dne 5. t. m. čitam, kaj vse je mogoče na amerikanskih železnicah in s kakšnim komfortom, kako praktično so opremljeni vozovi amerikanskih železnic. Kako pa pri nas v Avstriji? Kakšen razloček med starim in novim svetom 1 Že desetletja si prizadeva obširna občina Blanca, da dobi toli potrebno postajališče. Vsled vodnega dreganja je konečno uvidela to faktično potrebo c. kr. priv. južna železnica in privolila, ko je občina položila zahtevano vsoto denarja, da se sme zgraditi na občinske stroške postajališče. V to svrho je podaril sedanji župan g. Likar del svoje hiše in primeren kos zemljišča žel. upravi in tekom letošnjega poletja se je zgradilo kaj lično postajališče Blanca, ki je po mnenju potujočega občinstva najlepše od Zidanega mosta do Zagreba. Zanimanje pri zidanju te postaje je bilo pri občanih z malimi izjemami, splošno. Dasi v času najnujnejšega dela na polju so občani vse vožnje zastonj storili, mnogi pa še razven tega darovali les i. dr. sploh požrtvovalnost nekaternikov in g. župana je bila res velika. Delalo se je z veliko naglico, zakaj vsi smo mislili, da bo 15. oktobra t. 1. prvič »zažvižgal« hlapon v naši mirni in tihi vasici. »Pa človek obrača, železnica pa obrne.« Otvoritve postajališča še danes vedno zaman pričakuje presenečeno občinstvo, in splošno se širi govorica, da pred novim letom ne bo nič. Kaj je temu vzrok, pa ne ve živa duša. Vse prošnje in posredovanja od raznih strani so se izkazala doslej brezuspešna. Merodajni krogi se za potrebe ljudstva ne zmenilo. In vendar kolik promet bi se bil že razvil tekom letošnje jeseni za časa v neposredni bližini vršečih se letnih in živinskih sejmov n. pr. v Sevnici, Radečah, Rajhenburgu, Vidmu, Krškem i. dr. Upamo, da sl. železniška uprava na Dunaju v najkrajšem času ugodi želji in potrebam prebivalstva in otvori postajališče na Blanci še v tekočem letu, za kar Jej bodo hvaležni vsi interesovani krogi in potujoče občinstvo. M.
Štajersko.
Dr. Mlhajlo Rostohar — v Maribora. V soboto, dne 6. t. m. smo bili tudi mi Mariborčani deležni časti, pozdraviti v mali dvorani našega Nar. doma docenta dr. Mihajla Rostoharja. Gospod docent nam je — hotel predavati »o kulturi in na-
rodnosti«. Da se v naprej izognemo vsakemu preribacivanju predsodkov od naše strani napram gospodu docentu, izjavljamo že danes, da se sami nismo udeležili predavanja, pač pustili, da k temu izpregovorc udeleženci, s katerimi nismo imeli pred predavanjem nikakega stika. Da pa zadoščamo kot kroniki tega — velikega dogodka, široki javnosti, hočemo tu priobčiti mnenja, ki so se nam o predavanju naknadno, na tozadevna vprašanja, izražala. Gosp. predavatelju se je očitalo, da mu: 1. manjka logike, dasi je sam spisal razpravo o logiki... Kar je trdil v prvem trenotku pozitivno, je že v sledečem ovrgel! 2. Da je bilo vse to. kar je izvajal, že neštetokrat premleto. 3. Da bi za tako predavanje zadoščal vsak študent. 4. Da je bilo škoda dolge poti, ki so jo posamezniki storili v Nar. dom k predavanju.
5. Da se je v večini vzbudil dvom, med predavanjem, li predavatelj sploh ve, kaj da hoče, kar je napotilo enega navzočih gospodov, aka-demične izobrazbe k opazki: »Rodile naj bi se bile gore — a rodila se je majhna, neznatna miška...« 6. Da je bila obžalovanja vredna okoinost, da se k predavanju ni otvorila debata. Če še dodenento, da so bili poslušalci kavalirji in uvaževali 600 kilometrov pot, to se pravi, da so vedeli ceniti veliki fizični napor, a ostali k vsemu ostalemu do skrajnosti hladni, mislimo, da smo za enkrat zadostili kot taki svoji časnikarski dolžnosti. — Da pa g. docent ne bo zopet trdil, da dela pri »Dnevu« javno mnenje »petero žurnalistov«, priobčimo v kratkem par dopisov iz vseh vrst poslušalcev g. docenta. Odraslim, kot v soboto navzočim dijakom, hočemo dati prostora, dasi nimamo niti najmanjšega upanja, ra-zun onega, da nas bo blagovolil g. docent zopet enkrat nahruliti. Ve pa naj, da se bomo vedeli braniti svojo kožo...«
Maribor. (Miklavžev večer.) Vsakoletni »Miklavžev večer«, je tudi letos pokazal svojo privlačno silo. Takoj po tretji uri se je napolnila dvorana in galerija otrok in odraslih od blizu in daleč. »Pogumni krojaček« je žel zlasti pri naših malčkih vsepolno pohvale in priznanja. Tudi' v tej igri smo videli par dobrih tipov — tako »Fridolinčka«, oboje »Trsk«, »Kozoroga«, »Goljata« kraljičino in kralja itd. Tudi odraslim se je — hotelo dati izreden užitek; izbralo se je »Baucrnschrecka« in postal je — »Schreck...« Miklavžu je letos nekoliko manjkala ognjevitost ostalih let. Razdelilo se je par sto daril, kar je že itak radostno razpoloženje še v izdatni meri pomnožilo. Nastop bclcebuba in ostale njegove familije je bil prav čeden, a bi bil pri manjši razsvetljavi odra in dvorane gotovo bil sijajen. Odmore je dobro izpopolnjeval salonski orkester, za kar je žel vseobče priznanje. Igra, nastop Miklavža in razdelitev daril, vse skupaj je trajalo dobre 3 ure. — G. Molek se je tudi tokrat pokazal; isto tako tehniški vodja.	—a.
Maribor. (???). Kdor bi hotel pisati o vseh onih nravstvenih škandalih, ki se pri nas gode v takozva-ni »fini« nemški družbi, bi lahko storil to v posebnem ciklu brošur; materije bi mu gotovo nikdar ne zmanjkalo. Od malega bi seveda ne mogel jemati, že za to ne, ker je škan-dalčkov doživeti vsake pol ure na Javnih šetališčih, samo. če se človeku zljubi, jim posvečati nekoliko svoje pozornosti. Ker pa se gode tudi veliki škandali, bi se morda temu ali onemu trud prav izdatno poplačal. — Tudi tokrat leži nekaj v zraku. Doslej je še čisto nejasno, nedoločeno. Le šepetaje hodi od ušes do ušes... Forma, surova, teh pomenkov, je približno ta: »Bil Je« nekdo iz najfinejše družbe. Zato je tudi umevno, da je imel docela ekscentričen okus, ki si je želel prav posebnih delikates. Kakšne so bile te delikatese, še danes ni jasno. Tu šepeče govorica, da je imel apetit ala Eulenburg in turški paše minolih stoletij. Drugodi pa pravi govorica, da to ni res, marveč, da je imel apetit za čisto neskvarjeno, neizrašče no, čisto nežno — belo meso ... Vse to je bilo seveda drago. Kdor hoče biti sibarit, mora imeti tudi za to potrebni denar; belo meso je bilo od nekdaj silno drago... Človek pa ne disponira vedno z vsotami, potrebnimi neobhodno, za kaj tacega, vedno iz lastnih sredstev. Včasih je mnogo takih, ki dajejo na lepe besede v ogromnem številu za dobre stvari, malenkosti, ki se zbirajo in naraščajo. Če zmanjka od njih malenkost. nič ne de; če se pa to vse ponavlja, pa nastanejo tudi množice, in potem je joj, kajti vse se zvrne na onega, ki jih je izzval. Taki slučaji gredo roko v roki s — seksualnimi ekscesi in podero najmočnejšega ...
