Ilustrovan gospodarski list.
Uradno glasilo
Slovenske kmetijske družbe.
»Kmetovalec« izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stane 16 K na let«.
Posamezna številka stane 80 v. Udje Slovenske kmetijske družbe dobivajo list brezplačno.
Inserati (oznanila) se zaračniijajo po nastopnih cenah: Inserat na vsi strani 600 K, na »/„ strani 300 K, na i/3 strani 150 K, na 'l6 strani 100 K, na i/is strani 50 K in na '/« slrar.i 25 K. Udom 10 •/. popusta. Vsaka vrsla v .Malih naznanilih" stane 2 K.
Urejuje inž. Rado Lah; založba Slovenske kmetijske družbe; tisk J. Blasnika naslednikov.
Obseg' XXXVII. letnik .Kmetovalca". Naznanila kmetovalcem. — Poročilo tajnika o delovanju Slov. kmet. družbe v letih 1917. in 1918., podano na rednem občnem zboru dne 30. dec. 1919. — Donesek k zgodovinskem razvoju živinoreje v bivši Kranjski. — Naloge našega vinogradništva v bodočnosti. — Vzrejajte plemenske bikce in merjaščke! — Vprašanja in odgovori. — Kmetijske novice. — Družbene vesti. — Uradne vesti. — Inserati.
Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati Slovenski kmetijski družbi v Ljubljani, Turjaški trg štev. 3. — Ponatisi iz »Kmetovalca« so dovoljeni le tedaj, če se navede vir.
XXXVII. letnik »Kmetovalca".
Sedemintrideseto leto je že, odkar je začela kmetijska družba izdajati svoje kmetijsko strokovno glasilo „Kmetovalca". Ta dolga doba dokazuje, da je ta list postal življenska potreba za naše kmetovalce in za vse umne kmetijske gospodarje. Kako koristno in merodajno je ta list v času svojega obstanka vplival na kmetijstvo naših pokrajin, priča splošen napredek kmetijskega gospodarstva. Petintrideset let je „Kme-tovaleč'( omejeval svoj vpliv več ali manj le na Kranjsko. Toda minulo leto, ko so padle deželne meje in je iz razkosanih slovenskih dežel nastala upravna celota Slovenija, so s tem odpadli vsi zadržki, ki so ovirali delovanje naše kmetijske družbe in njenega glasila na izvenkranjske kmetovalce.
Tedaj je „Kmetovalac" postal strokovno glasilo vseh slovenskih kmetovalcev. S tem so se pa tudi naloge povečale, ki ga čakajo sedaj in v bodočnosti, in razširiti ter spopol-niti se mora tudi njegovo dolovanje primerno različnim kmetijskih razmeram in velikemu obsegu Slovenije.
Kakšne izpremembe $o se v zadnji dobi vršile vsled prevrata in potem nastalih novih razmer pri kmetijski družbi, je opisano v današnjem poročilu o delovanju te družbe za leti 1917. in 1918. Iste so me-
rodajne tudi za družbeno glasilo. Obseg delokroga kmetijske družbe se je potrojil in temu primerno je tudi zraslo število
udov. Ravnotako se pa mora tudi list povečati, poglobiti in spspolnit?. Če pa morda letos ne bo mogoče doseči tega v taki meri, kakor bi bilo želeti, je pač to krivdo pripisovati današnjim težavnim razmeram v tiskarski obrti, ki vsled pomanjkanja papirja in podraženja vseh tiskarniških potrebščin, posebno pa delovnih sil, ne dopuščajo, da bi se list tako povečal, kakor bi bilo času primerno.
Udnina, ki jo je družba letos določila na 16 kron, se je že sedaj izkazala kot prenizka, da bi se iz nje dalo kriti vse stroške za izdajo „Kmeto«alca". Kmetijska družba bo morala torej letos ravnotako kakor lani zanj doplače-vati. Naprošajo se torej vsi dosedanji udje kmetijske družbe in drugi naročniki, naj ostanejo tudi nadalje zvesti ,kmetovalcu" ter naj nabirajo še druge ude kmetovalce, da postane naša edina strokovna kmetijska organizacija čim močnejša ter s tem pridobi na vplivu na vseh merodajnih mestih.
Tudi letos bo izhajala s »Kmetovalcem"
mesečna priloga „Konjerejec", ki bo prinašal tozadevne poučne spise in uradne vesti družbenih osrednjih in pokrajinskih konjerejskih odsekov,
»Kmetovalec" bo objavljal tudi razne spise s slikami, ker nazorno pojasnjujejo marsikatero strokovno točko, ki se z besedami ne da dovolj natančno opisati. Žalibog, je tudi v tem oziru dandanes zelo težavno nabaviti si potrebnih klišejev, ko je promet z inozemstvom zelo pomanjkljiv, a domače izdelovanje klišejev vsled prevelikih naročil ne more zadostiti vsem zahtevam.
Skušalo se bo ta list pripraviti na tisto stopnjo popolnosti, ki jo danes zahtevajo razmere in posebno težaven položaj kmetijstva. Težko je dandanes kmeto-vati, ko vsega primanjkuje, kakor: delovnih moči, vprežne živine, plemenjakov, molznih krav, močnih krmil, umetnih gnojil, strojev in orodja. Polje je med vojno obubožalo, ker je bilo slabo obdelano in malo gnojeno, stroji in orodje so se porabili; potrebna bi bila njih poprava, oziroma nadomestitev. Dandanes je to nemogoče, ker za sedaj nimamo še primernih tvornic za te potrebščine, od zunaj pa ne moremo tega blaga dobiti, ali pa le z veliko težavo.
Kmet se mora torej prilagoditi tem težavam in začeti drugače gospodariti, če hoče sploh shajati. Kako naj gospodari in kmetuje, v tem ga pouči in svetuje kmetijska družba v prvi vrsti potom svojega glasila ,,Kmetvoalca". To je pač in ostane tudi v bodočnosti njega glavna naloga.
Da pa zamore »Kmetovalec" čim uspešneje do-
seči ta svoj namen, se obrača tudi do vseh slovenskih strokovnjakov, ki so pripravljeni sodelovati pri tem nadvse potrebnim in hvaležnim delom z vabilom, da pristopijo v krog- sotrud-nikov našega edinega kmetijsko-strokovnega lista v Sloveniji. Razentega se pozivljejo tudi vsi umni slovenski kmetovalci, da poročajo v „Kme-tovalcu" o svojih praktičnih izkušnjah pri gospodarstvu, da se tako okoristijo tudi drugi sorojaki.
„Kmetovalee" nsj bo v prvi vrsti tako poljudno pisan strokovni list za naše kmetovalce, da ga ti lehko razumejo, kajti v prvi vrsti je njim namenjen. Razentega pa naj bo tudi g-lasilo kmetijskih strokovnjakov, katerim bo nudil možnost objavljati znanstvena razmotrivanja, da se tudi širši sloji seznanijo z napredkom kmetijske vede.
Po teh načelih se bo tudi ravnal „Kmetovalec", v tem zmislu bo podučeval in deloval za praktični in znanstveni napredek kmetijstva v Sloveniji. Poživljajo se pa še enkrat vsi oni, ki imajo voljo sodelovati pri tem za Slovenijo, kakor za celo našo državo, zelo potrebnem in koristnem delu, da se priglasijo kot so-trudniki ali vsaj podpirajo kmetijsko družbo kot udje ali naročniki „Kmetovalca".
Čimveč udov bo štela Slovenska kmetijska družba, čimveč delovnih so-trudnlkov bo Imel »Kmetovalec", tem popolnejši in raznovrstnejši bo ta list in temvečji bo praktični uspeh v napredku kmetijstva cele Slovenije.
?edništvo ..Kmetovalca",
Udnina za 1. 1920.
0
Vsled silne draginje vseh predmetov, kateri je vzrok neprestano padanje vrednosti krone, bo morala kmetijska družba letos doplačati samo za tisk in papir »Kmetovalca" nad 50.000 K, četudi je imela nad 25.000 udov. Cene papirju, tisku in drugim potrebščinam so se celo leto neprestano tako dvigale, da bo stalo družbo samo izdajanje »Kmetovalca" mnogo več, kot znaša udnina. Cene pa še vedno rasejo.
Z ozirom na to dejstvo je glavni odbor v svoji seji dne 16. oktobra t. 1. proti naknadni potrditvi po občnem zboru sklenil zvišati udnino na 16 K, od katere pa dobe podružnice v kritje svojih upravnih stroškov 4 K.
Družba sama si obdrži od udnine le 12 K, ki jih bo potrebovala za tisk in izdajanje »Kmetovalca" in še pri tej vsoti bo morala zanj doplačevati, ker se bo tisk vsled uspeha stavke tiskarskih nameščencev zopet znatno podražil.
Z ozirom na razne neutemeljene pritožbe, ki prihajajo z dežele, češ da se hoče družba okoristiti z višjo udnino, odgovarjamo samo sledeče: Komur se ne zdi škoda plačati 16 K za liter vina, pač mu je pa udnina 16 K previsoka, ki mu donaša zraven strokovnega lista
»Kmetovalca" tudi razne druge ugodnosti, ki jih dobi od družbe, kakor modro galico, žveplo, sladkor, semenska žita, umetna gnojila, krmila itd. po najnižji ceni, ta ne zasluži, da bi ga družba upoštevala.
Ker je promet z vsemi kmetijskimi potrebščinami prost, bo družba odslej oddajala svoje gospodarske potrebščine udom po znižani ceni, neudom pa le tedaj, če jih bo imela preveč in le za polno ceno.
Iz tega sledi, da zahteva korist kmetovalcev samih pristop k tej organizaciji, ki je dandanes edina te vrste v Sloveniji. Toda ne samo to, anpak dolžnost je tudi vsakega slovenskega kmetovalca
ostati ali postati ud edine slovenske in največje jugoslovanske kmetijske strokovne organizacije, naše
Slovenske kmetijske družbe.
Bližamo se sicer vedno bolj urejenim razmeram mirne dobe, toda s tem kmetijstvo ne izgubljava na važnosti, ampak ravno nasprotno: dandanes prevladuje na celem svetu mnenje, da se bo le tista država gospodarsko hitro opomogla od ran, ki jih ji je zadala svetovna vojna, ki bo na svojih tleh pridelala največjo
množino življenjskih potrebščin, posebno pa živil, da ne bo posebno v tem oziru odvisna od inozemstva.
Vsled tega je pa tudi potrebno, da se vsi kmetovalci združijo v močno strokovno organizacijo, kajti le ta jih bo ' znala čuvati pred izkoriščanjem od strani drugih stanov.
Kmetovalci! ki stremite za napredkom in za podporo pri kmetijskem pridelovanju, nikar se ne spodti-kajte nad povišano udnino, ampak ostanite še dalje zvesti udje Slovenske kmetijske družbe.
Nakup krompirja.
Slovenska kmetijska družba kupi večje množine semenskega krompirja, da ga spomladi razdeli v tiste okraje, kjer so imeli letos tako slabo krompirjevo letino, da si ga kmetovalci niso pridelali niti za svojo prehrano.
Družba kupi tak semenski krompir po primerni ceni in ga na zahtevo plača polovico takoj, ostalo pa šele spomladi ob prevzemu blaga. Cena za semenski krompir bo na vsak način višja nego ona za krompir za prehrano. Vsakdo pa, ki hoče prodati svoj krompir družbi, se mora zavezati, da ga odda spomladi tisto množino, ki jo ji je prodal.
Krompir se sedaj pozimi ne more prevažati, vsled Česar morajo kmetovalci, ki so ga družbi pro-
dali, skrbeti, da se do spomladi ne pokvari, zmrzne, zrase ali zgnije, kajti družba bo prevzemala le zdravo semensko blago.
Družba kupi vsako množino v celih vagonih ali v manjših količinah.
Opozarja se, da je ves ta krompir namenjen edinole za seme v Sloveniji, da se ž njim odpotnore onim krajem, kjer si ga niso mogli pridelati zadostno, da bi ga imeli za seme. Iz Slovenije se ta krom-' pir ne bo izvažal.
Poživljajo se torej vsi oni kmetovalci, ki imajo kaj semenskega krompirja za oddajo, da to takoj pismeno aH ustno naznanijo Slovenski kmetijski družbi, Ljubljana, Turjaški trg 3.
Poročilo tajnika o delovanju Slov. kmet. družbe v letih 1917. in 1918., podano na rednem občnem zboru dne 30. dec. 1919.
Slavni občni zbor!
Dne 23. maja 1917. 1 se je vršil zadnji občni zbor c. kr. kmetijske družbe kranjske. Leta 1918. se ga ni moglo sklicati, ker tedanje-vojne razmere niso tega dopuščale, posebno z ozirom na dejstvo, ker je bila večina udov v vojni službi, v jeseni pa je nastal preobrat, katera doba je bila še manj primerna za tako zborovanje. Doba prevrata je prinesla, kakor v vsem našem javnem življenju, tudi pri družbi temeljite izpremembe. Ustanovila se je na jugu na razvalinah trhle Avstrije nova država, ki smo si jo vsi Jugoslovani želeli, vstala je naša Jugoslavija, ki je združila v svojem okrilju troje bratskih narodov; Srbov, Hrvatov in Slovencev. Za Slovenski narod je ta prevrat prinesel še posebno ugodnost, da so vendar enkrat padle deželne meje in smo se vsi Slovenci iz štirih prejšnjih kronovin združili v eno celoto, v Slovenijo Žal, da nam manjka še peta kronovina, naše solčno Primorje, kjer imamo še veliko število zavednih Slovencev in udov družbe, ki željno pričakujejo odrešitve izpod italijanskega jarma.
Združitev vseh Slovencev v upravno cofoto v Sloveniji je zahtevala tudi takojšnje razširjenje delokroga c. kr. kmetijske družbe kranjske čez celo Slovenijo, kakor tudi temu primerno izpremembo družbenega naslova. Ker pa tega ni bilo možno v tako kratkem času izvršit potom občnega zbora, je družbeni glavni odbor v svoji seji dne 6. novembra 1918. 1. sklenil, zaenkrat do potrditve po občnem zboru izpremeniti naslov „c. kr. kmetijska družba kranjska" v »Slovensko kmetijsko družbo" ter razširiti družbeni delo-
krog čez celo Slovenijo. Ravnotako je odbor vsled novonastalih političnih razmer bil primoran začasno imenovati predsednikom družbe tedanjega podpredsednika g. prelata Andreja Kalana, namesto dotedanjega za družbo velezaslužnega predsednika monsignora dr. Evgena Lampeta. Te sklepe glavnega odbora je tedanja narodna vlada v svoji seji dne 6. novembra 1918. 1. potrdila.
Ta velevažen sklep je za delovanje družbe velikega pomena. Prva naloga je nastala družbi s tem, da je bilo treba organizirati kmetovalce v deželah izven Kranjske, nabirati tam ude „ in ustanavljati podružnice. Kot prva se je oglasila Štajerska, kjer se je že preje nahajalo veliko podružnic bivše c. kr. štajerske kmetijske družbe. Večina teh je pristopilo k Slovenski kmetijski družbi, toda še več se jih je novih ustanovilo. Zanimanje za družbo je na Štajerskem obče in povsod se opaža izredno zanimanje za našo organizacijo.
Pozneje se je začelo daniti tudi na Koroškem, kjer so pa bile politične, oziroma vojne razmere krive, da se preje ni moglo začeti z delovanjem. Toda v zadnjem času so se tudi tam jeli budiM kmetovalci iz mrtvila in danes imamo na Koroškem primeroma z"lo veliko število podružnic.
Tudi Prekmurci so se začeli gibati, toda tamošnje razmere za sedaj niso ugodne nabiranju udov in ustanavljanju podružnic, vendar je pričakovati, da se bo dalo tudi tam sčasom organizirati kmetovalce v naši strokovni družbi.
Razširjenju delokroga družbenega delovanja čez celo slovensko ozemlje je moralo slediti tudi primerno zastopstvo novih pokrajin v glavnem odboru družbe. Ker se pa na to ni moglo čakati do pravnoveljavne izvolitve odbornikov na občnem zboru, je sedanji glavni odbor sklenil, pozvati k odborovim sejam tudi vse bivše slovenske odbornike na Štajerskem, kakor tud
enega zastopnika iz Koroške, ki so pri sejah imeli posvetovalen glas.
Na tak način si je glavni odbor pomagal v tej kritični dobi, ko ni bilo mogoče čakati na sklepe občnega zbora, ampak se je moralo takoj začeti z delovanjem. Te sklepe je glavni odbor storil v nadi, da mu jih občni zbor odobri, in si je svest, da je s tem v tej prevratni dobi storil vse, kar se mu je zdelo najumestneje v procvit družbe.
Preden nadaljujemo, je dolžnost, spomniti se smrti prejšnjega predsednika družbe, monsignora dr. Evgena Lampeta, ki je preminul dne 16. decembra 1918. 1. Ob tej priliki je treba posebno povdariti njegove zasluge za družbo. Od leta 1916, ko je po smrti dotedanjega predsednika komercialnega svetnika Frančiška Povšeta prevzel vodstvo družbe, do prevrata 1918. L, je umno zastopal družbo pri vseh oblastih in dosegel zanjo velike koristi in ugodnosti. Vodil je družbo v času, ko je bilo delovanje otežkočeno z vsemi mogočimi ovirami in jo je navzlic temu pripravil do največjega ugleda fn upoštevanja. Vsled tega je naša stanovska dolžnost, da mu ohranimo hvaležen, trajen spomin.
Podrobno poročilo o delovanju glavnega odbora c. kr. kmetijske družbe kranjske, ki ga imam čast podati v imenu odbora, se nanaša na upravni leti 1917. in 1918. Omeniti je pri tem, da je večji del delovanja že orisan v poročilih o odborovih sejah, ki so bila objavljena v »Kmetovalcu".
V obeh letih se je moralo družbeno delovanje omejiti na kmetijski obrat obče, ne toliko pa na tehniški napredek, ki je bil vsled tedanjih najbolj kritičnih letih vojne zelo otežkočen. Večina kmetovalcev se je nahajala v vojni službi in seveda tudi večina družbenih udov, vsled tega je bilo vsako delovanje na tehniškem polju nemogoče. Vse kmetijsko delo in gospodarstvo je ležalo na kmetskih gospodinjah in na mladini, ki so morali skrbeti za proizvajanje kmetijskih pridelkov in za prehrano.
