r——» Največji slovenski dnevnik - 1 i v Združenih državah EVeUa za vse leto ... $6.00 Za pol leta ..... $3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki« p35' I The largest Slovenian Daily in the United States. Issued every day except Sundays r and legal Holidays. |R 75,000 Readers. ill ■aW-iF 11=' TELEFON: COBTLANDT 2876. Entered aa Second Class Matter. September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y,, under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: COBTLANDT 2876. NO. 33. — ŠTEV. 33 NEW YORK, MONDAY, FEBRUARY, 9, 1925. — PONDELJEK, 9. FEBRUARJA 1925. VOLUME XXXm. — LETNIK XXXIII. SPLOŠNE VOLITVE V JUGOSLAVIJI Evropa napeto čaka izida jugoslovanskih volitev.— Volitve so se vršile po nemškem uzorcu. — Pa-šič igra vlogo diktatorja. PARIZ, Francija, 8. februarja. — Z veliko napetostjo in strahom pričakuje zapadna Evropa, posebno pa Francija, izida splošnih volitev v Jugoslaviji, določenih na današnji dan. Ministrski predsednik Pašič in minister za no-traine zadeve Pribičevič sta organizirala volitve kot se jih je poslužil Porfio Diaz v Mehiki z variacijo, da igrajo orožniki ulogo mehiških ruralov. Opozicija si ne bo drznila ter tudi ne bo imela prilike glasovati, v obširnih okrajih Hrvaške, Slovenije, Bosne in Hercegovine. Vse kaže, da bo Pašič zmagal. V takem slučaju pa obstaja upravičen strah, da bo prišlo do izgredov proti srbski avtoriteti v deželah, ki predstavljajo kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. Taki izgredi bi povzročili največjo krizo, kar se jih je pojavilo izza svetovne vojne. Ce bodo dobili hrvaški in slovenski federalisti večino, katero so imeli v zadnji skupščini in katero hoče Pašič na vse mogoče načine preprečiti, bo treba opustiti centralistično vlado ter privoliti v federalni režim . Nemški kancelar v škripcih. Kabinet kancelarja dr. Luthra je v Škripcih, ker ga ostro karajo radi velikega darila ali velike odškodnine, katero je poklonila nemška vlada bogatim nemškim industrijalcem ob Ruhru. Julius Fleischman je umrl. Znani podjetnik in fin-nančnik je podlegel nenadno srčni kapi. — Njegova karijera je bila pestra. BERLIN". Nemčija. G. febr. — Oficijelne vladne izjave frfeJe kreditov, dovoljenih velcindustn-jalcem v Ruhru, so Vile sicer zo-l>et preložene na poznejši <*as, a njih vsebina jo v splošnem zna na. Vlada ho najbrž pojasnila, da se ni izplačalo industrijalcem nikakih dotoeenih sv*ji, da se je upoštevalo tudi manjše podjetnike iu da. niso bila planila določena vsamoIaMno od vlade ali kakega ministra. Pred izplaeavanjemi se je vršila temeljila in vestna razprava avtoririzanih izvedencev in uradnikov. ! Vlada ho najbrž tudi zavzela stališče, da ni podelila kreditov krivično predpostavljanje ene skupine na stroške drugih, temveč pravično izpolnenje obveznosti Nemčije, soglasno z mirovno pogodbo. Najslabsa točka v obrambi vlade je ta, da je nastopila, ne da hi vprašal za svet nemški državni zbor. Vlada se tudi dobro /a veda te;ra dejstva. Da popravi to. bo skušala Laposlovati naknadno odobrenje državnega zbora. Razburjanje, 'ki se je pojavilo raditega v Nemčiji, pa se ni &e poleglo. Nemška strokovna, zveza je objavila oster protest protj plačevanju na stotine milijonom zlatih mark ruhrskim Industrijalcem. Protest dostavlja, da je vlada lahko dala 700.000.000 zlatih mark nemškim- Tnhrskim magna-torn, da pa je