Dobrova pri Celju. (Požar.) Minuli petek ob približno peti uri zjutraj, Je nek doslej neznan zlikovec zažgal gospodarsko poslopje posestnika Maksa Ocvirka. Zgorelo je gospodarsko poslopje z vso zalogo
sena, žita m krme, kot tudi voč vozov. Prihitela je požarna bramba iz Celja, ki pa je le z veliko težavo in s pomočjo ostalih vaščanov, rešila liišo ter ostala poslopja. Ves čas je namreč brila huda sapa. Škode je 7000 K. zavarovalnina je zelo majhna.
Podgorje. (Otrok se zadušil.) Dne 3. t. m. je imel žagar Ivan Ple-šej, uslužben pri mlinarju Juriju Korošcu, nekaj malega popravljati na mehanizmu žage. Vstavil je žago ter zatvoril vodno dovodnico. Sredi dela je prišel k žagi njegov štiri in pol leta stari sinček Jakob ter se igral. Ko je prišel čisto blizu jermenske plošče, se je ta nepričakovano pričela vrteti. Transmisijski jermen je pri tem prijel dečka, ga večkrat bliskoma zasukal tako, da je končno odletel daleč v stran z zlomljenimi rokami in nogami ter močno natrto trto lobanjo. Nezavestni deček pa je še vrh tega padel z obrazom na kup žaganja, ter se zadušil. Nesrečo je naibrže povzročila voda, ki jo je bil kdo spustil na veliko kolo, bodisi iz neumnosti, bodisi iz zlobe.
Dnevni pregled.
Vrhnika.
uiiiiiiiiiit
Vrhnika leži ob robu ljubljanskega barja na izviru Ljubljanice. Bila je slavna že v davnih časih, ko je še nosila ime: Nauportus. Ko so namreč slavni argonauti s svojo ladjo brodili po svetu, so morali do Vrhnike nositi ladjo na svojih ramah in šele tu so jo mogli zopet spustiti v vodo. Zato je Vrhnika dobila ladjo v svoj grb. V prejšnjih časih je bila Vrhnika narodna trdnjava, ki je bila drugim v zgled. Sedaj je postala ena najbolj črnih krajev na Kranjskem.
Dr. PAarold je dal napraviti zanjo že
poseben grb.
Službe na Srbskem.
»Slovanski klub« je pooblaščen naznaniti sledeče:
1. Prihodnjo pomlad potrebovalo bode srbsko ministrstvo stavb 100 inženirjev. Nekaj teh inženirjev se bode rabilo začasno pri javnih gradnjah; mnogo pa jih mora ostati potem tudi trajno v srbski službi. Plačilni pogoji določajo s pogodbo.
2. Srbske državne železnice potrebujejo večje število železniških
uradnikov in strojevodij. Plače železniških uradnikov so približno take, kakor pri nas. Sprejmejo pa se samo taki železniški uradniki, ki so si že pridobili v železniški službi prakse; elevov in praktikantov srbske državne železnice ne sprejemajo — Plače strojevodij iznašajo na Srbskem od 1680 do 2880 dinarjev na leto. Poleg tega dobivajo strojevodje kilometrine in drugih postranskih dohodkov mesečno od 200 do 250 dinarjev. Njihovi prejemki so torej na Srbskim dokaj ugodnejši, kakor pri nas.
3. Ministrstvo narodne privrede potrebuje večje Število živinozdrav-nikov in gozdarjev/ Živinozdravnl-ške plače so: III. stopinja 1500, II. 1700 in I, 2000 dinarjev na leto in poleg tega službene doklade letnih 480 dinarjev. Zasedaj izpraznjene so samo službe zadnje plačilne stopinje 1500 dinarjev. Poleg stalnih dogodkov dobivajo živinozdravmki od privatne prakse od nadzorovanja klavnic, potem živine, ki se ima prevažati po železnicah in od nadzorovanja sejmov po 200 do 250 dinarjev mesečnih dohodkov, /ivinozdravnikc, ki se od drugod oglašajo, nameščalo bode ministrstvo v granicah bivše kraljevine Srbije; zdravnike iz bivše kraljevine pa pošilja v novoosvojene kraje Srbije.
Prošnje je nasloviti na dotična ministrstva, odnosno na ravnateljstvo državnih železnic; pošiljati pa jih je v »Slovanskem klubu«, ker le taki kompetentje bodo sprejeti v službe, ki se izkažejo s priporočilom Slovanskega kluba. — Dopisom do Slovanskega kluba poštne izdatke po
Volilni izidi v kmečki skupini za kranjski deželni zbor. Do sklepa lista smo dobili sledeče rezultate o izidu volitev: Ljubljana - Vrhnika: Knez 880. Seidl 857, Kristan 251, Mlinar 207, Šušteršič 2967, Povše 2969. Praznih 30, razcepljenih 46.
— Kranj-Škofja Loka:	Barle	486,
Novak 490, Demšar 2285, Zabret 2339. Praznili 19, razcepljenih 40, neveljavnih 32. — Postojna-Logatec-Senožeče-Lož-II. Bistrlca-Cerknica: Majdič 475, Meden 519, Gaspari 517, Urbančič 497, dr. Žitnik 1179, Drobnič 1153. Praznih 32, razcepljenih 25, neveljavnih 37. — Novo inesto-Kostanjevica-Krško: Kožar 591, Zupančič 76, Zurc 2680, Škerlj 59. Praznih 11, razcepljenih 7, neveljavnih II. — Trebnje-Zatlčina-Žužemberk-Mokronog - Litija - Radeče:	Pavlin
874, Bukovec 797, Tomazin 920, socialist 81, dr. Lampe 2526, Košak 2451, Vehovec 2408. Praznih 25, razcepljenih 46, neveljavnih 72. — Kamnik-Brdo: Sršen 653, dr. Krek 2475. Praznih 41, razcepljenih 13. — Radovljica-Kranjska gora: Gogala, 412, vit. Pogačnik 1784, Kristan 124, Praznih 34. razcepljenih 29, neveljavnih 11. — Koče v je-Ribnica-Velike Lašče:	Pucelj	322, Andolšek
368, Škulj 1890, Lovšin 1569. Prazna 1, racepljetiih 7, neveljavnih 4. — Vipava-Idrija:	Zagoda	276,	Perha-
vec 1025, Štravs 24. Praznih 65, razcepljenih 45, neveljavnih 1. — Črnomelj-Metlika: Makar 336, Der-mastija 823, neveljavnih 6.
Doba mezdnih in drugih določil med lastniki tiskaren in med tiskarji poteče s koncem leta 1913. in so se že vršila na Dunaju pogajanja za nova določila, pri katerih pa ni moglo doseči sporazuma. Vsled tega pride morda do tega, da dnevniki ne bodo mogli redno izhajati, gotovo pa le v pomanjšani obliki. Na to dejstvo opozarjamo naše cenj. odjemalce že v naprej s prošnjo, da nam tudi v teh kritičnih časih ostanejo zvesti.