Pri tem je pa moral kmetijski stan preslišati marsikatero trpko iz vrst drugih stanov, ki ne znajo ceniti kmetijskega dela, pač pa vidijo samo pridelke, misleč, da kmetovalcu zrase vse brez 'ruda in stroškov. Žal pa, da ravno ti stanovi imajo v svojih rokah vse dnevno'časopisje, ki so ga seveda velikokrat izrabljali v svrho neupravičene gonje proti kmetskemu ljudstvu. Glavni odbor ni zamudil prilike, vzeti v zaščito kmetski stan, ki ni mogel in imel prilike, se postaviti po robu raznemu kritičnemu natolcevanju. Res je, da se je v teh dveh letih med kmetijskim ljudstvom opazil večji zmisel za kmetijsko organizacijo, kar se posebno opaža pri zvišanju števila udov n3Še družbe, žal pa, da se je preveč v nemar pustil vpliv na javno mnenje, ki se lehko doseže edinole potom dnevnega časopisja
Ob tej priliki je treba pribiti dejstvo, ki je nam pred vojno bilo popolnoma neznano: namreč produktivna zmožnost kranjske dežele. To ste pokazali ravno zadnji dve leti vojne. Kranjska se je morala hraniti malone sama iz lastne produkcije, prehranjevati pa je morala dolgo dobo tudi do pol milijona vojaštva v deželi sami, kakortudi na fronti, razentega je morala zalagati tudi še civilno prebivalstvo na Primorskem, posebno v Trstu. Navzlic temu je sama še precej dobro izhajala. Huda borba se je bila posebno proti neprestanim rekvizicijam živine, ki jo je zahtevalo vojaštvo. Rešili smo vsaj mlado živin«, tak« da imam« danes
vsaj še dovolj naraščaja, četudi stanje naše živine še dolgo ne bo na tisti stopnji, kjer se je nahajalo pred vojno.
Glavni odbor je pač deloval v tisti smeri, ki mu je bila začrtana po danih razmerah. Skušal je svojim udom, pa tudi drugim kmetovalcem priskrbovati kmetijske potrebščine, posebno umetna gnojila, semenje, modro galico, žveplo itd., po kolikor mogoče nizkih cenah. S tem si je pridobil tudi veliko število novih udov. Družba se je v teh letih zelo razširila kar raz-vidimo, če primerjamo število udov, podružnic in blagovnega prometa v teh letih:
	Podružnic:	Udov:	Blagovni promet
1916	177	8453	35,500.000— K
1917	177	13560	31,977.13528 „
1918	189	18230	37,460.82904 „
1919	286	24800 okroglo 60,000.000— „	
Toliko večje je število udov v letošnjem letu, ko smo razširili družbeni delokrog čez celo Slovenijo. Pričakovati pa je, da se v bodočem letu to število še poveča, četudi se je udnina morala zvišati. Družba se bo morala pač postaviti na stališče, da bo pri-skrbovala gospodarske potrebščine edinole svojim udom, neudom pa le tedaj, če ji kaj blaga ostane. S tem se kmetovalce navaja, da se brigajo za edino svojo stanovsko korporacijo. Komur pa ni mar zanj", tega družba ni dolžna podpirati.
Družbeno delovanje je bilo urejeno kakor predpisujejo pravila, na podlagi sklepov odborovih sej, ki so se vršile po potrebi in so zapiski teh sej objavljeni v družbenem glasilu.
Tekoča opravila je opravljalo družbeno tajništvo, dogovorno s predsedstvom, jih reševalo v zmislu sklepov glavnega odbora, oziroma v nujnih slučajih na lastno roko proti naknadni potrditvi v seji glavnega odbora. Vložn« zapisnik izkazuje za leto 1917. 2667 in za leto 1918. 2482 strogo uradnih dopisov. Vseh poslovnih številk je pa bilo 1. 1917. 42.800 in 1. 1918. 32.346. Iz teh podatkov je razviden živahen razvoj in delovanje družbe in razmeroma ogromno pisarniško delo, ki ga je bilo zmagati navzlic pri-manjkovanju delovnih sil, posebno pa strokovnih moči.
Kmetijska družba, kot edina kmetijska pooolnoma strokovna organizacija na Kranjskem, je morala biti svetovalka v kmetijskih zadevah ter edino merodajno zastopstvo kmetovalcev nasproti vsem državnim in de želrnm oblastim. To nalogo je tudi družba ves čas vršila in opetovano izražala svoje strokovno mnenje v mnogih vprašanjih, ki se tičejo kmetijskega obrata, oziroma pospeševanja kmetijstva. Iz svojega nagiba je neštetokrat podajala državnim in deželnim uradom važne nasvete glede deželne kulture, udeležila se je raznih sej in zborovanj, na katerih se je razpravljalo ali naravnost o kmetijskih vprašanjih ali pa o takih predmetih, ki so se neposredno tikali kmetijskih koristi.
Mnogobrojne vloge na razna ministrstva in centralna mesta spričujej \ da družba ni zamudila nobene prilike, postaviti se za koristi kmetovalcev in v prospeh kmetijstva sploh Predsednik ali tajnik sta se v imenu družbe udeleževala skoro vseh zborovanj, ki so se vršMa pri centralnih mestih in bila v zvezi s kmetijstvom. Družbeni zastopnik je moral mnogokrat energično nastopiti, da je preprečil naredbe, ki bi škodovale kmetijstvu, ali da je pobil napade od strani drugih stanov, ki so hoteli kmeta samo izkoriščati. P«sebn« hud bej se je bil pr«ti raznim dunajskim
centralam, ki so bile ustanovljene za promet v vojni, in bile večinoma v židovskih, deloma pa tudi socialističnih rokah. V marsikaterem slučaju se je dosegel uspeh, mnogokrat so pa bili nasprotniki močnejši in izšla je vladna naredba, ki ni bila v korist kmetijstvu
Posebno pogostih intervencij je bilo treba pri določitvi kontingenta živine, ki ga je morala oddajati kranjska dežela vojaštvu. In ravno v tem slučaju je treba povdariti, da se je v primeru z zahteyo vojaštva dosegel velik uspeh, kar je naša sreča, ker imamo sedaj kljub tolikim rekvizicijam vendarle nekaj živine v deželi. Slabo se je družbi obneslo posredovanje glede višine cen za klavno živino, ki so bile določene za Kranjsko.
Nadalje je družba skušala vplivati na merodajne oblasti za ugodnejše cene za Kranjsko ob določitvi maksimalnih cen za seno in slamo, krompir, repo, zelje, sadje itd. Žal, da se v tem oziru ni dalo veliko doseči, ker so vlada ali centralni uradi kar po stanju severnih dežel določevali cene, ne oziraje se na to, da je bila Kranjska v vojnem ozemlju.
V	tej dobi je izšlo mnogo naredeb, ki so resno ogrožale gospodarski položaj našega kmeta. Vsi tozadevni protesti družbe in tudi drugih organizacij niso ničesar pomagali. Družba je pa pri konferencah skušala omiliti vsaj deloma trdote teh strogih naredeb. Naj bodo omenjene samo naredbe glede mlevskih kart, glede rekviriranja živine, žita, sena in slame in drugih pridelkov.
Dalje je bila družba primorana nastopiti proti sodiščem in političnim oblastim, ki so strogo kaznovale kmetovalce, ki so prodajali svoje pridelke po višjih, nego po maksimalnih cenah, in dokazati, da so maksimalne cene krivične, ker so pridelovalni stroški za dotični pridelek višji nego določena naj-v;šja cena.
Družba se je tudi zavzela za to, da je vojaška oblast dajala vojaške konje kmetovalcem na razpolago za opravljanje kmetijskega dela. Ravnotako je dosegla, da so naši kmetovalci, ali pravzaprav naše kmetske gospodinje dobile ujetnike za opravljanje vseh kmetijskih del.
Boriti se je bilo 1. 1918. proti vladnemu predlogu za vpeljavo vinskega davka, ki je resno ogrožal naše vinogradništvo. Naposled se je vendar posrečilo onemogočiti to naredbo ter je morala vlada popustiti.
V	teh dveh letih je bilo delovanje podružnic precej omejeno. Temu se pa nikakor ni čuditi, Ce pomislimo, da je bila večina najagilnejših in najnaprednejših odbornikov pri vojakih in so doma ostali le stari možje. Se dandanes je marsiktera podružnica, ki se še ne more lotiti intenzivnega dela. Pričakovati pa je, da se bodo te zopet vzbudile k živahnosti, ko si bodo zvo-lile v odbor marljive zavedne kmetovalce.
Ša pred prevratom se je družba postavila na stališče vseslovenske kmetijske družbe in začela, v kolikor se je to zlagalo s pravili, ustanavljati podružnice izven Kranjske. V prvi vrsti je prihajalo v poštev Primorsko, kjer so kmetovalci bili vedno prepuščeni sami sebi. Tja je družba obrnila pozornost posebno v času, ko je tam prebivalstvo, zlasti kmečko, trpelo grozno pomanjkanje in jim je priskočila na pomoč s semenskim žitom. Že preje je imela družba tam par tisoč udov. V teh dveh letih jih je pa pridobila nad pet tisoč. Posebno Istra, tista siromašna Istra, se je z vso vnemo oprijela naše družbe in isvala pomoči samo pri nji. Žal, da nam je naš dedni sovražnik uničil nado, ki
smo jo stavili na Primorsko, kajti ta ječi danes pod njegovim krutim jarmom.
Delovanje s Štajersko je bilo tačas otežkočeno. Vendar je treba tu povdariti, da so Štajerci takoj po prevratu in ko je glavni odbor proglasil „Slovensko kmetijsko družbo" z delokrogom za celo Slovenijo, sklenili pristopiti k naši družbi. Na sestanku načelnikov spodnještajerskih kmetijskih podružnic in konje-rejskih zadrug v Mariboru, dne 30. novembra 1918. 1. se je sklenilo, da imajo vse kmetijske podružnice na Spodnjem Štajerskem dne 1. januarja 1919 prijaviti svoj pristop »Slovenski kmetijski družbi v Ljubljani" ter prenehajo s tem dnem biti udje kmetijske družbe za Štajersko. Kot udnino so določili 10 K, in sicer 6 K za družbo, 4 K za podružnico. Na podlagi sklepov tega zborovanja se je na Štajerskem začelo živahno delovanje za družbo in v kratkem je upati, da bo število štajerskih udov doseglo število kranjskih.
Tudi na Koroškem se je začelo že leta 1918. gibat'. Žalibog, nastopila je pozneje taka politična in vojna situacija, da je bilo vsako delo izključeno. Šele letos je opaziti v tem oziru velik napredek, ki ga od tužnega Korotana nismo pričakovali.
Kmetijski potovalni pouk je v zvezi z delovanjem podružnic. Ker so pa v navedenih dveh letih podružnice vsled označenih razmer spale, je bil tudi kmetijski pouk onemogočen. Poučevalo se je kmetovalce le potom družbenega glasila »Kmetovalca", posebno z odgovori na dana vprašanja, dalje s pismenimi odgovori in nasveti ter ustnimi pri družbi.
Glavni odbor je skušal družbeno glasilo „Kme-tovalca* vsaj vzdržati na tisti višini, na kateri se je nahajal pred vojno. Žal, da toga ni bilo mogoče vedno tako vršiti, kakor bi se to želelo. Skušalo se ga je še povečati in izdajati prilogo »ABC kmetske in kmetijske izobrazbe". Izdajanje te priloge so naši kmetovalci pozdravili z velikim veseljem. Toda žal, podraženje tiska in papirja ni dopuščalo nadaljevanja priloge.
Zalaganje poučnih kmetijskih knjig in spisov je moralo te dve leti vojne malodane ponehati. Edino nekatera »Gospodarska navodila" so se še izdala. Kmetijskih knjig, ki jih tako nujno potrebujemo, pa družba ni mogla in jih tudi sedaj pri teh razmerah ne more izdajati, kajti stroški za papir in tisk so ogromni. »Gospodarska navodila" so kratki spisi, ki vsebujejo poučno tvarino o posebno važnih gospodarskih vprašanjih. Od zadnjega obxnega zbora jih je bilo izdanih 14 novih »Gospodarskih navodil", katerih je sedaj že 67, med njimi že mnogo v drugem in tretjem ponatisu. Mnogo teh navodil je popolnoma pošlo in je nujna potreba poskrbeti novih izdaj.
Kmetijski knjigovodstveni urad, ki ga je družba ustanovila, 1. 1912. je moral med vojno prenehati z delovanjem, dasi bi ravno sedaj mnogo koristil. Povpraševanje po knjigovodstvenih knjigah je splošno, žal, da je danes še nemogoče s tem kaj začeti. Pač pa bo morala družba imeti to nalogo neprestano na vidiku in začeti takoj z delom, ko se bodo razmere nekoliko izboljšale. Seveda bo treba tedaj postaviti knjigovodstveni urad na širšo podlago, kakor je bil pred vojno, in se okoristiti z izkušnjami, katere si je družba pridobila tekom dosedanjega delovanja. Toda ne samo ta, tudi one izkušnje bo treba uporabiti, ki so jih s tem imeli na Štajerskem in v drugih deželah s knjigovod-stvenimi uradi, kajti če hoče družba enkrat začeti s tem velevažnim in za naše kmetijstvo neobhodno potrehnim delom, mara t« del« vzeti resnt v reke.
Družbena podkovska šola je morala za časa vojne ustaviti pouk, vendar je podkovski obrat ostal neizpremenjen. Vodstvo je moral začasno prevzeti c. i. kr. štabni nadživinozdravnik v pokoju, g. Mihael Knaflič, ker je bil ravnatelj podkovske šole g. živinozdravnik Lovro Tepina vpoklican v vojaško službo. Ambulatorijsko zdravljenje živali se je vršilo nadalje po imenovanem g. štabnem nadživinozdravniku. Učencev pa ni biio mogoče dobiti, ker je bilo večina kovaških vajencev vpoklicanih v vojake. To leto je podkovska šola prešla v oskrbo države.
Kmetijska gospodinjska šola je morala med vojno ravnotako prenehati, ker je bilo Marijanišče zasedeno po vojaški bolnici in drugi prostori so se morali uporabiti za stanovanja osobja, zaposlenega v tem zavodu. Sele letos je bilo mogoče začeti zopet s poukom na tej šoli, ko so se razmere toliko izboljšale, da je bila omogočena prehrana gojenk in uporaba prostorov, namenjenih za ta tečaj.
Družbena sadna drevesnica, ki je bila nekdaj takega pomena za družbo, je vsled vojne zelo trpela. Pomanjkanje divjakov in delovnih moči, kakortudi po-draženje celega obrata je primoralo družbo omejiti delovanje drevesnice na najnujnejše. Vsled tega se je tudi letna produkcija sadnih dreves znižavala od leta do leta. Danes stane drevesce, ki je družba vzgoji v svoji drevesnici, mnogo več nego more ona zanj zahtevati. Drevpsnica postaja torej vedno bolj pasivna in se bo morala sčasoma popolnoma opustiti. Saj se bo družbi bolj izplačalo kupovati drevesca in jih oddajati udom po znižani ceni, nego jih doma vzgajati. Razentega je tudi zemlja, kjer stoji drevesnica, že tako izčrpana, da drevesa v njej več povoljno ne uspevajo. Drevesnica v Šiški se je izkazala za popolnoma nepo-rabno, kar je glavni odbor napotilo, da jo je letos, ko se je nudila zelo ugodna prilika, prodal.
Sadjarstvo je družba pospeševala tudi s tem, da je delila podpore tistim podružnicam, ki so si napravile lastne drevesnice in oddajale iz njih svojim udom sadna drevesca brezplačno ali po znižani ceni. Največ drevesc je pa družba sama oddala svojim udom po znižanih cenah iz svojih drevesnic na Poljanah in v Šiški.
Družbeni pašnik Iv je. Živinorejska zadruga v Šentjanžu je pred leti nakupila pašnik Ivje svojim udom v uporabo. Ker pa ni imela dovolj sredstev, da bi lehko umestno gospodarila, je zašla v gmotne težkoče. Naprosila je kmetijsko družbo, da ji odvzame to breme in poravna obveznosti, ki jih je imela zadruga vsled nabave in uprave tega zemljišča. Glavni odbor je smatral to ponudbo kot ugodno, je prevzel pašnik v svojo last in poravnal vse obveznosti, ki so bile združene s tem posestvom. Posestvo meri nad 100 oralov pašnikov, travnikov in g^zda. Legg.. Ivja je zelo primerna za racionelen pašnik, ki se bo pa dal urediti vzorno šele tedaj, ko bodo delovne razmere ugodnejše. Za sedaj sprejema družba na ta pašnik živino iz okolice na pašo, in sicer samo goved in ovce. Pozneje bi b lo umestno napraviti iz tega pašnika vzrejevališče za bike, kajti pomanjkanje bikov je največja ovira umni govedoreji. V suhih letih bi se dal del pašnika porabiti tudi kot vzrejevališče za žrebeta.
Govedorejo je družba pospeševala s tem, da je po znižani ceni oddajala plemenske bike, oziroma podeljevala podpore za vzdrževanje plemenjakov. To nalogo je bilo v tej dobi le težko vršiti, kajti največje težkoče s® povzročale ravno neprestane reicvizicije ži-
vine, katerim je padlo kot žrtev mnogo najlepših bikov. Nazadovanje živine v teh dveh letih je v prvi vrsti povzročilo pomanjkanje bikov in tuai v bodoče tako dolgo ne spravimo naše živinoreje do prejšnjega stanja, dokler si sami ne vzredimo zadostnega števila dobrih plemenjakov. Na inozemstvo se tako hitro še ne smemo zanašati.
Prašičereja je v teh letih zelo trpela. Posebno veliko škodo je povzročila suša 1. 1917. Družba je sicer kmetovalcem razpisala nagrade za vzdrževanje istih in oddala nekoliko merjascev za pleme, toda pogoji za prašičerejo so bili tako neugodni, da se je malokdo odločil držati plemenskega merjasca. In temu primerno je bilo seveda malo svinj zaskočenih. Sicer se je prašičereja že v tekočem letu primeroma dobro opomogla, trpela pa je vsled pogina na rdečici in kugi, ki je bila s Hrvaškega zanešena.