Hrvaški frankovci pobratimi slovenskih klerikalcev — proti Sokolstvu. Na slavje 501etnice ljubljanskega Sokola so prihiteli v Ljubljano tudi srbski Sokoli iz Zagreba. Po svojem častnem nastopu v Parizu, je Ljubljanski Sokol vrnil poset zagrebškemu Sokolu. V nedeljo pop. ob 3. se je pripelala slovenska četa v Zagreb, kjer so jo na kolodvoru sprejeli srbski in hrvatski sokoli. To priliko so porabili frankovci, maža-roni in klerikalci, da so pokazali svoje sovraStvo do sokotstva ln da so manifestirali za svojo protina-rodno politiko. Občinstvo, posebno narodna mladina je sprejela Sokole z velikim navdušenjem. Okoli 500 nacionalnih akademikov je prišlo Sokolom naproti s srbsko, hrvatsko in slovensko trobojnico, da tako javno pokažejo misel jugoslovansko in edinost vseh treh narodov. To pa klerikalcem frankovcem in drugi pa-kaži ni bilo po volji in so začeli klicati razne psovke proti Srbom. Zahtevali so, da se odstrani srbska trobojnica. Nastala je prava bitka, v kateri je narodna mladina zapodila frankovsko in drugo klerikalno sodrgo. Prišlo je pozneje na več krajih do spopadov. To so žalostni pojavi narodnih razmer na jugu. Komaj eno leto je minilo od velikih zmag, ki jih je izbojevala združena slovanska vojska na jugu. Od tedaj so najprej izdali jugoslovansko misel Bolgari — sedaj pa so začeli rogoviliti hrv. klerikalci in frankovci, Ali se ne more smejati Nemec in Ma-žar, ko čitata o takih pojavih. Kaka sramota za mladino, ki si upa nasto piti v hrv. Zagrebu proti slovanski trobojnici. Da so nastopili proti nji slovenski klerikalci v Ljubljani, je pod našimi razmerami precej ra zumljivo, dasi je to za slovenski narod sramota — klerikalni pobratimi v Zagrebu pa so še za eno spo znanje slabši od slovenskih izdajalcev. Ti hočejo postati pravi bratci slovenskih čukov in hočejo s svo jim »samohrvatstvom« pomagati Nemcem in Mažarom, da bodo še naprej vladali nad ubogim hrvatskim narodom
Mladina se giblje. Včeraj smo poročali o zborovanju akademične mladine v Pragi. Istočasno je zborovalo jugoslovansko dijaštvo na Dunaju. Srbska hrvatska in slovenska mladina je z odobravanjem sprejela govor Supila, ki je govoril o razmerah na jugu. Rekel je, da pozna dve vrsti politike. Dati se pobiti — a ne dati se upogniti, — in druga: upogniti se, a ne dati se zlomiti. Skrajni oportunizem Je prav tako slab, kakor skralni radikalizem. Razmere določujejo politiki taktiko. Srbski narod je bil pobit — je 400 let — in je zopet vstal Dru-
in je pozabil nase. Tako se je godilo vsem katoliškim slovanskim narodom, ki danes trpe pod klerikalizmom. Vsi pravoslavni narodi so svobodni — katoliški niti eden. Srbija je dala zgled, kje gre pot do svobode. Hrvatska v sedanjih razmerah nima podlage za svojo samostojnost. Manjka ji zato predpogojev — zato je treba delati na lo, da se osvobodi. Pogumno je razvijal Supilo svoje misli tudi pred jugoslovanskim dijaštvom v Gradcu. To gibanje mladine obeta nam boljšo bodočnost in upajmo, da se bodo mlade sile krepko uprle slabim zgledom slovenskih klerikalcev in hrvatskih frankovcev.
Iztrebiti. Iztrebiti to !e geslo nemške, pruske politike, geslo države, ki ima še to predrznost, da se upa imenovati kulturno. Ha, kultura in Prusija! Zadostuje prečitati knjižico, ki jo je napisal bivši nemški kancelar knez Biilow in ki se imenuje: Vprašanja nemške politike. V tej brošuri izdaja Prus. da se mora Poljake in druge narode, ki niso Prusi, iztrebiti, ker to je misija Prusije, da^ varuje narodni značaj nemške države. Na tem delu mora delati po-koljenje za pokoljenjem Prusija se ne sme izneveriti svoji minulosti, svojim tradicijam in svoji nemški misiji — ona mora ničiti in trebiti iz svojega telesa vse, kar ni nemško. Za to je treba napeti vse svoje sile in še v bodočnosti nadaljevati z nasilno razlastnitvijo Poljakov. Tako Prusija, zaveznica Avstro-Ogrske, države, kjer živi slovanska večina. Uničiti, pobiti vse, kar ni nemško to je geslo Švabov. Bomo videli!
Glede služb v Srbiji prinašamo danes poročilo »Slov. kluba«. Ker dobiva uredništvo »Dneva« vedno pisma za informacije, bodi tu povedano, da uredništvo nima drugih informacij, razven onih, ki so izšle v listu in da tudi nima časa vsakemu posebej te informacije ponavljati. Torej prosimo, da si vsak dobro prečita današnje poročilo »Slov. kluba« in da po tem presodi, ali mu kaže oditi v Srbijo, ali ne. Isto velja glede ženskih služb. Službe za pridne Slovenke so na razpolago — za sedaj dobe službo samo hišne, postrežnice, kuharice itd. Natančnejših potoči! uredništvo »Dneva« nima, in jih ne more nikomur dati. Pač pa smo vsakemu, ki hoče iti v Belgrad, na razpolago za ustne informacije glede potovanja. — Uredništvo »Dneva«.
Zadnje poročilo o volitvah v kmetski kuriji. Čas volitev se nagiblje že proti koncu. Še zadnji trenutek se trudijo klerikalci, da bi še enkrat potegnili kmeta za nos. Župniki in kaplani hodijo ponoči in podnevi okoli kmetov, jim pobirajo glasovnice in jih podpisujejo. V Šmihelu pri Novem mestu hodi župnik okoli kmetov s štempiljo in štemplja glasovnice. Neki kmet mi je celo rekel: »Ta h ... č se cel mesec prej ni dal obriti, samo da ga ne bi orožniki spoznali, ko je hodil po vaseh.« Zraven hodi še brez suknje in pravega ovartnika. Župnik kliče svoje župljane v župnišče k molitvam, za velikonočne spovedne listke. Ko pa pridejo kmetje v župnišče, uganja tam svojo politiko, agitira, pobira glasovnice in jih podpisuje. Še po prižnicah uganjajo farji svojo politiko. Kmetom trobijo na ušesa samo ime svojega kandidata. Ime našega kandidata pa zamolčijo in pravijo kakor sem slišal: »Unga ne volt, kter-ga bodo un rekli.« Čudno, kakšen volilni red je sedaj. Župan Šmihelske občine ni poslal skoro nobenemu mlajšemu posestniku glasovnice, ker se boji, da bo volil naprednega kandidata.