Konjerejski odsek je pred vojno imel precejšnji vpliv na pospeševanje konjereje na Kranjskem, ki se je pa razvijala v smeri, ki jo je začrtalo vojaštvo. Vojna je pa zahtevala svoje pravice in večina naših konj je moralo nastopiti vojaško službo. S tem je tudi prenehalo delovanje konjerejskega odseka. V drugi ro-lovici 1. 1918. je pa ta odsek zopet pričel z delovanjem in priredil dve ogledovanji konj. in sicer za Gorenjsko v Lescah, dne 21. oktobra za težko pasmo, in za Dolenjsko v Št. Jerneju, dne 24. oktobra za žlahtno pasmo. Udeležba je bila srednje dobra; na Dolenjskem boljša. Šele prevrat oktobra 1918. 1. ja temeljito izpremenil dotedanje razmere v konjereji. Naenkrat je bila dežela preplavljena s konji, ki so prihajali s fronte, in vsak konjerejec si je lehko izbral dobre plemenske živali. Dandanes lehko trdimo, da imamo v deželi prav lep konjski material. Konjerejski odsek pa čaka hvaležna naloga začrtati smernice bodoče konjereje, ki bodo na vsak način imele drugačen cilj, nego je bil v bivši Avstriji.
Kmetijsko rastlinarstvo je panoga, kateri se je dosedaj na Kranjskem posvečalo premalo paznosti. Glavni odbor je pospeševal kmetijsko rastlinarstvo z dobavo semenja, zlasti pa semenskega žita. Poskušal je vpeljati razne dobre vrste pšenice, ječmena, rži in ovsa. Posebno dobro so se sponesle nekatere vrste pšenice. Druge so pa bile tako nezanesljive, da se niso mogle kosati z domačimi, vsled česar je bil glavni odbor primoran, opozoriti ude, naj za vsak slučaj rajši sejejo domače žito. Družba bo morala pač odslej obračati večjo pažnjo kmetijskemu rastlinarstvu, kajti šele ta vojna je pokazala, koliko nam to lehko pridobi, če znamo dobro izkoriščati naša zemljišča. V ta namen si pa moramo šele vzgojiti pravo domače vrste žito in drugih kulturnih rastlin, ki nam da v naših razmerah največji in najboljši pridelek in se najlaže prilagodi našim klimatičnim razmeram. Opozoriti je posebno na ajdo, ki je posebno za kranjsko kmetijstvo posebne važnosti. Vzgojiti bi pa bilo vrsto, ki ima čimkrajšo vegetacijsko dobo, to je, da čimpreje dozori in pri tem donaša po možnosti največji pridelek. Za tem ciljem mora družba v bodoče stremiti. V ta namen je glavni odbor imenoval g. inž. Tavčarja nadzornikom za rastlinarstvo z nalogo, da se posebno s tem vprašanjem bavi.
Vinarstvo in kletarstvo spada med one panoge kmetijstva na Kranjskem, ki nekaterim okrajem do-našajo največjih dohodkov. Družba ie podpirala to panogo z objavo poučnih spisov v „Kmetovalcu", z raznimi nasveti, ki jih je dajala vinogradnikom in z dobavo vinarskih potrebščin. Posebno pažnjo. jo bilo obračati
zatiranju trtnih škodljivcev. Glede galice je omeniti, da je družba ti dve leti kot edina korporacija na Kranjskem razdeljevala vso državno galico. Pri tem je upoštevala vse vinogradnike, tudi neude, in sicer primerno vinogradniški površini, ki jo je posameznik posedoval. Posebno velika dobrota je bila zanje, da so dobili galico pravočasno dostavljeno in niso tako zamudili zgodnjega škropljenja. Vendar za Kranjsko določena količina galice ni vedno zadostovala za škropljenje vinogradov, kakršnemu so vinogradniki bili navajeni pred vojno. Ravnotako je primanjkovalo žvepla. Treba je bilo torej najti novih sredstev proti trtnim škodljivcem, ki bi ravnotako učinkovala kakor ta dva pripomočka. Proti trtni plesnobi (oidium) se je z dobrim uspehom rabil kalijev hipermanganat; pozneje se je zelo razširila raba solojidina. Temu sličen pripomoček je bil melior. Da se prištedi na modri galici, se jo je mešalo z galunom in pozneje, ko tega ni bilo možno dobiti, z žveplenokislo glino, kot primes galičnemu škropivu, s čemur se je prihranilo skoro polovico ga lice. Svojčas je družba oddajala tudi škropilnice i žveplalnike.
V kletarstvu je začelo primanjkovati žveplanza žveplanje sodov, brez katerega sredstva si danes ne moremo misliti umnega kletarstva. Družba je naročila natrijev bisulfit, ki ravnotako učinkuje kakor žveplo. Za popravo bolnih vin je družba imela v zalogi eponit, ki se je izvrstno sponesel v kletarstvu. V teh dveh letih je družba razdelila veliko število Bernadotovih vinomerjev (vinskih tehtnic) za hitro določanje alkohola v vinu mrzlim potom.
Statistika o letini je za razvoj kmetijstva, za pro-učavanje vseh narodno-gospodarskih vprašanj, kakortudi za ocenitev gospodarske moči enega naroda ali ene države največjega pomena. Za Kranjsko je to delo dolgo dobo let zvrševala kmetijska družba. In tudi še ti dve zadnji leti avstrijske države je družba zbirala statistične podatke. Ta avstrijska statistika je zadala družbi mnogo dela, vendar ni bila tako popolna, kakor bi morala biti za praktično uporabo. Bolehala je namreč na tisti bolezni, kakor celotna avstrijska statistika, imela je namreč premalo reelne podlage. Temu pa se nikakor ni čuditi, če £e pomisli, da je država sama le malo žrtvovala za to velevažno pomožno akcijo kmetijstva. Da se pa tudi z velikim delavskim aparatom in obilnimi sredstvi brez pravih strokovnjakov ne d& doseči zanesljivih podatkov, je dokazala statistika setve in žetve vojnega žitnega zavoda 1917.1., ko je izvršitev te statistike stala državo milijone, in je bil uspeh vendarle nezanesljiv. Družba se bo morala tudi v bodoče pečati s statistiko, kajti drugače je vse gospodarsko delo nemogoče; uvesti bo pa treba tak način zvršitve, da bodo zbrane številke vsaj približno odgovarjale dejanskemu stanju.
P/iskrbovanje kmetijskih potrebščin družbenim udom je bila važna naloga kmetijske družbe in se je od zadnjega občnega zbora znatno razširilo, dasi je nabava raznih gospodarskih potrebščin v vojnem času in še dandanes zvezana z največjimi ovirami in težko-čami. Opozarjam samo na dobavo umetnih gnojil, ki smo jih preje dobavljali deloma iz Nemčije, deloma iz Italije, celo iz Amerike, ostalo pa iz Češke, ki jih pa v zadnjih letih vojne ni bilo nikoder dobiti, ker jih je povsod primanjkovalo. To pomanjkanje v celi državi je šlo tako daleč, da je bila vlada prisiljena vzeti razdelitev vseh umetnih gnojil, ki so se pridelovala v Avstriji, pod nadzorstvo in določiti kontingent za posamezne
dežele po porabi umetnih gnojil v letih pred vojno. Ta razdelitev je bila pa za Kranjsko tako neugodna, da se je naša dežela morala zadovoljiti komaj z 2 °/0 vseh umetnih gnojil, izdelanih v Avstriji. Za ona gnojila, ki so se naročala iz Nemčije, je bila dobava prosta in neomejena, toda največja ovira za taka naročila je bilo pomanjkanje vagonov. Navzlic temu se je diužbi posrečilo nabaviti in razdeliti še primerno množino tega blaga. V pojasnilo naj bodo navedene nekatere številke, ki pričajo koliko metrskih stotov umetnih gnojil se je razdelilo v teh dveh letih:
	1917		1918	
amonijev sulfat . . .	303	q	502	<1
apneni dušik . . . .	200	»	121	n
	2766	n	5822	n
kalijeva sol.....	, 23'98	»	6112	u
Tomasova žlindra . ,	. 11317	»	15522	Y)
superfosfat . . . .	650	i)	350	»
kostna moka . . .	904	»	19	
kalisuperfoslat . . .	802			
Skupaj	. 19340	1	28448	<1
L. 1918. je družba prejela večjo množino umetnih gnojil zaraditega, ker je 1. 1917. naročila veliko množino kajnita, kalijeve soli in Tomasove žlindre iz Nemčije, ki je pa vsled pomanjkanja železniških vozov dospela šele prihodnje leto in ni spadala več v razdelitev po državni komisiji za umetna gnojila.
Semenskega žita je družba v teh dveh letih nabavila precejšnjo množino, posebno 1. 1918. je naročila ozimine in jarine nad 120 vagonov, le žal, da je družbi dospelo le 70 vagonov pšenice, medtem ko so Daročbe na rž, oves in ječmen vsled prevrata ostale neizvršene. Vendar je tudi ta količina žita zadostovala, da se je ugodilo vsem udom, ki so si želeli semenskega blaga, pa tudi kmetovalcem tistih okrajev, ki so vsled slabe letine trpeli pomanjkanje. Posebno se je družba zavzela za Gorenjsko, v prvi vrsti Bohinj in za Vipavo, ker je bila v teh krajih izredno slaba letina; pa tudi svojih primorskih udov se je spomnila ter jim poslala žita; kolikor je bilo pač mogoče. Da je pa družba v 1. 1918. sploh pridobila tako množino pšenice, in še posebno, da ji je bila ta pravočasno dostavljena, gre zasluga v prvi vrsti dejstvu, ker je napram državni naredbi ponudila višjo ceno za to blago, nego je bila določena tedanja maksimalna cena in vrhutega plačala še posebne nagrade za hitro dopošiljatev. Tako se je zgodilo, da je družba imela semensko pšenico že vskla-diščeno, ko vojno-žitni zavod še niti vedel ni, jeli in koliko je dobi.
Tudi druga semena je družba nabavljala svojim udom : seme krmske in sladkorne pese, detelje, lucerne, raznih vrst travnih semen itd. Sladkorno peso je razdeljevala vsled tega, ker je primanjkovalo pese za krmo. Naposled je ta pesa prišla v poštev tudi kot nadomestek za sladkor, katerega je zelo primanjkovalo.
Vinogradniki so pri družbi dobivali sredstva za pokončavanje trtnih škodljivcev, kakor je bilo že spredaj navedeno.
Živinorejci so dobivali tečna krmila, otrobe, oljnate tropine, klajno apno, ergofor za konje, insekto-forum proti garjam pri konjih, požiralnikove cevi, tro-karje, napajalnike, mlečne cevi itd.
Še mnogo drugih predmetov je imela družba v tem času v zalogi, ki jih pa ni posamezno navajati. Tudi ni mogoče tu na drobno opisati družbenega blagovnega prometa. Pač pa naj navedem, da je družba
v teh dveh letih priskrbela velikemu številu strank različne potrebčine, pri čemer je treba opozoriti, da so kot stranke navedene tudi podružnice, ki imajo same na stotine udov. Družba stoji namreč na stališču, da poslužuje svoje ude večinoma potom podružnic, da s tem zbudi med kmetovalci zanimanje in zmisel za skupnost. Družba je priskrbela: v letu 1917. 29.989 strankam okroglo 346 vagonov blaga v 40.981 poši-ljatvah v vrednosti 4,829.446 K., In v letu 1918. 30.974 strankam okroglo 339 vagonov blaga v 41.649 pošiljatvah, v vrednosti 6,548.076 K. S tem je delovanje blagovnega oddelka kmetijske družbe kranjske v letih 1917. in 1918. najkrajše in najjasnejše opisano.
Cenjeni zborovalci!
Današnji občni zbor kmetijske družbe kranjske pomenja izredno važen dogodek v njeni zgodovini, vsled česar je umestno, da se malo ozremo nazaj v minule dobe in pregledamo samo nekatere važne dogodke in prevrate, ki so vplivali na razvoj naše družbe.
Prvi občni zbor „Društva za kmetijstvo in koristne umetnosti na Kranjskem" se je vršil 26. oktobra 1767. 1., torej praznujemo letos 152 letnico obstoja družbe. To društvo je pridno delalo do 1. 1787., ko mu je vlada odtegnila letno podporo. L. 1807. se je zopet prebudilo in se imenovalo tedaj „Po!jedeljsko društvo kranjskih deželnih stanov". To je delovalo tudi med okupacijo po Francozih in bilo podpirano tudi od francoske vlade. 13. februarja 1. 1815. se je društvo oživelo pod avstrijsko upravo in 8. aprila 1. 1820. je cesar Franc I. potrdil nova in prva pravila ter naslov: „c. kr. kmetijska družba kranjska". Od tega časa dalje se je družba intenzivno oprijela delovanja na kmetijskem polju, in sicer na širši podlagi, kakor smatramo dandanes družbeno delovanje.
Od. 1. 1842. do 1881. je bil družbeni tajnik dr. Janez Bleiweis. Od 1. 1884. dalje pa Gustav Pire, sedaj generalni ravnatelj družbe, ki danes zapušča to službo. Torej celih 77 let sta delovala pri družbi samo dva tajnika.
Če zgodovina kmetijske družbe kranjske imenuje dobo od 1842. 1. do 1881. 1. po delovanju njenega tajnika, ki je bil duša družbenemu napredku, „Bleiweisovo dobo", tako bo morala označiti tudi dobo od 1884. 1. nadalje „Pirčevo dobo". Značilno za ti dve dobi so družbena glasila. Dr. Bleiweis je 1. 1843. začel izdajati prvi slovenski list »Kmetijske in rokodeljske Novice", ki so bile izrednega pomena tudi za naše slovstvo. L. 1884. pa je g. Gustav Pire začel pisati čisto strokovno glasilo „Kmetovalca", ki končuje letos svoj 36. letnik. Kaj pomenja ta zadnja doba in posebno „Kmetovalec" za napredek našega kmetijstva, o tem danes ne moremo še govoriti, pač pa priča o tem ves napredek našega kmetijstva.
Dne 24. oktobra 1.1867. je družba slavnostno praznovala svojo stoletnico, žal, da vsled vojnih razmer ni bilo dano praznovati tudi stopetdesetletnice 1917.1. Prva pravila je dobila družba 1. 1820., druga 1. 1852. in tretja 1. 1867., zadnja pa 1. 1912.
Današnji občni zbor mora nanovo izpremeniti pravila, in sicer tako temeljito, kakor se to ni zgodilo vseh 152 let družbenega obstoja, kajti sedaj se ne moremo več omejiti le na Kranjsko, ampak upoštevati nam je celo Slovenijo ter temu primerno izpremeniti stoletni naslov „c. kr. kmetijska družba kranjska" v „Slovensko kmetijsko družbo", ki bo istočasno razširila svoje delovanje po celem slovenskem ozemlju. Ta dogodek je izrednega pomena ne samo za dražbo kot tako, ampak
še bolj za celotno naše kmetijstvo in za vse kmetovalce Slovenije.
Družbo čakajo vsled tega velike naloge, in sicer prvič, ker se njen delokrog razširi čez celo Slovenijo, se poveča torej najmanj še za dvakrat toliko, kakor je bil do3edaj, in drugič, ker je naše kmetijstvo po petletni vojni trpelo ogromno škodo, ki jo je treba popraviti, in nazadovalo za mnogo let napredka, ki ga bo treba skušati dohiteti. Upamo, da bode družba tudi v bodoče vršila svojo nalogo kakor dosedaj in izpolnila nade, ki jih stavljajo kmetovalci v njeno delovanje.
S tem končam svoje poročilo. Formelno predlagam v imenu družbenega glavnega odbora:
Slavni občni zbor izvoli vzeti to poročilo na znanje!
Donesek k zgodovinskem razvoju živinoreje v bivši Kranjski.
H«)
C. kr. deželni živinozdravnik ilirskega gubernija v Ljubljani Ematiuel Hayne je v svoji obširni spomenici z dne 7. septembra 1. 1825. poročal o stanju živinoreje v ilirskem guberniju ter je predlagal sredstva, kako bi jo bilo izboljšati.2)
Iz Haynove spomenice povzamem samo tisto, kar se tiče takratnega stanja živinoreje na Kranjskem, dočim njegove večinoma brezpomembne predloge izpustim. Hayne poroča na ilirski guberniji tozadevno takole:
V	splošnem najdem, da je govedoreja v tej provinci obsežnejša nego konjereja, ker je kraj zanjo primernejši kakor za konjerejo in ker tukajšnje gospodarske razmere zahtevajo večje število govedi. Navzlic splošnem razširjenju govedoreje in na njeno neizobgino potrebo za kmetijstvo, dasi ona tvori v mnogih pokrajinah glavni vir kmetovih dohokov in hrano prebivalstva, sem vendarle našel, da je način vzrejevanja govedi silno napačen.
Poglavitne napake, ki se splošno delajo pri vzre-jevanju govedi, so sledeče : napačna odbira plemenskih živali, slabo ravnanje z mlado živino in prezgodnja poraba živali za pleme in za delo.
V	tej provinci se nikjer ne najde kake določene in zenačene goveje pasme, ker so vse živali splošno med seboj prekrižane, da, vsak posestnik ima v svojem hlevu različne živali, le nekateri graščaki drže zenačene črede.
Nekaj časa sem se že rabi zlasti na Dolenjskem za pleme takozvana brežiška goved s potlačenim in gori zavihanim gobcem (mufelasta pasma). Ta pasma je pravzaprav sviška, je svetlosive barve, ima kratko glavo z gori zavihanim gobcem, ima bolj debele rogove in je težkega života.») Ta pasma je bolj za pitanje
') jGlej tozadevni spis v 24. številki lanskega letnika.
8) Izvirnik spomenice je shranjen v registraturi Slovenske kmetijske družbe.
3) Ker sestavljam zgodovino Slovenske kmetijske družbe in v zvezi z njo zgodovino razvoja kranjskega kmetijstva, sem se obrnil na takratno c. kr. kmetijsko družbo na Štajerskem s prošnjo za sporočilo, kakšna pasma je to pravzaprav bila ter sem dobil tale odgovor: „Na nekaterih graščinah okrajev Brežice in Sevnica so svoječasno redili takozvano mufelasto ali mobsovo govejo pasmo (z gori zavihanim gobcem). To so bile živali Ci-lertalske in Dukserske pasme, ki s* se vpeljavale iz Cilerske doline na Tirolskem in so se redile na Spodlijem Štajerskem v dolinah Savinje in Save. Živali so bile rjavkastočrne in belkasto.
in za vpregatje za težko vožnjo nego za molžo, je le za posestva, ki živino v hlevih rede in ni za tukajšnje kraje, kajti pašniki in gospodarske razmere v tej celi provinci niso zanjo prikladni, ker tukaj uspeva le kvečjemu srednje velika goved za lahko vožnjo in za molžo, ki more izhajati na z mahom porastlih kamenitih gorskih pašnikih. Bohotnih pašnikov za tako živino ni v tej provinci in je malo upanja, da bi se kdaj splošno vpeljalo krmljenje v hlevu, za česar posestva niso prikladna. Iz tu navedenega sledi, da je ta pasma iz Brežiškega okraja pač priporočljiva za graščake in velike posestnike, ki krmijo svojo goved v hlevu in jo pitajo, ker potem daje posebno lepe velike živali, za čemer pa ne streme kmetski prebivalci te pokrajine zaradi svojih krajevnih razmer.