Iz dežele brezpravnih. Dne 30. novembra t. 1. je bilo dano na pošti v Dobrni pri Celju sledeče odprto pismo: Naj prejme Agata Polenek,
prilagati je za ga^e je prj j-jrvatlh. Temu je kriva 50 h v znamkah. vera> Takoj iz početka se je narod
Pošljite naročnino, ako je še niste!
izročil intrigam - Rima. onega Rima, ki se še nikoli m boril za »rešitev duš« in 7a »oni svet« — ampak vedno le za svoio poletno oblsst na zemlji. Nar«, d .'c .lužil cerkvi —
sedaj v kaznilnici c. kr. okr. sodnije v Celju. Draga mi žena. Naznanim Ti, da sem danes dobil naročilo od France Dražnik. Doma je vse v redu, samo meni hoče srce počiti od žalosti zavoljo tvoje nesreče, katere nisi Ti kriva, ampak jaz, ker sem Ti velel iti na pošto, dne 12. junija 1913. Kaj sem vedel, da ne pojde on v Celje, ko je tožil najino hčer. Po naročilu najinega sina te prosim, nikar si te nesreče preveč k srcu ne vzemi. Boš že prestala te dni-Bodi potolažena. Božje oko vidi najine britkosti — enkrat bo konec in pride resnica na dan. Josip Po-lenck«
Sokolska lavna ljudska knjižulca
na Vrhniki posluje začenši z nedeljo vsako nedeljo od polu 9. do 10. do-poludne.
Grozen roparski umor. Kakor se iz Kovna poroča, so vlomili dne 6. t- m. doslej neznani tatovi v stano-' anje nekega Goldbergerja in so umorili njegovega očeta, mater, dva sinova, dve siužbenici in slugo. Kakor ?e je dognalo gre tu za roparski umor, ke’ je bil Goldberger silno bogat.
Na stara kolena. V Pozdijovicah je postal 85letni Mihael Hrubv vdovec. Iz žalosti je začel zanemarjati
gospodarstvo in po njegovem obnašanju se je sodilo, da se peča s samomorilnimi mislimi. Nenadoma se je pa spremenil iz starca je postal vesel in korajžen mladenič in vaščani so se zelo čudili, ko so zvedeli 23. p. m., da je bil 851etni Mihael Hruby na oklicih z 181etno Ano Hrčkovo.
Boj gozdarja s tatovom. Gozdar Jožef Knoti iz Loma pri Stribru na češkem je še! te dni v gozd na ogled. V gozdu sc je srečal s preyžit-karjem Jožefom Kurzko, ki je ravno nesel iz gozda okradena drva. Med obema, med gozdarqem in tatom je prišlo do prepira, med katerim je bajtar grozil gozdarju, da ga ustreli. Na ovadbo gozdarjevo je bil Kurzka aretiran. Orožništvo ga je spremilo do ječe okrajnega sodišča v Stribru.
Študent zapustil doin. V Ra-kovnicah na Češkem je zapustil te dni 151ctni študent Sauerstein domačo hišo in je šel po svetu, ne da bi komu povedal, kam gre. S seboj je vzel gosli. Kaj je prignalo študenta, da je napravil ta korak, se še ne ve.
Stekel pes. V Sarajevu je dne 8. t. m. vgriznil neki stekel pes pet oseb, ki so jih morali takoj prepeljati v Pasteurjev zavod v Budimpešto.
Veliki potresi v Severni Italiji.
Kakor se iz Rima poroča so bili v noči na 8. t. m. v mestih Milan, Turin in Pavija veliki potresi. Ljudstvo je moralo vkljub mrazu prenočevati na prostem. Več poslopij je pokvarjenih.
Igralnica za ekscelence. Veliko zanimanje vzbuja sedaj v Petrogradu zanimiv slučaj, ki so ga te dni odkrili. Stanovanje igralke Pav-lovne je bilo torišče, na katerem so igrale hazardne igre same visoke osebe. Ko je policija vdrla v stanovanje, je našla v njem dvajset gospodov iz visokih krogov, ki so igrali hazardne igre. Tudi neki vlomilec se je nahajal med temi »visokimi« gospodi.
Velika tatvina klnča. Dne 8. t.
m. se je izvršila na Dunaju velika tatvina. Neznani tatovi so ukradli tamošnjemu juvelirju dragocenosti v skupni vrednosti 20.000 K. Policija je baje tatovom že na sledu.
Škof in tango. Luksemburški škof je v najnovejšem pastirskem listu prepovedal vernikom svoje dieceze plesati tango ples.
Smrtna obsodba. Porotno sodišče v Zgornji Alzaciji je obsodilo na smrt zakonsko Wendel in nienega ljubimca, ki sta skupno zastrupila Wenala, soproga Wendlove.
Zagoneten slučaj. Kakor se iz Madrida poroča, so našli dne 7. t. m. pod nekim mostom truplo tamošnje-ga trgovca Pavla Orsare. Truplu je manjkalo glave. Kdo je izvršil umor, se še ne ve. Policija zločinca pridno zasleduje.
Kupčija z živim mesom. V Ne-warcu na Angleškem so te dni aretirali tolpo trgovcev z dekleti. Omenjena tolpa je imela svoje stanovanje. Policija je našla v njem več deklic.
Vodja del panamskega prekopa zblaznel. Iz Baltimore poročajo' Vodja tehniških del Culebra odseka pri panamskem prekopu polkovnik Gaillard je na blaznosti umrl.
RAZNE ZANIMIVOSTI.
+ Gospod rabelj. Na Angleškem je umrl zanimiv mož. Penzijonirani rabelj kraljestva angleškega. Gospod perry, kakor se je imenoval, je dolgo let spravljal na oni svet vse, na smrt obsojene v celi Veliki Britaniji in na Irskem. »Daily Chronicle« pripominja o omenjenem možu, da je v mnogih krajih študiral rabeljščino. Prišel pa je do prepričanja, da je obešenje,
»a Angleškem v navadi, najboljši način te sorte kazni. Posebno Je bil nasprotnik obešanja z elektriko. To obešenje je navadno imenoval barbarsko. Pravi, da po njegovem naziranju elektrika ne deluje zanesljivo. Veliko bolje je obešenje z vrvjo. Pri tem pa se mu ni pri nekem obešeafo godilo vse po sreči Obešal je ravno morilca, ki se je Imenoval Lee. Vse je bilo v najlep-5em redu, samo za gumb je bilo treba še pritisniti in podlaga, na kateri le obsojenec stal, bi morala nato past! v globočino, vsled česar bi se ko-nopec zadrgnil. Rabelj pritisne gumb, podlaga pa ne pade. Pritisne drugič! tretjič, pomaga podlagi z nogo — vse zaman. Podlaga se ne gane. ^kratka, vešal so bila pokvarjena, tako da m preostalo ničesar drugega
T,0,,?«™ *tjx kandidata smrti nazaj v njegovo ječo. Obsojenec je zadel s tem terno, ker mu je bila vsled neljubega dogodka takoj podeljena milost. V ječi so ga pridržali le zaradi neke vraže. Ubogi rabelj pa je moral stopiti v pokoj. Gospod Berry pa Je porabil svoje počitnice s tem, da Je hodil po Angleškem iz kraja v kraj in prirejal predavanja pod naslovom: »Iz rablja.« Tega sicer ni potreboval, ker je imel že precej krajcarjev na strani, ampak hotel je, da pride zopet do svojega »slavnega
imena. Iz teh »spominov« posnamemo, da je prodajal vrvi, s katerimi je bil obešenec obešen. Take vrvi pa so bile precej drage. Gospod Berry je dobil za vrv 500 do 1000 kron. Če se računa, da je rabelj obesil vsako leto več obsojencev, so bili njegovi postranski dohodki prav lepi. Pozneje so mu prepovedali prodajati konopce, ki so jih po obešenju sežgali. Potem pa se je gospod rabelj popolnoma umaknil v zasebno življenje. Pustil je svoja predavanja, kupil si je posestvo in je začel gojiti drobnico. Sedaj je obesil tudi ta posel na kol in je tnirno izdihnil dušo.