Pridem do zaključka, da bi bila za večino živinorejcev te province primernejša tirolska hribovska pasma, ki je srednje velikosti, temnordeče barve, majhne glave, ima velik podbradek, kratke noge ter daje več mleka in lahke vprežne vole, ki so pripravni za hribovske kraje, kakršnih ta dežela največ potrebuje. Ta tirolska pasma se posebno rada pase in se more cel čas pašne dobe izključno le na pašnikih prehranjevati, v čemer se razlikuje od drugih pasem in je torej za to provinco najprikladnejša.
Iz tega vzroka bi bilo želeti, in je tudi silno potrebno, če naj se slabo stanje tukajšnje živinoreje povzdigne, da se prične z vpeljavo tirolskih plemenskih bikov iz goratih krajev, s pomočjo katerih bi se tukajšnja slaba živinoreja kmalu povzdignila.
Živinozdravnik E. Hayne stavi potem v svoj] spomenici celo vrsto nasvetov, ki pa niso prav nič strokovni, so nepomembni za presojo takratne naše govedoreje, zato jih izpustim. On potem nadaljuje:
B;k pod nobenim pogojem ne sme na pašo, ker potem leta za kravami in se bode z volmi. Tudi mu krma na paši ne da potrebne energije za plemenjenje.
Če se presoja sedanje plemenske bike v tej provinci, potem se splošno najde, da bike drže navadno le graščaki, in sicer največkrat po dva; enega dobrega za svoje lastne krave, drugega pa za tuje kmetske. Te za kmetske krave določeni biki so navadno prav slabi, se spuščajo na dan po 10- do 12 krat (!) brez pravilnega presledka, kaiti hlapcu, ki ima to reč v rokah, se gre edinole z mnogoštevilnimi bikovimi skoki zaslužiti veliko skočnine. Odtod prihaja, da ostane toliko zaskočenih krav jalovih ali da skotevajo slabotna teleta. Tudi so ti biki raz'ičnih pasem, zato so potomci samo bastardi.
Biki, ki sem jih videl v posesti kmetov, so navadno pravzaprav še teleta in kakorhitro kažejo ple-\ menski nagon, se že spuščajo na majhne telice, da se s tem prihranijo stroški krmljenja žival', ki ne prinašajo nikakega haska. Da mora pri takem ravnanju ostati živinoreja v zlem stanju, je gotovo, k čemur še pr deta običajna slaba oskrba in krmljenje, kajti vsak živinorejec skuša svoje živali komodno in poceni vzdrževati, dasi nevede zgreši pri tem pravi namen živinoreje. Te razmere se dajo šele po dolgem času Odpraviti z z?ledi po umnih kmetovalci^.
Dalje bi bilo paziti, da se živina ne pase, dokler sta mraz in slana, bodisi zgodaj pomladi ali pozno v
rjave, med katerimi so imele nekatere malo, a druge veliko belili lis. Zadnje so bile podobne Pu;tertalski pasmi. Označenje »Brežiška pasma« utegne prihajati od okoliščine, da je graščina v Brežicah take živali imela, jih redila in jih za pleme odprodajala." —
jeseni, kajti paša na zmrznjenih ali s slano pokritih tleh je zelo škodljiva za rast živine. Na takih tleh živina ne najde potrebne krme, tava semtertja in se utrudi.
Tudi bi bilo prepovedati živino napajati v vaških mlakužah, oziroma bi bilo te vsaj večkrat očistiti, ali pa bi bilo vpeljati napajanje v čisti tekoči vodi. Vaška napajališča bi bilo tako ograditi, da bi živina ne mogla vanje stopati in s svojim blatom in scalnico vodo onesnaževati. Sicer bi pa bilo najbolje, take mlakuže po vaseh zasuti, saj jih imajo samo,zaradi komodnosti, a tvorijo vir raznim kužnim boleznim.
Dokler višje oblasti ničesir ne ukrenejo, se tukajšnja slaba živinoreja ne bo dvignila, kajti pri kmetih ne d ostaja sredstev in tudi ne potrebnega razumevanja.
Iz strokovnega stališča poročilo deželnega živino-zdravnika Hayneja sicer ni veliko vredno, čemur se pa ni čuditi, če se upošteva takratno stanje živinorejske vede in izobrazba takratnih živinozdravnikov, vendar nam podaja to poročilo v zvezi z onim, ki je bilo objavljeno v zadnji številki lanskega „Kmetovalca" in z onimi, ki jih še objavim, kolikortoliko verno sliko naše zanikerne živinoreje pred sto leti. Poznejša izvajanja nam bodo pokazala kako velike uspehe je naglo dosegla Slovenska kmetijska družba pri pospeševanju govedoreje v zadnjem času in marsikateremu klevet-niku bodo usta zamašena, ki doslej še ne ve, kakšno ogromno delo je bilo zvršiti, na čemer ima takorekoč vse zasluge kmetijska družba.
Naloge našega vinogradništva v bodočnosti.
Ko se je približno pred tridesetimi leti prvič pri nas opazila trtna uš in so vsled nje začele trte po vinogradih močno pešati, nastalo je vprašanje, kako naj rešimo naše vinogradništvo pred propadom.
Ustanovile so se državne in druge trtnice, v kojih se je prideloval cenen in zanesljiv trtni material, dovoljevala so se vinogradnikom brezobrestna posojila in druge denarne podpore in skrbelo se je za izdaten pouk o novem vinogradništvu. Tako se je pričelo z obnovljenjem vinogradov na podlagi cepljenja ameriških divjih trt, ki kljubujejo trtni uši.
Naloga vinogradništva je bila tedaj, hitro obnoviti opustošene vinograde in jih spraviti v rodoviten stan.
Ta nova naloga se je srečno izvršila. Večina naših vinogradov je obnovljena. Imamo že celo 25 do 30 let stare vinograde na ameriški podlagi, njih življenska doba gre torej proti koncu, kajti 25 do 30 leten turnus (kolobar) smo pač pri novih vinogradih pričakovali.
Lehko torej rečemo, da se je s svetovno vojno končalo prvo obdobje našega novega vinogradništva. Miogo vinogradov je ostarelo, izrodili so se, drugi pešajo vsled slabega gnojenja in obdelovanja med vojno in treba jih bo prenoviti. Nastaja torej drugo obdobje našega novega vinogradništva in ž njim tudi nove važne naloge.
Ko smo prvič obnavljali vinograde, manjkalo nam je izkušenj z ameriško trto in imeli smo premalo časa, da bi se bavili s finesami vinogradništva. Naša nriloga je bila obnoviti vinograde hitro in kolikor
mogoče dobro. Hvala Bogu, se je to zgodilo brez
<
katastrof, kakor so jih doživeli drugod, zaraditega pa ne smemo misliti, da smo delali brez napak. Mnogo pogreškov se je zgodilo, ker smo imeli premalo izkušenj in ker smo delali dostikrat površno. Pregovor: izkušnja uči — velja tudi tu. Mnogo smo se naučili v 25 letih prvega obdobja in vse te izkušnje moramo uporabiti v drugem obdobju novega vinogradništva, to je sedaj, ko bomo svoje vinograde v drugič obnavljali.
Nekatere nasvete v tem oziru sem podal že v svojih spisih: „Nasveti našim vinogradnikom" na strani 75. lanskega »Kmetovalca", in v spisu „Naše vinogradništvo", objavljenem v raznih naših listih v pričetku aprila lanskega leta. Danes se hočem dotakniti dveh velikih vprašanj, ki sta tako za naše, kot za vse vinogradništvo sploh največjega pomena, to je izbire vrst in plemenske izbire žlahtnih trt.
Če se je pri obnovljenju vinogradov godilo in se še danes dogaja mnogo napak, je gotovo, da je bilo temu največ krivo, ker smo posvečali veliko premalo pozornosti izbiri vrst. To popraviti, je ena najvažnejših nalog vinogradništva v bodočnosti.
Že pri izbiri podlog smo bili zelo površni, ker si nismo vselej izbrali prave za svojo zemljo. Podpisani je že leta 1907. v svojem obširnem spisu »Izbira ameriških trtnih podlog" (Gospodarskih navodil št. 10.), v drugih spisih ter v brezštevilnih predavanjih opozarjal na veliko važnost tega vprašanja, ki pa niso našla dovolj razumevanja pri vinogradnikih. Najpogla-vitnejša naša trtna podlaga je bila velikolistnata ripa-rija. To, precej razvajeno trto, je pa sadil naš vinogradnik v vsako zemljo. Naj si je bila peščena ali ilovnata, puhliva ali lapor, povsod je šla poglavitno le riparija. Pa tudi druge trtne vrste, zlasti rupestris montikola, so se pogostoma sadile v neprikladno zeml o.
Posledica tega je, da mnogi vinogradi ne rodijo tako kakor bi morali, ali pa da trta povoljno ne rase, peša in pri velikih obdelovalnih stroških ne pride vinogradnik na svoj račun.
V bodoče ne smemo torej prezreti, da je riparija dobra podlaga le v najboljši, močni zemlji, povsod drugod pa jo je treba nadomestiti z drugo podlago.
Za peščene zemlje se priporočajo vrste rupestris in nje križanke z riparijo, za puhličaste zemlje in za lapor poleg teh tudi križanka aramon rupestris G. št. 1., za težke zemlje križanke vrste solonis, zlasti riparija solonis št. 1616 in za apnene zemlje križanke vrste berlandieri, zlasti Telekijeve križanke vrste ripararij i berlandieri, ki jih je izbral (selekcijoniral) višji vinarski nadzornik in sedanji referent za vinarstvo v avstrijskem kmetijskem ministrstvu, F. Kober v Klosterneuburgu.
Ker so nekatere teh križank tudi za neapnene zemlje boljše kot čista riparija, bi b lo tudi pri nas tem križankam posvetiti več pozornosti. Poleg javnih, državnih poskusnih nasadov, je naloga vsakega inteligentnega vinogradnika, da pri preskušnji teh vrst sodeluje. Preskušnja se pa mora smotreno vršiti. Vinogradnik mora trte opazovati dolgo vrsto let in o tem vedno obveščati kompetentnega vinarskega veščaka. Če tega ni, je stvar brez pomena. Podpisani je dal vinogradnikom že na tisoče križank iz državnih nasadov za preskušnjo. V tretjem ali četrtem letu pa vinogradnik navadno ni več vedel, kam je katero podlago posadil in tako je imelo vse to le premalo uspeha.	v
Državnih poskusnih nasadov pa ni mogoče napraviti v vseh vinskih goricah, izkušnje ene lege in
ene zemlje pa tudi niso merodajne za vse druge lege in zemlje.
Vinogradniki naj bi torej pri novi nasaditvi vinogradov upoštevali predvsem vse dosedanje izkušnje glede podlag. Za vsako zemljo v vinogradu naj bi si izbrali primerno podlago. Kjer pa katero podlago kdo posadi, naj si jo natančno in trajno zabeleži. Svoje izkušnje naj javlja pristojnemu vinarskemu nadzorniku, ta pa naj te izskušnje obnovno objavlja v strokovnem listu. Le tako bomo prišli pri rešitvi tega vprašanja tudi pri nas do končnega zaključka.
Kakor je treba izbrati za vinograd pravilno podlago, tako potrebno je tudi, da izberemo pravo žlahtno vrsto.
V tem oziru smo pri nas vselej morda še manj storili kot glede izbire podlog.
Skraja je vsak vinogradnik cepil, kar mu je v roko prišlo. Zato najdemo zlasti v krajih, kjer so naj-preje pričeli z obnovo vinogradov, to je pri nas zlasti v krškem in kostanjeviškem okraju, po vinogradih strašno zmešnjavo. Dobre in slabe vrste, rodovitne in oprhljivke vse pomešano. Vsled tega je tudi pridelek tako negotov, neenakomeren in njegova kakovost tako različna.
Tudi to je treba sedaj popraviti. Glavno naše načelo mora biti, da gojimo le malo vrst (sort), in sicer samo one, ki so se doslej za naš kraj izkazale najbolj prikladne. Gojimo poglavitno bele vrste in to take, ki dobro rodijo, pri tem pa dajejo tudi dobro kakovost vina in vsako leto dozorijo. Ne glejmo samo na množino, ampak tudi na dobroto, ali celo v prvi vrsti na dobroto vina!
Od tujih žlahtnih vrst sadimo v večji meri zlasti \ tiste, ki so se doslej v naši okolici dobro obnesle. Ker ima čisti nasad mnogo prednosti pred mešanim, sadimo kolikor mogoče vsako sorto zase, če ne v celih oddelkih, pa vsaj v posameznih vrstah. Poslednji način združuje prednosti čistega in mešanega nasada, zlasti glede oploditve trt v cvetju.
Sadimo pa tudi vsako žlahtno vrsto v prikladno lego. Nekatere vrste zahtevajo visoko, odprto zračno lego, to so posebno take, ki so občutljive, v cvetju (na pr. silvanec), ki rade gnijejo itd. Druge, (na pr. španjol, portugalka, burgundec) ljubijo zopet nižjo lego.
Vse to je treba v pravilnem nasadu upoštevati.
Zelo važna za vinogradništvo je pa plemenska izbira trt. Zanjo se doslej pri nas skoraj nič nismo brigali.
Vsak kmet dobro ve, da niso vse krave enako dobre, čeprav so ene pasme. Ena krava da več mleka, druga manj, ena daje lepša teleta kot druga, čeprav so iste pasme in so si podobne.
Tako je tudi pri trtah. Čeprav iste sorte, dajejo nekatere trte več pridelka in boljši pridelek kot druge. Vzemimo na pr. pri nas jako razširjeno domačo trto, kraljevino. V naših vinogradih najdemo kraljevino, ki močno rodi in lepo dozori, tako da postane vsako leto lepo rdeča. Dobimo pa tudi kraljevino, ki ne rodi rada in oprhne, ali pa rodi in ne zori dobro; njeno grozdje postane le na solnčni strani rdeče, v senci ostane zeleno, rado gnije itd.
In mi cepimo vse vprek, pa pomnožujemo slabo z dobrim vred. Ali ni to velika škoda? Kakor da le dobra krava lepo tele za pleme, tako bo tudi le dobra trta dala zopet dobro trto, tukaj še celo prej, ker se trte ne pomnožujejo potom plemenitve (spolnim potom) kot živali, temveč le potom cepljenja, kjer se
preneso vse lastnosti matere .neizpremenjene na novo rastlino.	(Konec sledi.)
Vzrejajte plemenske bikce in merjaščke!
V živinoreji smo Slovenci zaekrat navezani sami nase. Treba bo pokazati, da si moremo sami iz lastne moči pomagati, da si upamd domača živinska plemena sama iz sebe tako daleč izboljšati, da nam bodo dajala višjih užitkov in s tem boljših dohodkov. Ne smemo si pa prikrivati, da je to težavna naloga, katere brez smotrenega načrta ne bomo mogli zadovoljivo izvršiti. Pri tem načrtu bo treba žilavega, premišljenega dela živinorejskih strokovnjakov, pridnega in zvestega sodelovanja živinorejcev samih in pa medsebojnega trdnega zaupanja. Le s temi predpogoji bo naše delo lahko in hvaležno !
Najvažnejža je trenutna gotova oskrba z dobrimi biki in merjasci. Iz narodno-gospodarskih ozirov se ne smemo preveč zanašati na uvoz plemenskih bikov in merjascev iz inozemstva. Treba bo torej iste v domovini vzrejati. Zato polagam živinorejcem na srce,' da puščajer lepe junčke in, merjaščke za pleme, seveda naj bodo posestniki pri odberi izbirčni. Le potomci zdravih, najbolj dobičkanosnih krav, ki se odlikujejo po dobri mlečnosti, naj se odberejo v ta namen. Zavedajmo se, da je v pravilni odberi za pleme prihod-njost naše živinoreje. Živinorejci naj se poslužujejo pri tem velevažnem delu nasveta gg. živinozdravnikov in živinorejskih inštruktorjev (eden zadnjih bo imel sedež v Kranju, eden pa v Celju). V plemenske namene so najbolj prikladna jesenska in zimska teleta, vsled tega je ravno sedaj pravi čas, izbrati prave živali.
Opozarjam še na to, da bosta kmetijsko pover-jeništvo in kmetijska družba zanaprej rabila v svrho pospeševenja živinoreje večje število dobrih plemenjakov, zatorej se bodo živali z dokazano dobrim poko-lenjem lehko prodale. Če bi ena ali druga žival navzlic vsej premišljeni plemenski odberi in dobri oskrbi r ne odgovarjala za pleme, še to ni nobena nesreča, saj jih še vedno lehko pozneje pustimo skopiti ali pa vnovčimo za zakol. Rizika torej živinorejec pri tem ne bo imel.
Živinorejci, ki imate lepo in dobro živino, posebno oni iz priznanih plemenskih okolišev, vzrejajte bikce in merjaščke ! Pokažimo, da imamo zmisel in razumevanje za potrebe naše domače živinoreje.
.Inž. Zidanšek, živinorejski nadzornik.
VPRAŠANJA in ODGOVORI.
Na Tsa kmetijsko -gospodarska vprašanja, ki dohajajo na Slov. kmetijsko družbo kranjsko ali na uredništvo »Kmetovalca" se načelno odgovarja le v .Kmetovalcu". Odgovori, ki so splošno poučni, se uvrste med .Vprašanja in odgovore", na ostala vprašanja se pa odgovarja pismeno, če je priložena znamka za odgovor. Odgovarja se edinole na vprašanja, ki so podpisana s celim imenom; brezimna vprašanja ali taka, ki so zaznamovana le z začetnimi črkami, se vržejo v koš. V »Kmetovalcu" se pri vprašanju nikdar ne natisne vprašalčevega imena, ampak vedno le pričetne črke imena in kraja. Redno se v vsaki številki odgovori le na tista vprašanja, ki so prišla vsaj 4 dni pred izdajo lista; na pozneje došla vprašanja se odgovori v prihodnji številki. Kdor takoj želi odgovora na kako kmetijsko - gospodarsko vprašanje, mora priložiti znamko za odgovor. Na vprašanja, ki niso kmetijsko - gospodarska, se ne odgovarja v ,, Kmetovalcu", ampak le pismeno, če je pismu priložena 1 K v znamkah kot prispevek k družbenemu pokojninskemu zakladu. Zadnje zlasti velja za pravne odgovore, ki seveda morejo biti le splošne vsebine, kajti uredništvo ne more poznati vseh, včasih zelo važnih okoliščin iu zato za take odgovore ne prevzame nikakega jamstva.