Ljubljana.
— Volitve v kmečki kuriji. Vsled tehničnih ovir nam ni bilo mogoče prinesti natanko vseh številk iz vseh volišč, zato podajamo le skupne številke posameznih okrajev in kandidatov. Tudi običajne primerjalne tabele pri teh volitvah nismo mogli prinesti, ker je precej razlike v okrajih — prejšnje številke pa bi tudi ne bile merodajne za primerjanje, ker doslej v teh okrajih pri volitvi za kmečko kurijo ali sploh ni bilo kandidatov — ali pa so bili le števni kandidati. Pri zadnjih volitvah so bili samo v štirih okrajih neodvisni oz. samostojni kandidati. Zato si moremo ustvariti sodbo le, ako primerjamo zadnje številke. Vsled velike izgube v splošni kuriji so klerikalci delali iz vseh sil, da si v kmečki kuriji pridobe glasov. Iz tega so razumljive njih številke. O nasiljih i. dr. bi bilo odveč govoriti. Podamo le nekaj primer:	Vzemimo »Ljubljansko okolico: L. 1908. je bilo oddanih 2653 glasov: od teh so dobili: Šušteršič 1399, Povše 1486, soc. Petrič 127, Čobal 93, neodvisni kandidat Kolenc pa 40 glasov. Včeraj pa sta dobila samostojna kandidata (do 6. zvečer znano): Knez 886, Seidl 857, Kristau 251, Mlinar 207. Šušteršič 2967, Povše 2969. Vsled volilne dolžnosti je število glasov povsod narastio. Volil-cev je bilo okoli 4500, torej še enkrat več nego leta 1908. Pri tem pa se je pokazalo, da so samostojni kandidati dobili lepo število glasov, ki kažejo lep napredek kmečkega gibanja. V kamniškem okraju.je n. pr. dobil dr. Krek še enkrat več nego zadnjič, ker je bilo toliko več volil-cev, toda kand. Sršen je dobil 653 glasov — torej desetkrat več nego leta 1908. (64) — in to kljub temu, da so klerikalci kradli glasovnice. Jako se da primerjati tudi drugod, fcno je gotovo: Začetek samostojne kmečke organizacije je storjen, ne zatre je nihče več. Z gospodarskim delom se bodo združili kmetje na skupno delo — in takrat bo klerikalcev konec.
— Velik reklamni stenski skladni koledar izda v kratkem »Prva a-nončna pisarna« v Ljubljani v slovenskem jeziku. To je edini slovenski skladni koledar z velikimi rdečimi številkami so nad 24 cin visoki, da je vporabljiv za velike pisarne, banke, hranilnice itd. kar smo do-sedai zelo pogrešali. Ta koledar se v velikem številu odda brezplačno. Ker se je pa tiskalo nekaj izvodov nad gratis-nalogom, se bo ta ostanek prodaja! po 3 K izvod, po pošti 4 K, dokler bo še kaj zaloge. Naroča se pri »Prvi anončrfi pisarni« v Ljubljani.
— Sankanje po Tivolskih potih je prišlo zopet v modo, dasi tudi je menda lansko leto mestni magistrat to strogo prepovedal. Te dni so se nezemrano sankali nemški fantiči po izprehajalni poti skozi brezov gozd navzdol, kar naravnost šetalcem pod noge in izzivali s svojim »Ach-tung«, tako, da se je marsikateri stari gospod komaj izognel sankam. Menimo, da velja prepoved za vse narodnosti in bodo vbodoče merodajni faktorji malo bolje pazili na te nemške otročaje.
— Kako so Izobraženi prodajalci konsumnega društva v Bohoričevi ulici. Prejeli smo: Neka mati je poslala te dni svojega otroka po kruh v prodajalnico konsumnega društva v Bohoričevi ulici. Otrok prinese domov napol sežgan kruh, ki ga je mati seveda poslala po otroku nazaj. Prodajalec pa ni hote! dati drugega kruha m se je jako žaljivo izrazil o otrokovi materi. Takih razmer mora biti konec, če ne, bomo govorili na pristojnem mestu.
— Za Ciril Metoda Je poslal g. Jezeršek 1 krono, namesto 1 litra vina.
— Podružnica Ljubljana I. avstrijskega društva drž. uslužbencev priredi v veliki dvorani hotela »Union« v soboto dne 10. prosinca 1914 svoj običajni plesni venček. Vsem častitim obiskovalcem prejšnjih prireditvah je še gotovo v najprijetnejšem spominu, neprisiljenost in izborno vodstvo — z eno besedo ____________
vse veselice so bile na višku. Da pa ta prireditev ne bode za drugimi zaostaiala, za to svedoči mariiivi veselični odbor, ki že sedaj neumor-
no izvršuje vse predpriprave, tako da bode tudi najbolj razvajeni obiskovalec zadovoljen. Konečno omenjamo še, da Je čisti dohodek veselice namenjen pomočnemu zakladu.
— »Deklica brez domovine«, drama iz balkanske vojne z »Asto Nielsen« v glavni vlogi, dosegla je pri včerajšnjih predstavah najlepši uspeh. Podlaga tej drami je vohunstvo v vojni in z napetostjo zasledujemo dogodljaje. Asta Nielsen se v njej vlogi posebno odlikuje. — Mnogo smeha povzroča izvrstni Prince v veseloigri »Vihravi soprog«. Predstave po navadi. — V petek Nordisk-drama. — Od sobote do četrtka (6 dni) senzacijski kriminalni roman v 5. dejanjih »Kriv«. Antorski film Richarda Vossa. Poleg tega velefina veseloigra v dveh de-jajnih »Mesečniki«. Predstave trajajo dve uri. Vsak dan ob 3., 5.. 7. in 9. Zvišane cene za 10 vin.
Trst.
Poštni podvzetnik Dolenc nas
naravnost sili, da se zopet pečamo z njim. Zadnjič je dejal, da mu je zelo neljubo, če ga vlačimo po časopisju. Dobro, čemu pa potem tega ne prepreči, čeprav bi to lahko storil? Ta človek je rodom Slovenec, toda s svojimi slovenskimi uslužbenci, postiljoni, postopa tako, da mora biti vsakega poštenega Slovenca sram, da se nahajajo med nami Slovenci take vrste ljudje, kakršen je on. Kakšen Slovenec je, je najbolje pokazal s tem, da je hotel lansko leto izpodriniti svoje slovenske uslužbence z nemškimi, katerih je privlekel v ta namen nad trideset iz Celovca. K sreči se mu to ni posrečilo. Mi smo o nečloveškem ravnanju s postiljoni že večkrat pisali. Sicer pa se bo o tem še govorilo pred tukajšnjo sodnijo. Danes hočemo omeniti neko drugo stvar. G. Dolenc je že pred letom dni obljubil, da bo uvedel primeren delavni red, česar pa še do danes ni izpolnil. Pred mesecem in pol so imeli postiljoni v tej zadevi shod, na podlagi katerega je bilo poslano g. Dolencu pismo s prošnjo, da naj čirnprej ko mogoče izpolni svojo obljubo. Po dolgem času — kakor je to njegova navada — je vendat odgovoril, in sicer to, da je vprašanje delavnega reda pri ministrstvu, od katerega je odvisna njegova rešitev. S tem je hotel posti-ljone zopet potolažiti, da bi imel spet eno leto ali pa še dalje mir pred njimi. Toda njihova organizacija temu gospodu ne more dosti verjeti, zato se je obrnila na državnega poslanca dr. RybaFa, ki je bil ravno na Dunaju. s prošnjo, da se o stvari informira pri ministrstvu. In dokazalo se je, da ministrstvo sploh nič ne ve o delavnem redu postiljonov, da je torej trditev g. Dolenca čisto navadna farbarija. Postifjone je to postopanje g. Dolenca silno ogorčilo. Na svojem zadnjem shodu so sklenili, da ' se sporoči Dolencu pojasnilo RybaFeve intervencija in da se ga ponovno prosi, da stvar nemudoma razjasni. A g. Dolenc na to še do danes pismeno ni dal nobenega odgovora. Ne vemo, kako naj si to stvar razlagamo. Razvidno pa je iz vsega tega, da se hoče postiijone neprestano vleči za nos. Kar si ta gospod dovoljuje, to je že pravcata nesramnost, o kateri ne moremo molčati. Pri tem pa Jc prizadeto tudi poštno ravnateljstvo, ki dopušča, da podvzetnik tega ravnatelja, g. Dolepc, dela vse to, kar se mu poljubi. Poživljamo poštno ravnateljstvo, da napravi tem razmeram konec! Ena izmed važnejših nalog je tudi ta, da poštno ravnateljstvo zasluži pri svojemu podvzet-nlku svoj vpliv v to, da pouči svojega italijanskega ravnatelja Ozionija, da postopa s postiljoni nekoliko več človeško. Pravzaprav pa je kričeča krivica, da zaseda to mesto slovenščine nevešč ravnatelj. Skrajni čas bi bil, da bi vlada ostrigla Dolencu m Ozioniju peruti s tem, da postiijone podržavi. G. Dolenc, če hočete preprečiti, da se slava vašega imena ne bo vlekla po časopisih — še je čas za to!
Naše gledališče Hi »Edinost«. V našem gledališču je zavladala precejšnja kriza Nedeljska »Edinost« pravi, da je naše ljudstvo veliko prebrez-brižno napram slovenskemu gledališču, dočhn napolnjuje in podpira italijanska gledališča. Tako sedaj Ko pa smo mi pisali,da ni prav fie dela Edinost reklamo za italijanska gledališča, nas je prav infamno in barbarsko napadla. Kar celi kanali gnojnice so se zaradi tega zlivali na »Dan«, In to samo za to, ker je pisal res-' njcol Takrat je »Edinost« tudi izjavila, da bo še nadalje objavljala reklamne notice za italijanska gledališča. Javnost je bila tedaj na naši strani in končno se je podala tudi »Edinost«. Od takrat naprej Je namreč opustila rubriko »Tržaška gledališča«. Veseti nas, da se je spa-metila. česar bi se ne bilo zgodilo, da ne bi bil »Dan« ostro nastopil proti nenarodnemu delu, ki ga je v
tem oziru tirala. 2e ta slučaj nam dokazuje, kako nujno potreben je neodvisen političen dnevnik »Dan«.
Plesna šola za »tango« in druge običajne in najmodernejše plese se vrši vsak torek in petek od pol 9. do pol 11. ure zvečer v dvorani »Del. kons. društva« pri Sv. Jakobu (Čampo S. Giacoino št. 5). Začetniki naj blagovole priti že ob 8. uri. Ples poučujeta gg. Bizjak in Bonano.
Kako lovijo konjederci v Trstu mačke. Pisali smo že, da pobirajo konjederci v Trstu poleg psov. ki nimajo številke krog vratu in ki so brez nagobčnika, tudi mačke, to pa zato, ker so se v zadnnjih letih zelo zaplodile. Kamor je človek pogledal: na strehah in po vrtovih, povsod so čepele sestradane mačke, brez gospodarjev. Ker so se pojavile poleg pasjih steklin tudi mačje stekline, so odredile oblasti, da morajo pobirati odslej konjederci tudi mačke, in sicer vsako, ki jo zalotijo na cesti, na dvorišču — skratka: vsako mačko, ki ni doma. Toda kako lovijo konjederci mačke? Z zanko kakor pse ne. Pri nas lovijo konjederci mačke kakor ribe — z mrežo. Konjederci imajo posebno mrežo in v to zajamejo inačko. Kadar pa ni mogoče priti mački preblizu, tedaj jo konjederec strelja. Moško stopa konjederec po ulici in v roki ima vedno za strel pripravljen nekak »flobert«. Za njim pa stopa občinski stražnik, za stražnikom pa pelje konjiček voz. v katerega mečejo postreljene mačke.
— Konjederec strelja izborno. Redkokdaj se zgodi, da ne usmrti živali s prvim strelom. Po dnevu navadno nrtna irmongo plena konjederec, zakaj kmalu se nabere za čudnim strelcem cela četa otrok, ki preplašijo s svojim krikom vse mačke, da se poskrijejo naokrog. Največ mačk postreli mačji lovec zjutraj. Mačke so lačne in iščejo zajtrka okrog hiš. Pride pa strelec ter jih spravi na »oni svet«, in kadar je voziček precej naložen, tedaj se oapravi s plenom domov. Postreljene živali sežgejo nato v krematoriju za mrhovino, ki se nahaja pod Katinaro pri Trstu.
— Čudno je pa to, namreč, da lovijo tržaški konjederci ali samo mačke ali samo pse, nikakor pa mačke in pse istočasno. — In h koncu še to: Ali je streljanje mačk po ulicah in cestah varno? Ali ni mogoče, da obstreli konjederec po nesreči kakega otroka ali odrastlega, ki pride slučajno mimo?
Član albanske mejne komisije. Kakor poročajo brzojavi iz Dunaja, bo prepeljano te dni truplo umrlega člana albanske mejne komisije, generalnega konzula Bilinskega iz Sante Ouarante v Trst na L!oydovem parniku »Paiacky«; iz Trsta pa menda na Dunaj.
Trgovina socialno - demokratične konsumne zadruge okradena. Tatovi so vlomili v trgovino socialno-dernokratične konsumne zadruge, ki se nahaja v ulici Raffmeria 5. Razume se, da niso odšli praznih rok, ampak preskrbeli so se prav dobro z najrazličnejšim blagom. Vrednost pokradenega blaga cenijo na približno 2000 K. — Takega Miklavža, kakršnega je imela konsutnna zadruga, si gotovo ne želi nihče.
Sneg in led. Letos so nam obetali razni vremenski preroki hudo zimo. In res smo jo pffeeli čutiti že nenavadno zgodaj. Pri nas v Trstu navadno ni velikega mraza in snega skoro da ne poznamo. Zapade le redkokdaj, in to v sredi največje ziine. Pretekli petek popoldne pa smo gledali z začudenjem, kako se je začela beliti zgornja tržaška okolica. Ponekod so bili precej visoki zameti. Razume se. da je padla temperatura precej nizko. V nedeljo ponoči je letos prvikrat zmrznila voda v mestu. Led je vzdržal tudi ves dan v pondeljek, na praznik, četudi je bil dan precej tih (brez tržaške burje) in je sijalo celo solnce. Odslej ne pričakujemo več toplih južnih dnevov; privaditi se nam bo treba na burjo in led.
Po zadnjem »Ilustrovanem tedniku«, ki je prinesel slike svojih bodočih sotrudnikov, prav pridno sedajo tržaški čitateljl listov, in to posebno zaradi slik naših pisateljev.