Predlog1 za vinarske strokovnjake. Pri predavanjih, zlasti pa v sp sih je zelo nerodno, da imamo v slo-
venščini za (površinsko) vrsta (Reihe) isti izraz kot za plemensko vrsto (Sorte). Zato predlagam, da vsi strokovnjaki dosledno rabimo za izraz »Sorte« besedo vrsta in za izraz »Reihe« besedo trta. Vsaj itak pravimo, da vinograd »raz-črtavamo«. Kadar se to udomači, ne bo nikake zmešnjave vel. Prosim, kolege strokovnjake, da izraz;jo svoje mnenje v tej zadevi na tem mestu.	b. Skalicky.
Vprašanje 1. Imam apneno zemljo, ki ji primanjkuje kalijevih gnojilnih snovi, kar so pred vojno dokazali tudi tozadevni poskusi s kalijevimi umetnimi gnojili na eni mojih njiv. Ker pa od te dobe nisem mogel dobiti kalijevih gnojil, da bi z njim pognojil svoje njive, zato vpra-šim, ali bi lesni pepel, ki se mi ga nabere v gospodarstvu Vsako leto precejšnja množina, lehko za sedaj nadomestil kalijeva umetna gnojila? (L. K. v N.)
Odgovor: Lesni pepel vsebuje dve glavni rastlinski hranilni snovi, in sicer kalij in fosforno kislino. V lesnem pepelu je vsebina teh snovi odvisna od vrste drevja, nadalje pa od tega, je li pepel od mladega ali starega drevja, od vejevja ali debel in vsebuje li tudi tuje primesi. Pepel od raznih vrst drevja ima po kemični analizi, ki jo je napravil prof. dr. E. Heiden, sledečo mnežino kalija in fosforne kisline:
pepel	kalija v °/„	fostorne kisline v °/o
smrekovega	drevja 11"5	6
hrastovega	„	8'5	3*5
bukovega	„	12'5	86
borovega	„	1j2-5	73
Primerjamo li množino kalija, katerega vsebuje kalijevo umetno gnojilo kajnit, z vsebino kalija in fosforne kisline, ki' ga ima pepel posameznih vrst drevja, potem je razvidno, da je lesni pepel vsekakor izborno kalijevo kakortudi fosforno gnojilo, ter da mu morajo naši kmetovalci posvetiti vsekakor večjo pažnjo. Že v normalni dobi je veljalo načelo, da se cena istega z ozirom na gnojilne snovi, lehko ravna ceni Stassfurtskih kalijevih soli; v toliko večji meri velja to seveda sedaj, ko kalijevih umetnih gnojil sploh ni dobiti. Lesni pepel se trosi kot tak, ali pa se ga meša z (mešancem) kompostom in tega potem uporablja kot gnojilo.
Vprašanje 2. Kdaj naj trosim lesni pepel kot gnojilo za jare rastline v jeseni ali spomladi ? (Z.
U. v M )
Odgovor: Opozarjamo Vas predvsem na odgovor v prejšnjem vprašanju. Kar se tiče dobe trošenja lesnega pepela je priporočati, da se to vrši zlasti na lahkih, to je peščenih zemljah, vsekakor spomladi, ker sicer voda lehko izpere v njem lehko raztopne gnojilne snovi v spodnjo plast zemlje, kamor rastlinske koreninice ne segajo, tako da so te gnojilne snovi za rastline izgubljene.	T.
KMETIJSKE NOVICE.
* Nove poštne pristojbine. Za pisma: do 20 gramov teže: 30 vinarjev; (za vsakih nadaljnih 20 gramov po 30 vinarjev več). Za dopisnice in razglednice: 15 vinarjev. Tiskovine: do 100 gramov teže: 10 vinarjev; za vsakih nadaljnih 50 gramov po 5 vinarjev več).
Postranske pristojbine: Priporočeno (ali vpisano) še posebej 60 vinarjev. Ekspresno (ali nujno) še posebej 1 krono.
Razlastitev veleposestev. Po uredbah od 21. julija 1919 in 25. novembra 1919 se vsa veleposestva raz-laščaio, in sicer proti odškodnini. Brez odškodnine se razlaščajo vsa habsburška in veleposestva dinastij nam sovražnih držav in veleposestva, ki so jih darovali za za sluge Habsburžani, ako niso le-ta prešla že v tretje roke. Prepovedane so vse odstopitve in prodaje od teh poses'ev, razen v primerih, da sta lastnik ali hipotekami upnik v gospodarski stiski, tedaj je pa za to potrebno dovoljenje ministra, V Sloveniji velja za veleposestvo 75 ha zemlje, ki se da obdelati, ali pa 200 ha zemlie splch. Vsa veleposestva v Sloveniji obsegajo 242.286 ha, in sicer takole: 16.104 ha njiv (6'6 %), 16.594 ha travnikov (6"8 °/„), 1181 ha vrtov (0'5 °/«> 732 ha vinogradov (0'3 »/,), 1291 ha pašnikov 0'5 °/0), 11.526 ha planin (4'8 °/c), 171.742 ha gozdov (70'9®/c), nerodovitne zemlje je 0 5 °/o in 0'01 °/0 (360 a) zemlje s poslopij.
Društvo slovenskih kmetijskih strokovnjakov. Na pdlnoštevilno udeleženem občnem zboiu »Društva slc-vensitih kmetijskih strokovnjakov«, ki se je vršil dne 15. decembra 1. 1. pod jodstvom novoizvoljenega predsednika inž. Zidanšeka, se je soglasno sklenilo razne resolucije, ki so se poslale ministrstvu poljoprivrede, predsedstvu deželni vlade in poverjeništvu za kmetijstvo. Iz teh navajamo sledeče sklepe: 1. Pri poverjeništvu za kmetijstvo naj se stabilizfta vodilno uradniško mesto direktorja in naj se is!o odda priznanemu kmetijskemu strokovnjaku. 2. Pri posameznih okrajnih glavarstvih naj se namestijo kmetijsk komisarji, ki naj bodo posvetovalni organi okrajnega glavarstva. Potrebne inštrukcije naj dobivajo direktno od poverjeništva za kmetijstvo, in sicer od referenta za kmetijski pouk v sporazumu z dotičnimi strokovnimi referenti Ti komisarji imajo vršiti obenem tudi praktični in teoretični potovalni pouk po deželi. 3. Država naj cdkaže kmetijskim komisarjem poizkusna posestva, na katerih imajo reetabilitetno gospodarit', da se kmetovalci lehko prepričajo o praktičnem uspehu njihovega ]j>ouka.i Poizkusna posestva bodo velikega pomena zlasti za praktično poučevanje o uspešnem gnojenju z umetnimi in naravnimi gcjojil", o uspešnosti boljšega obdelovanja zemlje, kakortudi za strokovno preizkuševanje posameznih domačih in tujih vrst kulturnih rastlin. Poizkusna posestva naj se skušajo pr dobiti o priliki izvedbe zemljiške reforme. 4. Nadaljno izobrazbo kmetijskih strokovnjakov naj se podpira na ta način, da se jim financijelno omogoči potovanje po napredni kmetijskih deželah. Vlada naj v to svrho dovoli primeren kredit. 5. Za sprejem v državno službo predpisana dveletna praksa, ki so si jo morali posamezniki pridobiti dosedaj na lastne stroške, naj se izvršuje vnaprej na državne stroške, slično kakor pri drugih državnih uradih, in naj se vštejejo do sedaj" privatnim potom pridobljena službena leta v pokojnico. 6. Društvo slovenskih kmetijsk h strokovnjakov zahteva svojemu poklicu in pomenu primerno zastopstvo pri kmetijskem sosvetu in pri različnih stalnih kmetijsk h komisijah', in nudi radevolje vladi svoje sodelovanje pri posvetovanjih o vseh vprašanjih, tičočih se kmetijstva. Društvo je. nadalje sklenilo, naprositi Slov. kmetijsko družbo, da ista razpiše primerne nagrade za sestavo dobrih kmetijsko-strokovnih knjig in prevzame založništvo. Pri društvu samem se osnuje za vsako kmetijsko panogo poseben književni odsek, ki si pridrži pravico redakcije rokopisa pred tiskom, tako da se na ta način poskrbi za izdajo pripravnih kmetijskih knjig. Društvo bo po možnosti priredilo več popularnih kmetijsko-strokovnih predavanj, zaenkrat v bližnji okolici Ljubljane.
Molzni tečaji. Kmetijsko poverjeništvo namerava letos prirediti po deželi nekaj enotedenskih potovalnih
molznih tečajev. Namen teh tečajev je, opozoriti živino rejce na velik pomen pravile e in čiste molže za mlečnost krav. Poučevalo se bo praktično in teoretično pravilni način molže in poglavitna pravila za oskrbo mlečne živinr. Tečaji so brezplačni; uieležence zberejo krajevni f*ktorj;, ki morajo tudi priskrbeti primeren prostor, kjer se bodo vršila predavanja. Kot udeleženci tečaja prideio v poštev dekleta, dekle in gospodinje ter mlajši fantje. Živinorejske zadruge, kmetijske podružnice in občine, ki želijo v svojem področju fakega pcučnega tečaja, naj vložijo prošnje za prireditev taistega na poverjeništvo za kmetjštvo v Ljubljani. V prošnji je navesti, koliko udeležencev se je priglasilo in da je za primeren prostor za predavanje poskrbljeno.
Ribarstvo. Slovenska kmetijska družba naznanja vsem ribičem, da se dobivajo ribolovne knjižice vsak dan med deveto in dvanajsto uro dop. Ribolovna knjižica se izdaja samo za eno leto n stane s koleiom 10 K. Po pošti se bodo pošiljale le onim, ki vpošljejo vnaprej poleg predpisane pristojbine tudi poštnino in osebni popis.
Kmetijska podružnica Dob pri Domžalah. V nedeljo 25. januarja t. 1. se vrši ob treh popoldne v šoskem 'poslopju v Dobu pri Domžalah ustanovni občni zbor kmetijske podružnice za Dob in okolico. Na dnevnem redu je tudi kmetijsko predavanje družbenega strokovnega uiad-nika. Vabimo kmetovalce in kmetovalke iz Doba in sosednjih vasi, da se zborovanja udeleže v čim večjem številu.
Železo za kovače. Gospodarska kom sija za stvarr.o demobilizacijo v Ljubljani oddaja železo, porabno za kovače vedno le direktn;m porabn kom, nikakor pa ne trgovcem in prekupcem. V skladišču v Škoiji Loki kakortudi v raznih drugih zalogah v Ljubljani, se nahaja večja množina starega železa, ki ga lehko vsak posameznik na licu mesta odbere in tam plača. Gospodarska komisija ima tudi večjo množino starih vozov, od katerih je porabno v prvi vrsti le železje, žal da se kovači z dežele le malo zanj zmenijo. Priporoča se vsem kmetijskim podružnicam in obrtnim zadrugam, da se pobrigajo za ta.material in ga prevzamejo ; vendar se morejo zaveza^', da bodo prevzeto blago oddajale po istih cenah, po katerih ga bodo dobile vštevši seveda prevozne in druge svoje režijske stroške. Pozivljejo se torej vse podružnice kmetijske družbe kakortudi obrtne zadruge, da se oglasno za to železje pri navedeni gospodarski komisiji.
Železo za kovače, ključavničarje in kovinarje
bo istotako dobavljala Gospodarska komisija za stvarno demobilizacijo, ki je s kranjsko industrijsko družbo na |e-senicah sklenila pogodbo, po kateri je družba obvezana odstopiti Uradu za pospeševanje obrti večjo množ;no raznovrstnega železa. Opozarjajo se vsi obrtniki, ki žele imet1 tako novo železo, da takoj priglase svojo potrebo ter na" tančno navedejo dimenzije potrebnega jim železja. Priporoča se, da več obrtnikov skupaj naroči celo vagonsko pošiljatev, in sicer se mora naročiti od vsake dimenzije najmanj 500 kg. Urad za pospeševanje obrti v Ljubljani, na katerega je nasloviti vsa tozadevna naročila, naznanja, da se na manjše množine ne bo mogel ozirati, vsledtega se priporoča podružnicam in zadrugam, da se za vse obrtnike v njihovem okraju skupno naroči potrebno železo. Tračnice, barake, železniške vozičke za poljski tir in mi-larno v Ljubljani bo oddala Gospodarska komisija za stvarno demobilizacijo v Ljubljani, Dunajska cesta 22. Prošnje za ta material naj se pravočasno vložijo pri tej komisiji z navedbo cen dotičnim predmetom.
DRUŽBENE VESTI.
*	To številko pošljemo brez izjeme vsem dosedanjim prejemnikom, drugo številko pa brez izjeme samo tistim, ki do tistega časa plačajo udnino, oziroma naročnino.
*	Udnina se je morala .povišati na 16 K vsled tega, ker so se stroški za tisk, papir, poštnino, odpremo in druge zadeve tako povišali, da drugače družbi ni mogoče kriti vseh tozadevnih izdatkov., Od 16 K dobi itak podružnica četrtino, tako da ostane družbi le 12 K za „Kmetovalca", kar najbrže ne bo niti zadostovalo za kritje vseh stroškov in bo morala družba iz svojega še doplačati.
*	Vsakega dosedanjega uda, oziroma naročnika prosimo, naj ostane zvest družbi tudi v novem letu ter naj / nam pridobi vsak vsaj še enega uda. To gotovo ni težko v očigled udnini 16 K, ki tvori dandanes znesek, katerega vsak rad izda za liter vina. Ta prošnja se ne stavlja iz dobičkarije, kajti čim več udov družba ima, tem več bo morala doplačati za tisk »Kmetovalca", torej družba ima z udi le škodo. Z ozirom na ugled družbe same je pa važno, da je ta edina kmetijska strokovna korporacija v Sloveniji čim močnejša. Glede vsebine lista pa obetamo, da jo bomo, kakor doslej vsako leto, tudi v prihodnjem letu izboljšali, bodisi glede kolikosti kakor kakovosti.
*	Načelništva podružnic in družbene ude pro simo, naj nam kolikor mogoče kmalu pošljejo svojo udnino, drugače se zadržuje razpošiljanje »Kmetovalca« za leto 1920
*	Vse ude Slovenske kmetijske družbe, ki se obračajo v raznih zadevah na našo družbo, nujno prosimo, naj po možnosti vsako reč napišejo na poseben list in vsak list podpišejo in navedejo bivališče in pošte, kajti vsak družbeni uradnik ima svoj posel, in če so namreč na eneministem listu pisane razne prošnje, naročila na gospodarske potrebščine, naročila ni drevje, gospodarska vprašanja itd., povzroča to silne težkoče, zamude in zmešnjave Prosimo, da se to primerno upošteva!
*	Poziv vsem razdeljevalnieam sladkorja. Predsedstvo deželne vlade za Slovenijo zahteva, da družba izpopolni svoje izkaze o razdelitvi sladkorja vinogradnikom s točnimi izkazi podružnic, županstev in sploh faktorjev, ki so sladkor prejeli v individuelno razdelitev, kateri vinogradniki in- koliko sladkorja je vsakteri prejel, kar naj dotični vinogradniki potrdijo s svojimi podpisi! Poživljajo se torej vse razdeljevalnice, da predložijo kmetijski družbi poimenske izkaze, kakor jih zahteva predsedstvo deželne vlade, da jih potem družba pošlje na pristojno mesto.
Oddaja potočnih postrvic. (Ribarski odsek.)
Za ribarske okraje na Kranjskem bo koncem matca ali početkom aprila t. 1. na razpolago 50.000 potočnih postrvic (Trutta fario) v dobi še ne použitega rumenjaka. Kdor želi kupiti te postrvi, naj naznani svoje ime, ribarski okraj in množino zahtevanih postrvic Slovenski kmetijski družbi v Ljubljani. Ker namreč v tekoči drstni dobi ni bilo mogoče dobiti ne plemenskih postvi, ne postrvjih iker v toliki množini, da bi se izplačala gojitev v lastnem gojišču, se je kmetijska družba, kot namestnica ribarskega odbora, pogodila z ribarskim zavodom na Bledu, ki je dal na razpolaganje nekaj čez 50.000 postrvjih ker, tako, da se iste v tem zavodu tudi izvale in da se izvaljene ribice tudi od tam razdele interesentom Kranjske. Kmetijska družba se je odločila za tako postopanje in opušča za letos va-litev v lastnem zavodu, ker tu se izplačajo stroški valitve
le za večje množine. Tržna cena postrvjih iker je letos 50 do 60 K za 1000 komadov ukaljenih iker, za zarod postrvic, t. j. za ribice, ki še niso použile vzega rumenjaka, ki torej ne potrebujejo še hrane, je cena 120 K za 1000 komadov. Tako blago je pa povsod že zasedeno in raz prodano. Na Bledu stane za ribarje Kranjske 1000 postrvic 100 K. Kmetijska družbi prispeva za vsakih 1000 postrvic 40 K, 60 jih plača pa prejemnik. Če kdo pr< pusti prispevek družbe za kr.tje prihodnjih stroškov ribarstva kot podporo, se ta dar hvaležno sprejme. Kdor hoče te rib ce dobiti dop "'slane ali kdor hoče priti sam ponje na Bled, naj to naznani kmetijski družb:. Prevozne stroške nosi prejemnik. Čas, kdaj se izvrši pošiljatev, določa in naznani pravočasno upravitelj blejskega ribarstva g. Jakob Kleindienst. Za manjše partije 2000 do 3000 zadostuje sod, za večje množine je potreben hidrobion.
URADNE VESTI
Slovenske kmetijske družbe
Seja glavnega odbora kmetijske družbe kranjske dne 30. decembra 1919.
Seji je predsedoval družbeni predsednik g. prošt Andrej Kalan. Navzoči so bili podpredsednik g. Zurc m odborniki gg.: Cerar, Dimnik, Hladnik, Hočevar, Kosler Mihelčič, Piber in Rechbach ter družbeni tajnik inž. Rado Lah.