Miklavžev dan najmlaJŠega otroškega vrtca v Trstu. Pri Sv. Jakobu je priredila podružnica sv. Cirila in Metoda v soboto pop. v otroškem vrtcu Miklavžev dan. V tem najmlajšem otroškem vrtcu, ki ga vzdržuje šentjakobska podružnica sv. Cirila in Metoda, je nad sto otrok. Otroci so priredili nekako veselico, nato pa so bili obdarovani od Miklavža (g. Šorna, ki je predsednik podružnice.) Otroški vrtec priredi tudi božičnico, na kateri bodo otroci šolskega vrtca tudi obdarovani. — Slovenci, Šentjakobčani! Podpirajte šentjakobsko podružnico, ki je zelo obremenjena z lastnim vzdrževanjem otroškega vrtca!
Spominjajte se družbe sv. Cirila in Metoda.
ivi ponuujae živim.
Resnična dogodba, ki se je dogodila V Pragi.
V Pragi se je zgodil slučaj, v katerem je mrtvi pomagal živemu, slučaj, ki nima para v Avstriji.
Zdravo dekle z bolno roko.
Septembra meseca 1.1. so pripe-ljali v praško bolnico na kirurgicno kliniko prof. Kukuie šiviljo Marenko Hubačkovo z Žižkova. Dekle je bilo krepko in zdravo, le na desni roki nad komolcem se ji je delal nevaren izrastek,^ ki je grozil uničiti cel organizem, če se pravočasno ne odreže roke V rami. Hitra amputacija je bila edina rešitev za življenje mladega dekleta. Toda potem bi ostala svoj živ dan pohabljenec in odkazana na miloščino usmiljenih ljudi, ker bi se kot šivilja ne mogla preživljati brez roke.
Pogumni čin zdravnika Horaka.
Azistent dr. Josip Horak se je odločil za smel čin, za čin, ki je imel teorijo spremeniti v prakso. Teorija je bila pred kratkim izdelana in obstoji v tem, da se da kost mrtvih, brez bolezni umrlih prenesti v organizem živih, katerih odgovarjajoči del je moral biti odrezan. To je pa težko
ker se nima vedno potrebnega materiala pri rokah.
Čakanje.
Tudi v tem slučaju ni bilo potrebnega mrtveca pri rokah. Zato so čakali. Čakali so pet tednov. Ta čas je bila Hubaček v zdravniški oskrbi. Naposled je vendar-le prišel toliko pričakovani potrebni materni.
Nekega dne so pripeljali v bolnico 171etno deklico s •'prestreljeno lobanjo. Kmalu nato, ko je bila prinesena v bolnico, je umrla.
Dr. Horak se je odločil. Takoj je storil vse potrebno za nameravano operacijo, ki so jo v navzočnosti več zdravnikov tudi izvršili.
Tudi mrtvi odrežejo roko.
Ravno tako so mrtvi deklici skrbno vzeli iz zgibov desno roko nad komolcem. Istočasno so to storili s šiviljo. vzeli ji roko v rami, obelili, očistili jo sarkozna, s tem, da so ji odrezali roko skoro čisto do komolca. Obeleni odgovarjajoči del mrtve deklice so pripojili k še ostalemu delu roke nad komolcem; oba dela sta bila pritrjena s slonovo kostjo, vlaknena v kostne votline obeh kosti, od zunaj pa sta bila montirana oba dela, kost mrtve in žive deklice, z zlatim žebljičkom. Glava tuje kosti je bila vtaknjena v ramni zgib in pritrjena potom trdnih, močnih sklepnih kit.
Nepričakovan uspeh.
Bolnica ni kazala nikakšne vročine. Tri tedne je bila roka v obvezi, in ko je bila obveza odvzeta, je bila roka zrasla, toda še negibna.
Tuja roka se giblje.
Potom elektriziranja in masiranja ter potom vaje, se je naposled posrečilo, da je dekle z roko gibalo in da more sedaj svoj poklic čisto nemoteno izvrševati.
Dejanje dr. Jos. Horaka je čudež moderne kirurgije in še nima para.
Izid volitev.
(Po sklepu lista).
Ljubljana-Vrhnika: Oddanih glasov 5586. Dobili so: Dr. Šušteršič 4159, Povše 4142, Knez 1117, Seidl 1082. Razcepljenih 531, neveljavnih 672.
Kamnik-Brdo: Oddanih glasov 3879. Dobili so: Dr. Krek 3009, Sršen 828. Razcepljenih 42, neveljavnih 158.
Kranj-Škofja Loka-Tržič: Oddanih glasov 4430. Dobili so: pemšar 3531, Zabret 3606, Novak 840, Barle 756. Razcep. 131, nevei. 488.
Radovljica-Kranjska gora: Oddanih glasov 3072. Dobili so: Pogačnik 2314, Gogola 543. Razcep. 215, neveljavnih 131.
Postojua-Lož-Šenožeče-Iiir. Bistri-ca-Cirknica.vOddanih glasov 5966. Dobili se: Dr. Žitnik 3736, Drobnič 3596, Gaspari 1350, Urbančič 1396, Majdič 823, Meden 785. Razcep. 35, neveljavnih 445.
Vipava - Idrija. Oddanih glasov 2648. Dobili so: Perhavc 2031, Za-goda 477. Razcep. 139, nevel. 187.
Novo mesto-Rostanjevica-Krško. Oddanih glasov 5878. Dobili so: Zurc 4464. Škerlj 333, Kožar 860. Razcep. 216, nevel. 124.
Kočevje - Ribnica - Velike Lašče. Oddanih glasov 3078. Dobili so: Škulj 2341, Andolšek 408. Razcep. 179, neveljavnih 424.
Črnomelj-Metlika. Oddanih glasov 2164. Dobili so: Drmastija 1645, Makar 500. Razcep. 19, nevel. 51.
Trebnje - Žužemberk -Zatičina-Mo-kronog-Litija-Radeče. Oddanih glasov 8357. Dobili so: Lampe 6354, Košak 6421, Vehovec 6429, Pavlin 1810, Bukovec 1772, Tomazin 1734. Razcep, 419, nevel 728.
Kriminalna drama „Kriv“ 5 delov	Predstave 2 uri, ob 3, 5, 7 in 9.
Francoska veseloigra Mesečniki 2del.	^ v'	cene. dolski mlad. prepo-
vellk smešni uspeh.	VedailO. « dni Od Sobote 1». do četrtku 18.
Najnovejša telefonska in brzojavna
poročila.
za krojno risanje, prikrojevanje In Iz- TIP H I	k	VIJ D
delovanje ženskih In otroških oblek UL/lJl liUDlIlil ILIl Ljubljana, Mestni trg štev. 24. II. nadstropje.
Pouk se vrši v tečajih, ali pa posamezno. — Prodaja vsakovrstnih krojnih vzorcev za angleški in francoski način. — Naročila sprejema od 12. do */*!• ure dopoldne in od 6. do 7. ure zvečer.
PORAZ BOLGARSKE PROT1SLO-VANSKE VLADE.
Dunaj, 9. decembra. Poročila tiskovnega urada o veliki zmagi vladne atranke na Bolgarskem, so pretirana in neresnična. Vlada ni dobila večine, in sicer je izvoljenih vladnih 95, 47 socialistov, 37 agrareev, 14 demokratov, 5 nacionalcev, 5 radikalcev, 1 naprednjak.
Vlada odstopi.