Ob devetih dopoldne je gospod predsednik otvoril sejo, ugotovil sklepčne st, pozdravil navzoče gg. odbornike in povdarjal, da se pri današnji odborovi seji gre le za nekatere predloge, ki naj jih družbeni glavni odbor predloži občnemu zboru v sklepanje.
Odobril se je predlog gled-; odpusta iz službe dosedanjega družbenega tajnika g. Gustava Pirca vsled njegove zahteve. Na njegovo mesto naj se imenuje družbenim tajnikom inž. Rado Lah, ki opravlja tajniške posle že od 2. januarja 1918, samostojno pa že od 1. februarja 1919, ko je družbeni glavni odbor ugodil prošnji gospoda generalnega ravnatelja Gustava^ Pirca, da se razreši njegova službena pogodba, sklenjena med njim in kmetijsko družbo kranjsko..
Predlog za izpremembo pravil, kakor jo je glavni odbor določil v svoji seji dne 13. novembra 1919 se predloži občnemu zboru v pretres in sprejetje. Določijo se le nekatere manj važne izpremembe, ki so potrebne z ozirom na sedanje stališče štajerskih udov kmetijske družbe.
Od podružnic je edino ona v Strugah doposlala predlog glede pospeševanja živinoreje v Sloveniji, v katerem zahteva, naj občni zbor stavi primeren sklep s pozivom na poverjeništvo za kmetijstvo, da v bodoče določi enako svoto za povzdigo govedoreje, kakor je bila letos dovoljena za konjerejo. Glavni odbor je sklenil, da predsedstvo stori v tem zmislu potrebne korake pri vladi.
Od iste podružnice predlagana resolucija za izpustitev naših vojnih ujetnikov iz italijanskega vjetništva, se predloži občnemu zboru posebno s tega vzroka, ker je večina teh vjetnikov kmetijskega stanu in naše kmetijstvo nujno potrebuje svojit) gospodarjev in delavcev za spomladanska dela.
Sicer je po časniških poročilih pričakovati, da skuša italijanska vlada sama ugoditi tej želji in se je baje že odločila, da izpusti vjete jugoslovanske vojake. Ne škodi pa, če se občni zbor kmetijske družbe kot najvažnejše strokovne korporacije v Sloveniji zavzame za to vprašanje.
/"G. Hočevar je predlagal, naj družba skuša podpirati vzrejevanje bikov tudi s tem, da podeljuje podpore za mlade bike, ki bi bili primerni za vzrejo v bike. Tajnik je po-ja»nil, da je družba v tem oziru stopila v zvezo z živinorejskim nadzornikom ter da se bo v bodoče tudi v tem zmislu delovalo.in skušalo s podporami zagotoviti si potrebni plemenski naraščaj. Omeniti pa je, da »je družba večkrat razpisala nagrade za bike in merjasce, da je pa bilo med živinorejci tako malo zanimanja za to, da še ni mogla razdeliti niti podpora 20.000 K, ki jih je družba v to svrho prejela od poverjeništva za kmetijstvo.
Poročilo tajnika o izvolitvi delegatov raznih podružnic se je vzelo na znanje. •
Ker ni 'bilo drugih vprašanj na dnevnem redu, se je zaključila odborova seja.
Redni občni zbor kmetijske družbe kranjske dne 30. decembra 1919.
Redni občni zbor kmetijske družbe se je vršil v torek, dne 30. decembra 1919. ob desetih dopoldne v dvorani »Mestnega Doma« v Ljubljani. Od glavnega odbora so bili navzoči: prfedsednik g. prošt Kalan, podpredsednik g. Josip Zurc, odborniki gg.: Cerar,Dimnik, Hladnik, Hočevar, Kosler, Mihelčič, Piber, Rechbach in Vehovec.
Kot zastopnik poverjeniš'va za kmetijstvo se je udeležil občnega zbora g. kmetijski svetn;k Vilj«m Rohrmann.
Zastopanih je bilo 105 družbenih podružnic po 210 delegatih, torej je bil občni zbor v zmislu § 15. družbenih pravil sklepčen.
Zborovanje je otvoril dosedanji predsednik g. prošt Kalan, ugotovil, da je bil o V ni zbor pravilno sklican in da je v zmislu §§ 14. in 15. družbenih pravil sklepčen. Podružnic, ki so upravičene poslati na ta občni zbor delegate. je 127 s pravico za 257 delegatov. Zastopanih je tu 105 podružnic z 210 delegati. S tem je sklepčnost tega občnega zbora ugotovljena.
G. predsednik je pozdravil navzoče delegate in odbornike, in zastopnika poverjeništva za kmetijstvo g. kmetijskega svetnika Rohrmanna. Brzojavno je pozdravilo to zborovanje tudi poljoprivredno (kmetijsko) društvo v Beogradu.
Nadaljeval je, da ima današnji občni zbor posebno važno nalogo sklepati o izpremembi pravil v tem zmislu, da se delokrog kmetijske družbe kranjske raztegne na celo Slovenijo. Šele na podlagi tako izpremenjenih pravil bo mogoče sklicati občni zbor za celo Slovenijo in začeti z rednim delovanjem. Družba j« sicer že dosedaj delovala po celi Sloveniji, ampak to le na podlagi sklepa glavnega odbora z dne 6. novembra 1918, ki ga je tedaj Narodna vlada potrdila, ki ga pa mora še odobriti današnji občni zbor.
Redno delovanje Slovenske kmetijske družbe po celi Sloveniji se bo začelo šele po prihodnjem občnem zboru, ko bodo v glavni odbor izvoljeni odborniki iz cele Slovenije.
Ob tej priliki je naša dolžnost, da se spomnimo prejšnjega predsednika kmetijske družbe, monsgr. dr. Lam-peta( ki je dve leti načeloval družbi ter si pridobil posebne zasluge za kmetijsko družbo kakortudi sploh za kmet*jstvo na Kranjskem! Njegovo ime bo ostalo zapisano v analih kmetijske družbe, mi mu pa ohranimo časten spomin.
Kmetijska družba kranjska je tekom svojega 152 letnega obstoja in delovanja izvršila ogromno delo na Kranjskem, prestala pa je tudi že marsikatero krizo in borbe za obstanek. V prvi vrsti je pa vedno smatrala kot svojo najvišjo dolžnost braniti pravice kmetskega stanu, ki se
jih pa žal ni vedno upoštevalo. Šele minula vojna je pokazala "na važnost kmetijstva. Navzlic temu, da je v naši državi nad 80°/» prebivalstva kmetijskega stanu, nima ta stan tistih pravic, ki mu gredo. In ravno vsled tega se bori naša nova država s težavami, ker premalo upošteva ta stan. Da ga bodo država in drugi stanovi upoštevali, si mora kmetski stan priboriti to spoštovanje le z delom, z neumornim delom. Edino delo bo rešilo našo državo in kmetski stan.
Ob tej priliki je treba posebno pozdraviti zastopnika povcjeništva za kmetijstvo g. kmetijskega svetnika Rohrmanna, ki je počastil ta občni zbor s svojo navzočnostjo, v nadi, da pojde tudi vlada na roko kmetijski družbi pri njenem delovanju in da bo skupno in edinstveno delo obeh pripomoglo k povzdigi kmetijstva in zboljšanju stanja naš.h kmetovalcev.
Toda ne samo delo, ampak tudi složnost, edinost in strokovna organizacija bodo rešile našega kmeta pred izkoriščanjem po drugih stanovih. Poslavljajoč se s tega mesta Vas prosim: Kmetovalci! bodite složni in edini! Sovražnikov je obilo, če se boste cepili, boste pos'ali sužnji velekapitala! Bog blagoslovi kmetsko delo!
G. kmetijski svetnik Rohrmann se je zahvalil za pozdrav g. predsednika. V imenu vlade je pozdravljal to zborovanje in obljubil, da bo vlada z vsemi mo^mi podpirala delovanje kmetijske družbe, te naše najvažnejše kmetijske korporacije, kajti edinole skupno delovanje obeh faktorjev privede do cilja. Današnjemu zborovanju pa želi obilo uspeha.
Nato je družbeni tajnik inž. Rado Lah obširno poročal o družbenem delovanju v letih 1917. in 1918. (To poročilo je v današnji številki »Kmetovalca« objavljeno med spisi.) Poročilo je bilo odobreno.
Tajnik je pojasnjeval družbene račune in bilanco za leti 1917. in 1918. ter proračun za leto 1920. Ker so bile med navzoče delegate in odbornike razdeljene tiskane bilance za omenjeni dve leti, se ni bilo treba spuščati v podrobnosti, ker so družbene bilance itak tako pregledno in jasno sestavljene, da so vsakemu lehko razumljive. Po-vdarjal je samo to, da je čisti dobiček celotnega blagovnega prometa znašal v 1. 1917 129.52O K 26 v in to pri skupnem prometu od 31,977.135 K 28 v, kar znaša komaj 0'4 •/, dobička; v 1918. 1. pa 101.833 K 86 v od skupnega prometa 37,460.829 K 04 v, t. j. niti 0'3 »/„ dobička.
V imenu preglednikov računov je poročal g. Bohu-slav Skalickv, da so bile pregledane vse računske knjige in priloge, kakortudi vsi tozadevni spisi ter bilance in se je našlo vse v popolnem redu. Vsled tega je predlagal, da se bilance in računi za leti 1917. in 1918 odobrijo, in da se za to dobo d4 dosedanjemu glavnemu odboru kmetijske družbe kranjske absolutorij.
Poročilo o bilancah, o blagajniškem poslovanju in o gmotnem stanju kmetijske družbe, kakortudi poročilo preglednikov računov je občni zbor odobril in podelil dosedanjemu odboru absolutorij.
Potrdil je tudi proračun dohodkov in stroškov za
1920.
Nato je sledila četrta točka dnevnega reda, namreč predlog, da se g. generalnega ravnatelja Gustava Pirca, dosedanjega družbenega tajnika na njegovo prošnjo odpusti iz službe in na njegovo mesto imenuje tajnika inž. Rado Laha. Gopod predsednik je poročal o tem sledeče:
Dosedanji družbeni tajnik Gustav Pirc je bil na občnem zboru dne 30. januarja 1884. izvoljen odbornikom družbenega glavnega odbora in obenem imenovan družbenim tajnikom. Ob poznejši izpremembi pravil je postal
družbeni tajnik družbeni uradnik. Na občnem zboru 1. julija 1908. 1. je bil tajnik Pire imenovan družbenim defini-tivnim uradnikom ha podlagi državnega zakona z dne 16. decembra 1906 s službeno pogodbo kot nadomestno pogodbo za starostno zavarovanje v zmislu tega zakona, pri kateri priliki so se mu vračunala vsa službena leta. Vsled Pirčeve zahteve z dne 17. januarja 1919. ga je glavni odbor v svoji seji dne 23. januarja 1919. toliko odvezal od njegove službe, kolikor dosedanja družbena pravila dopuščajo, a končno odločitev je prepustil v zmislu § 20. družbenih pravil bodočemu, t. j. današnjemu občnemu zboru.
Če družbeni tajnik zahteva odpust iz službe, mu tega ne gre braniti v zmislu § 11. drž. zak. z dne 16. decembra 1906, odnosno ces. naredbe z dne junija 1914 in 28. avgusta 1914, ker mu glasom nadomestne službene pogodbe ni treba doprintsti dokaza nezmožnosti nadaljnjega službovanja.
Na podstavi imenovanih zakonov ter ces. naredeb, predlagam po naročilu glavnega odbora, da občni ebor služleno pogodbo z dosedanjim tajnikom Gustavom Pircem tako razreši, kakor zakon veleva, in se mu prizna nadaljnje izplačevanje vseh njegovih prejemkov enako kakor družbenim aktivnim uradnikom v zm;slu njegove službene pogodbe s Slovensko kmetijsko družbo kot pravno naslednico c. kr. kmetijske družbe kranjske.
Ob tej prilik' je smatral občni zbor kmetijske družbe kranjske kot svojo dolžnost, izreči g. generalnemu ravnatelju Gustavu Pircu od strani družbi najglobokejšo zahvalo za njegovo neumorno in uspešno skoro šestintridesetletr o delovanje za procvit naše kmetijske družbe in za nevenljive zasluge, ki si jih je pridobil za povzdigo celotnega kmetijstva na Kranjskem.
Občni zbor jez odobrav. njem vzel ta predlog na znanje.
Na podlagi tega sklepa občnega zbora je g. predsednik nadalje predlagal imenovanje novega tajnika. Glavni odbor je že v svoji seji dne 30. oktobra 1917. namestil inž. Rado Laha kot družbenega tajnika. S 1. januarjem 1918. je ta nastopil svojo službe in celi dve leti večinoma že samostojno vodil pri družbi tajniške posle. Pri tem se je izkazal kot zmožnega in sposobnega uradnika, ki je v tej svoji službi popolnoma na mestu, vsled česar je smatral glavni odbor, da ga sme priporočati občnemu zboru v imenovanje. Vsed tega je predlagal :
Občni zbor kmetijshe družbe imenuj na podlagi § i2. družbenih pravil inž. Rado Laha tajnikom družbe in ga v zmislu njegove službene pogodbe stalno nastavi. Njegove dolžnosti in pravice ostanejo, kakor jih določa § 20. družbenih pravil.
Občni zbor je ta predlog glavnega odbora soglasno sprejel in s tem je bil imenovan družbenim tajnikom inž. Rado Lah.
Kot peta točka dnevnega reda je bila volitev predsednika. G. predsednik je opozarjal, da je danes treba izvoliti novega predsednika, podpredsednika in pet odbornikov. Po § 15. družbenih pravil se pri volitvah glasuje z glasovnicami, če h glasovanju upravičeni soglasno dru gače ne sklenejo. Prosil je občni zbor, da se o tem izrazi. Občni zbor je sklenil, da se voli najprej predsednika, p i-tem podpredsednika -in slednjič ostale odbornike Voli naj se po glasovnicah, in sicer poimensko po podružnicah. Za skrutinatorje so se izvolili vladni svetnik pl. Detela, Zi-plotnik in Pipan.
G. Ivan Ažman iz Hraš pri Lescah je pozdravil splošno mnenje zborovalcev, da je treba postaviti v odbor prave kmete. In posebno na mesto predsednika mora priti pravi kmet, ki bo lehko uspešno zastopal kmetske koristi. Predlagal je kot kandidata za predsednika bivšega gene-
ralnega* ravnatelja kmetijske diužbe g. Gustava Pirca, ki si je kot družbeni tajnik stekel toliko zaslug za družbo, da bi ta bila skoraj dolžna podeliti mu to mesto. Nasprotni kandidat g. Mihael Iskra iz Hlebe pri Lescah se nikakor ne more primerjati z velezaslužnim g. Pircem. Omenjal je nadalje, da so zborovalci prejeli že glasovn ee, na katerih so natisnjeni že kandidatje za vse odbornike. Na mesto g. Hladnika je predlagal g. Kuralta iz Št. Jurja.
Nato se je vnela živahna debata za in proti obema kandidatoma, dokler se niso obe stranki zedinili, da preidejo k glasovanju po glasovnicah, torej k volitvi predsednika. Glasovalo se je poimeasko in vsak, kdor je bil poklican, je oddal svojo glasovnico v volilno žaro. Ko so skrutinatorji dokončali svoje delo, se je izkazalo, da je b.lo oddanih 224. glasovnic. Od teh je dobil kandidat večine Mihael Iskra, posestnik v Hlebcah pri Lescah, /50 glasov, kandidat opozicije generalni ravnatelj v p. Custav Pire pa 67 glasov. Štiri glasovnice so bile neveljavne, tri pa prazne.
Ko seje objavil izid volitve predsednika, je med zborovalci nastal vihar. Večina je ploskala, manjšina je kričala, da ne dopusti razpravljati o nadaljnih točkah dnevnega reda. Po zborovalni dvorani se je čulo zabavljanje, kričanje, petje itd. Predsednik je opozarjal zborovalce, da je treba še rešiti več točk dnevnega reda, povdarjati je, da je posebno važna točka izprememba pravil, ker je le na podlagi izpremenjenih pravil omogočeno razširiti delovanje kmetijske družbe na vse slovensko ozemlje. Predsednik je opetovano zvonil in prosil, naj zbor nadaljuje z dnevnim redom, toda manjšina mu je vselej s kričanjem onemogočila nadaljevanje zborovanja. Predsednik je opozarjal na vladno naredbo, ki kaznuje motilce in razgrajalce na zborovanjih, a tudi to ni izdalo. Ker tudi dogovori za kom-prom.s niso uspeli in ker ni bilo pričakovati uspešnega, mirnega in dostojnega zborovanja, je predsednik zaključil občni zbor z obžalovanjem, da se niso rešile one točke daevnega reda, zlasti ona o izpremembi pravil, s čemur bi bilo omogočeno vsem slovenskim kmetovalcem sodelovanje pri tej za kmetijstvo najvažnejši družbi.
Podpore za plemenske bike in merjasce.
Slovenska kmetijska družba podeljuje podpore za nakup plemenskih bikov in merjascev tistim podružnicam, živinorejskim in bikoiejskim zadrugam, občinam ali zasebnikom, ki dokažejo, da je v njih okolišu nujna potreba po teh plemenjakih. Višina teh podpor znaša približno eno četrtino do ene tretjine nakupne cene.
Družba sama nima takih plemenjakov za oddajo, kakor se tudi ne bavi z nakupom in dodelitvijo istih, pač pa posreduje nakup in prodajo potom svojega glasila »Kmetovalca«, v katerem brezplačno objavlja ponudnike in kupce plemenjakov. Družbe in kmetovalci, ki si žele nabaviti bika ali merjasca, naj si jih potom teh oglasov ali kako drugače sami poiščejo, se glede nakupa sami po-gode in potem vložijo prošnjo za primerno podporo, utemeljeno s potrebnimi dokazili, kakor spodaj navedeno.
Opozarjamo pa živinorejce še prav posebno na to, da namerava posredovanje pri nabavi plemenjakov prevzeti živinorejsko nadzorništvo pri poverjeništvu za kmetijstvo, kamor se naj mladi plemenski bikci ali junčki, ki se nameravajo vzrediti za* bike, po dopisnici prijavijo.
Podpore se bodo podeljevale le za bike tiste pasme, ki je primerna pokrajini prosilca, oziroma, ki je tam že vpeljana, za merjasce pa vseh bolj žlahtnih pasem.