Sofija, 9. decembra. Vsied neugodnega izida volitev se govori, da bo vlada Radoslavova odstopila.
SRBSKA VLADA PROTI MOKAR-SKEMU KARTELU.
Belgrad, 9. decembra. Tukajšnji mokarski kartel je silno podražil moko. Vlada je pa dovolila colnine prost nvoz moke iz Avstrije, da prepreči itrajk pekov, ki je napovedan za 14. t. m.
NOVA ZAROTA PROTI JUANŠ1K AJU.
Petrograd, 9. decembra. Iz Kar-bisa se poroča, da je v Kantonu odkrita nova zarota proti Juanšikaju. Voditelji so aretirani.
ANGLEŠKA PRED KRIZO.
London, 9. decembra. V Angliji grozi izbruhniti štrajk poštnih uradnikov. Vsa prizadevanja vlade so zaman.
* S PRAŠKIH ULIC.
Praga, 9. decembra. Tu sta trdila drug ob druzega dva tramvaja. 39 oseb je ranjenih.
Odgovorni urednik Radivoj Korene. Last in tisk »Učiteljske. Tiskarne«.
Mali oglasi.
Beseda S vinarjev. Najmanjši zne9ek BO vi-aarlev. Pismenim vprašanjem |e priložili znamko 20 vlnarlev. — Pri malih oglasih Dl nič popusta In se plačujejo vnaprej; zunanji Inserenti v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. url zvečer.
Kupi se pes varuh majhen J. iZeleznik, Sodna ulica 6, I. nadstr.
1208—1
»Zdravnik
želodca"
je edina posebnost želodčnega likerja iz zdravilnih rastlin, kateri izborno upliva prot' slabosti v želodcu ter ga radi tega v nobeni družini ne bi smelo manjkati.
JHiadl pozne se/.lje prodajam vse v moji zalogi se nahajajoče blago, h ah or
klobuke, čepice, potrebščine - za modistinje ■—
po znižali ceni
MINKA HORVAT, modistinja,
Ljubljana, Stari trg štev. 21.
Mizarskega vajenca sprejme takoj tvrdka Zorman čcškafar, mizarstvo z motornim obratom. Rimska cesta 16., Ljubljana, Prečna ulica štev. 4.	1183-x
Meblovana soba, s posebnim vhodom pripravna za gospode c. kr. stražnike, blizu policijske direkcije se takoj ceno odda. Soteska št. 10, I. nadstropje.__________1212—1
Zmožni zastopniki,
ki bi obiskovali privatne odjemalce, se sprejmejo proti visoki proviziji. Če se izkažejo kot dobri, tudi proti stalni plači. Ponudbe
pod šifro *Tuchfabrik 8757“ na Haasensteln n. Vogler, A. G. Prag, Perdinandstrasse.
m:XOje- ŠtTTO
Ivan Kersnič
v Ljubljani, Sv. Petra cesta 32, I. nadstr. nad kavarno „Avstrija"
se priporoča slav. občinstvu za izdelovanje vsakovrstnih oblek po najnovejši modi. Solidno delo, zmerno nizke cene, znano pohvalna postrežba. — Popravila se hitro in ceno izvršujejo.
<u Plošče pieje K 4-—, >V/ sedaj samo K 1’95. ></> Velikanska zaloga O gramofonov I Zahtevajte cenike.
OS
25 cm velike, dvo- H ^ stranske, priznano L- ' najboljših znamk I« ^ prodajam radi velike	.jjjjJj
zaloge pod last. ceno	jj*
posebnosf
mz:
Na drobno.
| Na debelo.
Dober cen premog vseh vrst
prodaja
Fran Uher, špediter
Ljubljana, Šelenburgova ulica 4.
Koks. | ■Jetofcmase. j Briketi.
TRST
GORICA
UUBUANA
rCllOV{C
§1 v.	Koder Slovenci prebivajo pov- #“	
	sod je razširjen A.	
	„Slov. llustrovani Tednik". © Vsakdo ga rad čita. r	
Naročite si ga in pridobivajte mu novih naročnikov!
AS"
FRAN KRAIGHER
InojaeisA mojster
Ocspcslra ULlIca, štev. S
se priporoča slavnemu občinstvu za naročila vsakovrstnih oblek: po niei-i. - Inozemskega in domačega blaga veeno na izbero. — Sprejema tudi izdelovanje oblek in popravila. •— Cene zmerne. — Izdeluje vsakovrstne svetovno znane gumbe iz svile Jn blaga, trpežne tudi za ^	eksport	po	morju.	229
Kontoristinjo
Slovenko, z lepo pisavo sprejme takoj tovarna v Pragi. Prosi se za prepise izpričeval iz meščanske in trgovske šole (ne originale, ker se za nje ne (garantira brez poštne znamke, vendar s priloženo sliko. — Slednjič se prosi za izrecno dovoljenje staršev, da se sme služba sprejeti. Mesečna plača K 90’—, vožnja do Prage se povrne.
Tozadevne prošnje pod šifro »Dalibor 18“ restante, poštni urad Praga 22.
r
Največja božična occasion prodaja
v angleškem skladišču oblek v Ljubljani.
Cez 20.000 kosov konfekcije za dame, gospode, deklice in dečke in sicer za dame raglane in vrhne jopice iz angleškega modnega blaga, Sili Pelucha in krzna; nadalje kostume v najelegantnejših fasonah, gledališčne in spalne plašče, colliers in mufe. Za gospode zimske, navadne in športne obleke, raglane, suknene hlače, moderne gilets. Ker se mora večji del tega blaga razprodati, dobijo cenjeni odjemalci blago po vsaki ceni in vsak n a j porabi to redko priliko, katera traja le do novega leta.
Angleško skladišče oblek
O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg 5.-6. |
|i	Telephon 132.	--------
Kje dobite
najfinejši medicinski konjak, rum za čaj, šampanjec, Malago, Ver- H mouth, Maršala pristni kranjski brinjevec, slivovec; dalje Altvater, fijl Vlahov, Maraechino, Fernet Branca in poleg tega še najbolje gren- n čice, kakor Campari-jevo, Pelinkovac ^FLORIJAN", kakor tudi vse
raznovrstne likerje, katere so
napilile plfače? I
Edin« le pri
Antonu Turku
Trst, ulica Carlo Ghega štev. 10 (vogal : : : : ulice C. Ritmeyer) : : : :
Dobiti je tudi :: Brezalkoholne piiače
kakor so: Marellčar, Jagodčnlk, Limet, Hruškovec iri Jabolčnik, popolnoma brez alkohola In po najnižjih cenah. ln sicer po 48 stot liter. — Na željo je dobiti tudi na debelo.
Edina in največja zaloga v Trstu: Dalmatinskega tropinovca. — Razpošilja tudi na dom, in sicer v Trstu franko, a na deželo po
poštnem povzetju
■»■•■■■•»■■■■■•■■■•»■■■■■■■■■■'■■■■■J
■ Najboljša pijača grenčica	Najfinejši	dalmatinski	j
| .*. Florijan .*. j j Tropinovec j
| Najboljša pijača grenčica !■■■■ Liter - Kron l-60 - Liter •
H
■
a
m
■
m
m
m
m
Ll*fel[3n£kalšieilitiia lani avLiubllsnL “Zd
Siritarj^^n ulica £tev. S, (lastna lii£»)
Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju.
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račnn ter jih obrestuje od dne vloge po čistih
- .. jsr m -ass
Poslovalnica „Prve ces. kr. avstrijske državne razredne loterije.