V prošnjah za podporo je navesti, oziroma priložiti;
1.	Pasmo in starost plemenskega bika ali merjasca;
2.	potrdilo živinorejskega inštruktorja ali živino-zdravnika, da je bik sposoben za pleme, da odgovarja i;lede pasme in da je cena umestna;
3.	potrdilo kmetijske podružnice ali občine, da je ;>'emenjak v okolišu prosilca potreben;
4.	obenem s prošnjo naj prosilec potom svoje podružnice vpošlje podpisano obvezno pismo, s katerim se zaveže, da se bo natančno držal pogojev, ki so v zavez-nem pismu natančno označeni in prosilcu znani. Zavezna pisma se na zahtevo vsakomur dopošljejo;
5.	vsak prevzematelj bika se zaveže, da bo vodil točen spuščalni zapisnik.
Družba si pridrži pravico, subvencionirane pleme-njake nadzorovati po svoib strokovnih organih ter zahtevati, da se ti drže v takih hlevih ali svinjakih in so tako oskrbovani, kakor odgovarja zahtevam umne govedo-ali prašičereje.
Slovenska kmetijska družba
R a z g 1 a s
službe strokovnega tajniškega uradnika pri Slovenski kmetijski družbi.
Podpisana Slovenska kmetijska družba nastavi tajniškega uradnika s sedežem v Ljubljani, ki bo vršil strokovne posle pri družbi.
Ta služba se podeli le izšolanemu agronomu, ki je v kmetijstvu že praktično izvežban, je vešč pisarniškega dela in ki je sposoben javno predavati o kmetijstvu.
Prosilci za službo naj vlože svoje prošnje, opremljene s potrebnimi spričevali in s popisom svojega življenja, pri podpisani družbi
do 31. januarja 1920.
Imenovani strokovni uradnik bo nastavljen na podlagi družbenih pravil z nadomestno službeno pogodbo, ki mu zajamči pokojnino v zmislu zakona za starostno zavarovanje zasebnih uradnikov. Njegova plač? se določi po dogovoru.
Slovenska kmetijska družba v Ljubljani.
Podpredsednik: prošt A. Kalan, s. r.
—I-
Vabilo
k občnemu zboru podružnice Slov. kmetijske družbe v Frankolovem, ki bo v nedeljo, 22. februarja t. 1. popoldne po večernicah v posojllničnih prostorih.
SPORED:
1. Poročilo načelnika; 2. predložitev in odobrenje računov za 1. 1919; 3. vpisovanie in plačevanje udnine novih udov ; 4. volitev delegatov za občni zbor kmetijske družbe; 6. posvetovanje glede skupnega naročila kmetijskih potrebščin ; 6. prosti predlogi.
Frankolovo, 10. januarja 1920.
Vabilo
k občnemu zboru podružnice Slovenske kmetijske družbe v Ribnem, ki bo 8. februarja 1920. popoldne ob treh v hiši načelnika.
SPORED:
1. Volitev načelnika; 2. pregled računov; 3. slučajnosti.
Peter Mužan, načelnik.
Vabilo
k občnemu zboru podružnice Slov. kmet. družbe Sv. Peter-Negova, ki bo na Svečnlco, 2. februarja 19?0 v GornH Radgoni v posojllnlčn'h prostorih ob devetih dopoldne.
SPORED:
1. Poročilo načelnika, tajnika in blagajnika; 2. stanovske zadeve in slučajnosti.
Vinko Breznik, načelnik.	Jože Korošec, tajnik.
Vabilo
k občnemu zboru podružnice Slovenske kmetijske družbe na Stari cesti okraj Uutomer, ki bo v nedeljo. 25. januarja 1920. ob dveh popoldne v šoli na Stari cesti.
SPORED:
1. Poročilo odbora ; 2. odobritev računskega zaključa za 1. 1919 ; 3 volitev načelnika ; 4. volitev delegata ; 5. slučajnosti.
Nače'n'štvo.
4
Vabilo
k občnemu zboru podružnice Slov. kmetijske družbe v Pesnici, ki bo v nedeljo, 1. februarja 1920 v Jaren'ni v šoli ob osmih zjutraj.
SPORED:
1. Poročilo o položaju podružnice; 2. volitev odbora; 8. volitev odposlancev na občni zbor kmetijske družbe ; 4. slučajnosti.
Vabljeni so vsi udje ter oni, ki žele še isti dan pristopiti.
Ivan Mermolja. predsednik. •
Vabilo
k občnemu zboru podružnice Slav. kmetijske družbe za Sp. in Zg. Šiško, ki bo 25. januarja 1920 ob dveh popoldne v prostorih v Zg. ŠiSki štev. 39.
SPORED:
1. Poročilo načelnika ; 2. poročilo blagajniškega stanja ; 3. pregledanje računov za leto 1919; 4. volitev načelnika in š'irih odbornikov v zmislu § 31. družbenih pravil; 5. vpisovanje novih udov; 6. slučajnosti.
V slučaju nesklepčnosti, se vrši pol ure pozneje drugi občni zbor, ki bo sklepal ob vsakem številu navzočih udov.
J. Černe, t. č. načelnik.
Ponudniki in knpci plemenske živine.
(Pod tem naslovom Slovenska kmetijska družba odslej naprej redno objavlja vse one lastnike plemenske živine, ki so pri volji plemensko živino prodati in vse one kmetovalce, ki jo želijo kupiti, s čemur je dana piillka prodajalcem in kupcem stopiti v stik ln tako poskrbeti za zamenjavo plemenske živine. Prlglašatl je nakup in ponndbo vseb vrst moikih tn ženskih plemenskih ilvali ter naj vsak priglasllec natančno prijavi svoj naslov, vrsto domače ilvali, njen spol, pasmo, starost, Število itd.
Naprodaj so:
Plemenske svinje in merjasce Hešove pasme, križane z jorkširci, 4 do 12 mesecev stare, proda Ivan Lovrač, Podlipovica, p. Medija-Iz'ake. Bika simodolea Čiste pasme, 14 mesecev starega, lepe
oblike, proda Frančišek Suhadoln k v Borovnici. TelieO montafonske pasme, dve leti staro, pol leta brejo teronosive barve, štiri stote težko, proda Jožef Prislan> Parizle Braslovče, Štajersko. KOZO, poldrugo leto staro, belo in črno pisano, sanske pasme in nekaj plemenskih kuncev proda Franc Žiherl, Vodice, Gorenjsko. Kobilo, petletno, lisičje barve, po Gidranu z osemmesečnim žrebčkom po znanem amerikancu Lustig, dalje Tri Žrebice, štiriletne, huculske, proda Franjo Stanjko, nač. kmet. podružnice v Ljutomeru.
METOVALEC.
Ilustrovan gospodarski list.
Uradno glasilo
Slovenske kmetijske družbe.
»Kmetovalec« izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stane 16 K na leto. Posamezna številka stane 80 v. Udje Slovenske kmetijske družbe dobivajo list brezplačno.
Inserati (oznanila) se zaračunjajo po nastopnih cenah: Inserat na vsi strani 600 K, na i/s strani 300 K, na >/« strani 150 K, na Ve strani 100 K, na '/u strani 50 K in na >lu strani 25 K. Udom 10 »/. popusta. Vsaka vrsta v „Malih naznanilih" stane 2 K.
Urejuje inž. Rado Lah; založba Slovenske kmetijske družbe; tisk J. Blasnika naslednikov.
Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati Slovenski kmetijski družbi v Ljubljani,Turjaški trg štev. 3. — Ponatisi iz »Kmetovalca« so dovoljeni le tedaj, če se navede vir.
IilT IjubUanaul^ Letnik^ivff-
JUIala naznanila.
Jm vsako besedo je naprej plačati 20 vinarjev ▼ ,.-&arju ali znamkah, sicer se naznanila ne objavijo. Upravništvo ne prevzame posredovanja.
lihi gobe
kongresni ti g
(jurčke) kupuje po najvišjih cenah tvrdka M. Geršak & Co., Ljubljana
10.
119
lalhnlUe annn ima vedno naprodaj I. Tauler, lB]U01|a8 apilO apnenica, Zagorje ob Savi. 17
VI
PILE
ŽAGE
VI
™ ™	ORODJE
ca vse svrhe najboljše kakovosti priporoča Odon Koutny, ipecijalna trgovina jeklenih in tehničnih potrebščin v Ljubljani, Kolodvorska ulica 37. 70
lllincbs barnnp s.kane iz najboljše bele, ostre miMSHE Kullllll, s<ile, trde in srednje od 40 do 100 cm široke, po naročilu tudi večje, izdelujem zopet in prodajam po najnižjih cenah s pismeno
tarancijo. Leskovšek Anten, posestnik in kamnosek, v. Jurij ob juini železnici pri Celju.	262
lanene tropine, klajno apno, oljnate barve, fir-než, tcrpentin, lak, razne šipe, kit itd. priporoča Anton Kravanja, Begunje pri Cerknici._356
Tisoč enoletnih bresfcelj
Bresklje so lepo vkoreninjene, mešane dolenjske vrste, drevesce stane eno krono. Naročijo n j se pismeno j naročitve se po vrsti izvršujejo. Priporočam bresklje posebno za solnčne lege. Anton Žagar, Besnica 25, p. Spodnja Hrušica pri Ljubljana_344
ki meri 66 johev in je p»-lovica posestva lepe smrekove in' bukove hoste, za ceno po dogovoru. Prodam ob enem tudi vso živino. Posestvo tudi
Prodam posestvo
zamenjam za manjše. Frančiška Bauman. Planina Sp. Štajersko.
347
Ifanii ripcvtirmi 180 cm duUina. 100-120 cm VOljU uESEIiCIlU, širina vagati od 10—1200 kg (za pajceke vagati), kupuje odmah Fran Horvat, Plešivica, p. Jastrebarsko (Hrvatska)._349
C+n 1 fin nt proda Slovenska kmetijska družba Uiti lMfJlfl v Ljubljani. Cena po dogovoru. Prevzeti jih je osebno v skladišču, Turjaški trg, štev. 3. ___265
flma Ido Kupim vsako množino tesane ln Ul VB, Itu. rezane jelovine, kakor tudi bukova drva, kole po 2 m, tavolete In testone iranko vagen Vase postaje. Najnižje ponudbe pod „Eks-port lesa" na upravo .Kmetjvalca".	352
Dnavnv nnpfo Slovenska kmetijska družba irOAllD HrGbC. kupi in prevzame v svojem skladišču Ljubljana Turjaški trg 3, vsako množino dobro ohranjenih jutastih . tudi papirnatih vreč.
Canibp z usnlem preobU ..-ne, za enega ali dva uniljnCf konja, zamenjam za voz z lestvicami na perjih Ivan Rus, trgovec na Bledu	361
Vticbalnira za 8en0> dobro otranjena in ko-UUanaillibll, Čija za par konj je naprodaj pri Ant. Lovrenčič-u Sodražica.	362
Visohodebelna drevesca, Am
množino Vid Žabka, posestnik v Artičah pri Bre-žicah.	363
Proda
se posestvo pR0ougIikeni-c?-n'vbl-iži?i
slatine v lepi brežni legi, 20 oralov, med temi 2 orala vinograda, 10 oralo/ sladkih travnikov, 2 orala njiv, ostalo gozd s priprostim gospodarskem posloju in stanovanjem. Nataučnejfe naznani Lud. Tomše, pošta in postaja Pedplat (Slovenija.)	364
v bližini Ljubljane, v katerem se nahaja sedaj gostilna, je na-(Naslov se izve 1
Večje posestvo
prodaj za približno 300.060 kron. pri Mariji Štrukelj, Vižmarje 62.)
Cementno opeko
ima vedno v zalogi In izdeluje iste samo iz splitskega cementa. Delavnice cementnih izdelkov Tr-šan & Gorjanc, Kranj.	2
Naprodaj imam
■M9 še malo rabljen, na WU», tri peresa, kočijo v popolnoma dobrem stanu ln jako iine šine. Fran Wisjan, izdelovalec vozov, Kolodvorska ul. 25.
Kopijo se gonilna jermena ?0~k« i"
.šajba" za jermen, 80-90 cm v premeru. Ponudbe na J. Ulčar, Gorje nad Bledom.	4
Prodam kompletno garnituro: ssrss:
tilnico s kroglicastimi težaki, vitelj s transmisijo, firedležjem in jermena. Franc Berlič, Zapttže, p. St. Vid nad Ljubljano.	5
Pnnrfa «» • sejalnl stroj, .Samsej* iz teli UUO ud . varne Ježek, še skotaj popolnoma nerabljen, potem plug, ves iz železa ki orie t eno plat lebračljivi plug). Cena se izve pri Janezu Herga, Sv. Lenart, pošta Velika Nedelja. 6
Konja ali žrebeta, lisastega kupim; visokost
in navedbo cene je poslati Anton Joras, posestnik 148, Ribnica, Dol.	7
Zamenjam kravo, šestič teletila'ln*j^težita
okoli S00 kg, dobra mlekarica, brez napak. Dobil bi rad okrog 700 kg težkega dobrega vola za delo, od 4 do 5 let starega, če bi pa kdo imel par, b! rad oba prevzel in doplačal po dogovoru. Frančišek Birtič, posestnik, Dobrova št. 30, nad Ljubljano.	8
Trlira montafonske pasme, 2 leti stara, pel leta ICllbU breja temnosive barve, 400 težka, se proda. Jožef Prislan, Parizle, Braslovoe. 9
Mladll bnrirn poldrugo leto staro, lepo, belo lFlinnU nUuluU, in č no phano, sanske pasme, jako prikupno, potem nekaj plemenskih kuncev proda Franc Ziheri Vodice, Gorenjsko.	10
lepo otrto, kupi Florjan Kučanda,vrvar, , Št. Jurij ob Južni železnici.	11
Sto mernikov ajdovih plev
Stožice 1, p. Ježica.	12
Rnnpnmin UltlP demače, rumeno, 1 ^20 K, nOrEnjeVU seme, pesa rdeča Mamut in rumena Ekenderfer 1 kg po 24 K, semenski fižol nizki, beli, najrodovitnejši 1 k(> 10 K 3 povzetjem je naprodaj pri Ivanu Polenek v Črnomlju.
13
Sadna drevesca. riletnih vrst lepih visoko-
debelnih drevesce Jabolk; Bauman reneta, zlata reneta, štajerski mašančkar, izvirni ntmizni tafelni, ki se drže do junija, štajerski moštar Paier-hubert, zelo rodoviten, žalostinke itd. Hruike; večina moštnice, žlahtne pa klaoovke, napolenov-ke, rumene itd., in več sto hrušovlli pritlikavcev, požlahtnjenih češenj in češpeij dobrih vrst. vse z imeni, cena pa času primerna I. vrste 10 K komad, II. vrste 8 K komad ima naprodaj Andrej Hafner, posestnik in šadjerejec, Dorfarje " ■ ). Sk
št. 14, p. Skofjaloka.
14
Ženske zmešane lase
Cerklje.
kupuje po najvišji ceni Martin Pleterski, 15
lippin nactiltia za 14 govedi; prednost ima latem (Juaiirjfl če zna molzti. Plača po dogovoru. Ivan Šinkovic Ambrus 12.	16
Ženitna punudoa!
kmečko deklico ali vdovo brez otrok. Tudi se pri-ženim na boljšo gostilno ali posestvo. Svoje posestvo lahko prodam, ker je v lepem kraju in bližini mesta in sem drugače popolnoma sam in neodvisen. Pisma nai se pošlje na upravništvo Kmetovalca pod .Resnost" 1920. Slike se takoj vrnejo.
17
kmečke mline
od najmanjšega do največjega:
za roko, vodno in motorno moč.
MHni so opremljeni s presejal-niki in kamni, kojlh ni treba nikoli klepati, za
kar jamčim. Ti mlini meljejo vsako žito ter na-pravljajo lepo in okusno moko za kuho in pecivo pri samo enkratnem nasipu. Razpošiljam razne vrsie mlinske kamne in druge potrebščine za mline ter poljedelske stroje.
Josip Črelnik
stavbenik mlinov (64) v Sv. Jurju ob Južni železnici.
S tehničnimi in praktičnimi nasveti vsakomur na razpolago.
v Ljubljani,
registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Posojilo na osebni kredit: 6%.
Posojilo na hipoteke: 5i/,•/„.
Mesečna odplačila.
Ranžijska posojila na več let.
Mali vračevalni obroki.
Pisarna: Kongresni trg št. 19. Uradne ure od 8 do 12. (105)
Prospekti brezplačno na razpolago.
Rezervni zakladi nad 500.000 K.
Hranilne vloge 3'/4°/..
m
(102)
vosek
kupuje
v vsaki množini
družba ,590'
preje Primož Hu-
dovernik, Ljubljana, Kolodvorska ulica.
Gostilničarji, katarnarjl, vinogradniki pozor! Trgovina z vinom §
I DSET S C93HR0 1
tu	B>
Slovenjgradec.	~
s co
Naznanjava, da imava veliko zalogo	~
najboljšega sortiranega kakor: „Mu-	a
i! škatelec, Rizling, Sipon, Burgundec,	<
g Portugiser, Šilhar" pristnega „Lju-	o
X tomeržana, Pekerčana, Haložana,	5
« Bizeljčana" ter črna dalmatinska in	0 m banatska stara in nova vina. Ku-
>	pujevaizvsehvinorodnihkrajevvsa	o o najboljša vina po najboljših cenah.	3
>	Se priporočava (111)	^
Andrej Oset in Franjo Cajnfto.	-
Prvi ln edini slovenski zavarovalni zavod je
Vzajemna zavarovalnica
v LJubljani
19T
Dunajska cesta št. 17.
Sprejema:
1.	V novoustanovljenem žlvljenskem od' delku zavarovanja za slučaj snrti in doživetja v vseh sestavah, zavarovanja za otroško doto in ljudska zavarovanja.
2.	V požarnem oddelku proti požarnim škodam zavarovanja poslopij, premičnih, poljskih prid lkov i. t. d.
Osamosvojimo se na gospodarskem polju I Zavarujmo le pri naši domači Vzajemni zavarovalnici!
Pozor poljedelci!
Izdelovalci čilskega solitra — jednega od najkoristnejših umetnih gnojil — želeči, da poljedelcem kraljestva SHS nudijo kar najbolja obveščenja in navodila o uporabi vseh vrst umetnega gnojila a posebno onega, katero je našim zemljam najpotrebnejl in to je
azotno gnojilo.
Odprli so od 1. junija 1.1. svojo delegacijo za kraljestvo SHS.
Pisarna delegacije se nahaja v Beogradu, Resavska ulica štev. 33. in
stavlja svoje usluge brezplačno na razpolago vsem poljedelcem in zainte resovanim v kraljestvu SHS.	(75)
ffiL leklorna na Bmlt
(Georo Graf v. Thurn'sches Stahlwerk Strelteben)
V 3 ustanovljena 1774. leta. (17) Gaštanj-Ravne, Koroško (Jugoslavija). Poštna postaja Guštanj, žel. postaja Prevalje.
Brzojavni naslov: Jeklarna Guštanj. Proizvaja: Azzalonsko ln bresciansko jeklo v zabojih, s sidrom kot varstveno znamko. Leglrana in neleglrana topilniška jekla za vsakovrstno orodje največje trajnosti. Jekla za orodje, drugovrstna, za kladiva, žlebe, matrice; za dleta in nože za obdelovanje železa; za svedre, za rudo, premog in kamen ; za pile, rezila vrtalna dleta itd. Legirana ln nelegirana martinova jekla za vozovne in vagons*e vzmeti: za konstrukcijske dele posebne trajnosti v avtomobilni in letalni industriji ; za kolesna obročja; za kose, srpe, sekire, motike. lopate itd.	.
Izgotavlja: Vozovne osi s pušami in nakončniki; transmisijske valke (ostrugane do 4 m, surovoko-vane do 6 in dolžine): v žlebih kovane dele za avtomobile in vagone; krogle za cementne mline itd
Cementna
strešna 01
najbolj trpežne vrste se dobi pri tvrdki
Ivan Jelačin, Ljubljana, Emonska cesta št. 2.
Prvo jugusiovansko speci-jalno stavbno podjetje za
kurilno tehniko.
Zastopstvo: Nunska ulica štev. io, LJUBLJANA (101) se priporoča za projektovanje in izvršitev
opekaren,
krožnih peči za opeko in apno,
DIMNIKOV ZA TOVARNE
Njih poprava tudi brez prekinjenja obrata Vzidanje vseh vrst kotlov.
I Primešaj krmi Mastin !j
""~ Enkratna teden primešaj krmi pest praška ~~' Mastin. Ob pomanjkanju krme, ko se uporabljajo nadomestna sredstva za krmila, pa se primeša dvakrat na teden. Prašek Mastin je dobil najvišje kolajne na razstavah v Londonu, v Parizu, v Rimu ln na Dunaju. Tisoči gospodarjev hvalijo Mastin, ko ga enkrat poizkusijo, in ga ponovno rabijo. 5 zavojev praška Mastin zadostuje za 6 mesecev za enega prašiča ali vola.
Ako se Mastin pri Vas v lekarnah in trgovinah ne dobi, potem ga naročite po pošti. 5 zavojev Mastina 20"50 poštnine prosto na dom.	(M)
Mazilo zoper garje
(naftomazilo) uniči pri ljudeh garje, lišaj, srbečico, kožne bolezni, izpuščaje. Pri živini uniči garje. 1 lonček 6, po pošil _ K 950.	_
Lekarna Trnkoczy
Ljubljana, Kranjsko. Zraven rotovža.
h
a
= Konjske garje =
srbečico = malarijo
lahko uspešno zdravite le z mojimi prvovrstnimi, preizkušenimi, predvojnimi zdravili. — Mazilo proti konjskim gaijam '/«1 za 20 K. Mast proti Človeški srbečici, 1 lonček za 6 K. Mast za otroke proti garjam, 1 škatljica za 2 K. Domača mast za rane, 1 lonček za 8 K. Sladkorna zrna proti malariji za odrasle, kakor tudi za otroke, 50 zrnov za 24 K. — Zavoji se zaračunavajo po nabavni ceni. Navadena in tudi vsakovrstna druga zdravila pošilja po povzetju ali proti predplačilu
lekarna
(60)
pri,.Materi božji", MR. VI. EUEELL1,
Zagreb, Prilaz 17.
Prvorazredno sleme
za proljetnu sjetvu
dobavlja.
Sjemenar d. d. Osijek Gajev trg 1.
== Telefon br. 663. ===== Brzojavi:	(.82)
Sjemenar, Osijek.
*	Slovenska kmetijska družba Ima ■z* svctfe ude v zalogi sledeče kmetijske potrebščine:
*	Apneni dušik 28/21 •/, po K 160— za 100 kg takojšne prijave sprejema družba neobvezno, vreče mora naročnik sam dostaviti.
A n t i a v i t v varstvo setev pšenice, turščice, graha grašice, travnih in deteljnih, vrtnih in gozdnih semen vseh vrst pred poljskimi vranami, vrabci, kokošmi itd., se dobi v zaklopnicah 50 g za K 8'—.
»Ergofor«, fiziologični železo - apneni preparat se imenuje redilni prašek za živino, ki ga priporočajo celo iz živinozdravniške stroke posebno za konje, a tudi za drugo živino. To sredstvo učinkuje baje posebno dobro ob današnjih slabih prehranjevalnih razmerah pri živini, ki ji primankuje močnih krmil in posebno pri konjih ovsa. Tega praška se poklada na dan in glavo:
pri konjih...........po 2—4 ne poLie žlice
pri govedi ..........„ 2—6 „ „ „
pri kozah ovcah in prašičih „ 1—2 „ „ „ V začetku je treba seveda polagoma navajati žival na ta prašek in šele čez nekoliko dni ji je pokladati določeno množino. Pri vsakem zavoju je zraven tudi primerno navodilo, kako se ta "prašek poklada. En zavoj tehta 1 kg in stane 20 K.
Eponit, s katerim se vzame vinu vsak zoprn ofccs ali duh, bodisi po gnilobi, plesnivcu, po sodu, grenkobi itd »tane kg 12 K.
Kostni superf osfat po K 200'— sto kg. Vrečt je treba družbi ob naročanju dostaviti.
Kostna moka po K 106"— za 100 kg\ jutaste vreče mora naročnik v napolnitev poslati.
Kožna moka po K 106"— sto kg, naročnik mora jutaste vreče dostaviti.
Melior, preskušeno sredstvo proti peronospor: m trtah in proti drugim glivičnim in živalskim škodljivcen na vseh rastlinah, stane kg za ude 3 K 40 vinarjem'
Mlečne cevi iz kosti, štev. 3561 po K 1"40.
Roženo moko, izvrstno dušičnato gnojilo oddaja Slovenska kmetijska družba po 150 K za 100 kg brez vreč. To umetno gnojilo je posebno velike vrednosti za vinograde, ker se v zemlji razkraja le polagoma in deluje torej po več let. Pozivljemo vse kmetovalce, v prvi vrsti pa vinogradnike, naj si to umetno gnojilo naroče. Trosi se ga lehko vsak čas, treba ga je pa podkopati ali podorati. Vreče mora naročnik poslati.
Sladkorna pesa po K 8"— kg.
Semenska pesa. Seme izvirne severonemške ru mene in rdeče Mamut krmilne pese K 24"— kg.
*	Vreče. Vsak naročnik mora poslati za kostne moko, roženo moko, apneni dušik itd. svoje dobre jutaste vreče, ker dobiva družba vsa gnojila itd. sedaj le v pa> pirnatih vrečah, ki jih železnica ne sprejema za odpremo v manjših pošiljatvah.
Živinska sol po 220 K sto kg. Vreče morajo naročniki dostaviti.
Žveplenokislo glino namesto galuna, kot prime: galičnemu škropivu, ima kmetijska družba v zalogi, ter j? oddaja po 1 K kilogram.
Žveplo (žveplene ploščice) na juti za žveplanje sodov, najboljše, brez arzena po 20 kron kilo.
SLOVENSKA KMETI3SH9 DRUŽBA
je dala naslednja
»GOSPODARSKA NAVODILA"
10
posebej ponatisniti iz .Kmetovalca* ln jih oddaja komad po SO -vin. Denar ali znamke je treba ob naročitvi naprej poslati.
1.	Zakaj vino trni, kaj je temu vzrok in kako se odpomore.
2.	Rjavenje vina.
7. Gnojenje vinogradov.
B. Kako se iz gnilega grozdja napravi dobro in stanovitno vino.
9. Ciste drože ln njih raba v kletarstvu.
12.	Kako se pripravlja dober vinski kis.
13.	Vzroki neplodnosti pri govedi.
15.	Sluzavost ali vlačljivost vina.
16.	Krmljenje z oljnimi tropinami.
2!. Bradavice pri domačih živalih.
25.	Resna beseda vinogradnikom ob trgatvi.
26.	Naprava petiota ali domaie pijače.
27.	O bistvu alkoholnega vrenja (ki-penja) in o rabi čistih vinskih drož pri pridelovanju vina.
29.	Vnetje vimena ali volčič na vimenu.
30.	Vnetje vimena aH volčič na vimenu.
32. Zavrelka.
35.	Kako se napravlja stanoviten sadje /ec.
36.	Nova naredba kranjske c. kr. deželne vlade glede zvrSevanja rezarstva.
37.	Kislost (kislobaj in razklsanje vina.
43.	Dolžnost vzdrževanja ograj v obrambo kulturnih zemljišč pred akodo po živini, ki se pase.
44.	Napenjanje govedi.
45.	Kaj je presnavljanje v živalskem telesu ?
50.	Izdelovanje mila za dom.
51.	Zdravljenje kužnih bolezni cepljenjem.
54. Nove zakonske določbe o sporih pri kupčiji z živino.
56.	Kako živi žitni molj in kako se pokoniuje.
57.	Snetjavost pri žitu.
58.	Kako se jajca ohranijo.
59.	Natrijev bisulfit kot nadomestno sredstvo za žveplo.
60.	Kako se obnavljajo In popravljajo meje?
61.	Kdo se naj še zglasi za državni preživljenski (vzdrževalni) prispevek ?
62.	Presojanje krmil po škrobnih vrednotah.
63.	Garje pri konjih.
65.	Kako pripravljamo domači kvas (kravajce, drože)?
66.	Duh in okus vina po žveplu.
67.	Zatiranje trtnih bolezni spomladi.
KONJAK
za oslabele vsled starosti, proti slabostim v želodcu in proti izgubitvi telesne moči, je stari vinski koniak
pravo oživljenje. Razpošilja dve polli-
terske steklenice, ovojnina ir. poštnina prosta za K 681—
Benedikt Hertl,
graščak na graščini Golič pri Konjicah Štajersko. (55)
Kmetovalci!
Denarni zavodi
Gozdarske in gospodarske zadruge!
Berite I
Lssotržcll
A. Šivic i
Berite I
(9)
»Poljudno navodilo za merjenje lesa".
V omenjeni knjižici je polju« no popisano kako se izračuna telesnina debel posekanega in rastočega drevja ter celih gozdov, kakor tudi obtesanega in razžaganega lesa. Pridejane so vse za tako računanje potrebne tabele. V knjižici se nahaja tudi popis in potrebne tabele za pravilno določanje oblik in razmerij lesu, ki se ima obtesati ali rax-žagati. Kmetovalec se pouči kako na podlagi tabel izračuna prirastek v gozdu. Dalje so pridejane tabele za določanje prostornine v ogijar3kih kopah in kub. mera drv za kurjavo v prostorninskih me* trih kakor tudi popis in potrebne tabele za primerjavo nove dolžinske, ploskovne in kubične mere s staro mero. Cena knjigi proti predplačil« za ade Slov. kmet. družbe K 3 •—.
xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx
A	X
I Čistilni stroji za žito |
X X X X X X X X X X X X X X X X X
(mlini za vejati)
najboljše vrste, ki prekašajo vse : dosedanje tovarniške izdelke : glede trpežnosti, ličnosti in lahko umevne sestave. Cene strojev so izvanredno nizke ter jamčim za vsak stroj 10 let. (18) Natančna pojasnila daje
J-
Budina, p
Ptuj, Štajersko.
xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx
Kmetoualci!
Skrbite za kar največje razširjenje „Kmetovalca" 1 Stremite za tem, da se ga lehko člta v vseh gostilnah in javnih prostorih. 25.000 nas je že v Kmet, družbi, pa bi nas bilo lehko še enkrat več. Čim več nas bo, več bomo dosegli!
Pisarna geometra
St. 8. Maribor.
Richard Stiger-ja se nahaja v Schillerjevi ulici 18
Dih simodoiec, tiste pasme, 14 mesečev star, lep, mn je naprodaj pri Franju Subadolnik v Borovnici.	19
Več mladih drevesec
diti imam naprodaj. Kupim pa večjo množino bodeče pocinkane žice. Pojasnila daje: Alojz Zajec, posestnik v Ljubljani 7 (Bellevue). 20
Iščemo „fllfa Separator s ^"zli
damo pa 6 pločevinastih zaklopnic apne-nega duSlka za ceno po dogovoru. Podružnica Slov. kmetijske družbe Kostrivnica-Podplat pri Rogatcu.	21
Najmodernejše obleke
lastnega izdelka za gospode in dečke, tu- ln inozemsko
manufahturno in modno blago
razpošilja	(16)
Prva kranj ska razpošiljalnica
5CHH9B S BIZ39K
Ljubljana, Dvorni trg Pod Narodno kavarno.
Gospodarska zveza
v Ljubljani
Dunajska cesta — Bavarski dvor.
Velita zaloga vsi-tovrstnih poljedelskih strojev (3)
iz najslovitejših tovarn.
Zastopstvo za parne kitle znanih tvornlc ,Welsla'.
Rogaška slatina
Tempel vrelec:
Najboljša namizna voda, najbogatejša na ogljikovi kislini. Pospešuje prebarljanje in preosnavljanje.
Styria vrelec: Zdravilna voda proti kroničnemu katarju želodca in čreves, najboljši pripomoiek preti slabemu prenavljanju In teku. Prati boleznim jeter in ledvic, sladkorna bolezen.
Donatl vrelec: Najmočnejši vrelec svoje vrste, posebno dobro sredstvo proti črevesnemu katarju, želodčnemu ka-menu, sladkorni bolezni, debelosti, putiki, hemo-roidum itd. Rogaška slatina le najbolj priljubljena in se v obče največ zahteva. To pa radi tega, ker je izmed vseh alkalične-sa-liničnih rudninsko - kislih slatin najbogatejša na ogljikovi kislini. — Ta slatina je najokusnejša krepčilna in oživljajoča pijača; obenem pa tudi najboljše sredstvo s katerim se obvaruje v mrziiinih krajih mrzliee.	(1)
Bogaika slatina )e najboljša namizna In mineralna voda, katera s nima nikdar slabega okusa ali duha. : :
1R0M9TIČ
dolgol. zastopnik znane tvrdke K. In R. Ježek, Blansko, tovarna kmetijskih in poljedelskih strojev in motorjev se priporoča. — Dobra in solidna postrežba. Ljubljana, Gradišče št.ll Nadalje priporočam dobro znano tovarno W E L S 1 A katera izdeluje izvrstne
brzoparllnlke vseh velikosti z dvojnim pocinkanim parnim kotlom, in porabno obenem za kuhanje žganja. (12) Sprejemam naročila ■a Blamorezne nože. Cene po dogovoru. Ker je tovarni ježek uvoz dovoljen,se naročeni stroji lahko takoj dobe.
Najstarejša hranilnica v Sloveniji I
KRANJSKA HRANILNICA nmm
ustanovljena leta 1820
sprejema hranilne vloge proti
3 °/o
obrestovanju |ln dovoljuje hipotečna posojila po
4 V/o
S hranilnico sta zvezana Kreditno društvo in starostna hranilnica za posle ln delavce.
Hranilnica Je sirotinskovarna In jo nadzoruje deželna vlada za Slovenijo.
Rezervni zakladi znašajo približno
8 milijonov kron.
Čisti dobiček je, v kolikor se ne porabi za okrepitev rezervnih zakladov, po pravilih določen v pospeševanje občekoristnih naprav in podjetij na Kranjskem.	(15)
Za te s vrhe se je doslej darovalo 8,698.000 kron.
Pismene pošiljatve je nasloviti na Kranjsko hranilnico v Ljnbljani, Knafljeva ulica štev. 9.
Lepo letošnje
brinje
črao popolnoma dozorelo
se dobi v vsaki množini pri tvrdki
Mihael Ornaben
Višnjagora. Istotam se kupi
ovčja volna
po najvišji dnevni ceni. (103)
€
močne ln nepokončljlve, vse velikosti od 60 do 600 / izdeluje same
Reform-Berhe, Rels. 0. D.
Nadalje specialni izdelki: Konjske grablje
takoj debavno. ObraCalnl parllnlk z ali
brez naprave za žganjarstvo. Kotlji za kuhanje žganja. Kotlji za knho in pranje. Patentne peči n peko ln sušenj? Pi ekajevalnlee. Gnojnične sesalke. (13 Pocinkani lonci In kozlee. Mize za pranje. Posode ln valjavnlee za perila (Monga).
Ceniki na željo zastonj
Ljudska posojilnica
v Ljubljani, v lastnem domu Miklošičeva cesta št. 6. obrestuje hranilne vloge po čistih
Ljudska posojilnica v Ljubljani je največja slovenska posojilnica in je imela koncem marca 1919 nad 40 milijonov kron vlog in nad 1 milijon enstotisoč kron rezerv-
(5)
nih zakladov.
Posojila se dovoljujejo po 4 do B°/0 Ljiitta losfllfliln stili vol nepesreinim flrimii nadzorstveni
Kmetska posojilnica
registovana zadruga z neomejeno zaveso
a v LJUBLJANI a
ljubljanske okolice
v lastnem zadružnem domu na Dunajski cesti Štev. 18.
Obrestuje hranilne vloge po 3 °j0	(2)
brez vsakega odbitka rentnega davka, katerega plačuje posojilnica sama za vložnike.
Sprejema tudi vloge v tekočem računu o zvezi t čekovnim prometom ter jih obrestuje od dne vloge do dne dviga.
Stanje hranilnih vleg nad 42,000.000 kron. Stanje rezervnih zakladov 4,100.000 kron.
Vinometre »Bernadot« — Asbestov bombaž in prašek — Eponit — Francosko želatino — Lipovo oglje Marmornat prašek — Modre galico — Natrijev bisulfit — Ribji mehur — Špansko zemljo — Tantn Žveplo v prahu — Limonovo kislino — Vinsko kislino — Sodo bicarbono — Strupa proste barvt itd. ima v zalogi po najnižji cenf
Orogerija 9NT0N MU
Idriljaia, ŽiiOTtka lttea l. «