določila kot odškodnino za ostale ljudi v zasedenem ozemlju le borno svoto 70 milijonov zlatih mark. - Izjavlja Be nadalje, da je spra* vila vlada skupaj 924,000,000 zlatih mank potom drastičnega obda cen j a ter ixrooila nato skoro tri četrtine tega denarja že itak bogatim industrijalcem. Ti idu-Mtrijalci so že imeli dvojne dobift- potom xai- MIAMI, fHa., C. februarja. — Julius Fieisehfman, znani "yeast-king", večkratni milijonar, prej-šni lastnik distilerij in unoi«HljMttnM» * u«w»w«i». ILTJ ^ 16-letni Thomas M. Emory iz Montclaira, New Jersey, je napravil po * načrtih natančen model protestantske katedrale, katero nameravajo postaviti v New Yorku. Poslopje bo veljalo petnajst milijonov dolarjev. Angleži so se pričeli umikati iz Porenske Izprazniti hočejo pet po-renskih mest. — ''Varnostni pas" ob Renu.— Porenska ne bo več vojaško taborišče. Francoske bajke o nemških strupenih plinih. Bubonska kuga v Franciji * - L0!ffX>N, Anglija, 8. febr. — Semkaj so dospeTa poročila o Izbruhu bubonske kuge v St. Malo, Francija. Dosedaj je bilo dvanajst smrtnih slu»|jeV. Nikakih takih izbruhov bubonske kuge ni bilo v za-padui Evropi tekom zadnjih pallet. Nezaposlenost v Avstriji. DUNAJ, Avstrija, 6. febr. — Strnilo nezaposlenih, ki dobivajo podporo od vlade, je naraslo n r 190,000, kat predstavlja največje stavila izza prjččtka rekonstrukcije. -f- BERLIX, Nemčija, 6. febr. — Soglasno z nekim poročilom, ki je ravnokar dospelo iz Kolina v Berlin, bodo prihodnjo sofooto odpoklicane čete iz različnih mest, ki leže v kolinskeui ozemlju. Izpraznjena bodo naslednja mesta : WennerlskireluMi, Scliaberj*, Graefi-ath, Enjrelskirehen in Oh-iigs. En angleški častnik s tolmačem bo ostal v Ohlingsu. Angleška vojaška policija pa bo se vedno opravljala službo v Izpraznjenem ozemlju in izvajale se bodo tudi formalnosti glede potnih listov. ŽENEVA. Švica. 5. februarja. Demilitarizriranje Porenske, kot določeno v versaillski mirovni pogodbi, bo predmet, preiskav, katere bo uvedla danes stalna vojaška komisija Ligr narodov. Svet Lige je naprosil komisijo, naj sestavi primeren načrt za izveden je de*m i 1 i t a r i za cije. Dotičijo ozemlje obseiia zono na levem bregu Roma ter pas petde-tih kilometrov na desnem bregu. V tem prostoru bodo prepovedane utrdbe in vojaške vaje. Ta odredba ima namen nuditi varnost Franciji in Belgiji ter v splošnem zmanjšati nevarnost na-daljnih konfliktov. Komisija je v liadaJjuem razpravljala o načrtih za poznejše preiskave oboroževanj Nemčije. Avstrije in Bolgarske, kakorhitrt* bo medzavezniška vojaška kon trolna komisipa izročila te posle Iji«ri narodov. PARIZ. Francija, 6. febr. — Poročila o novi vojni nadlogi, katero so baje izumili Nemci, so povzročila velikansko raztxirje-nje v francoskem časopisju, kljub oficijelnim dement i jem. Poslanec Pierre Taittinger. jt-tekom nekega predavanja v St. C'hamons izjavil. da so izumili Xemci kemičen. preparat, katerega je mogoče metati iz aeroplanov in ki lahko izbriše v teku par ur x zemeljskega površja cela mesta. i;Za (podrobnosti tejra razkritja", — je dostavil. — ''je izvedlo francosko vojno ministrstvo šele pred kratkim. Pod vodstvom ge nerala Serrvgnv so baje izvedenci vprizorili svojo družino preselila v Wyo- Tyre, Pa. Ogenj je uničil dne 28. januarja rbjaku Albertu Perko. prodajalno, klavnico in hlev in vefc raznovrstnega blaga. Škoda se ceni nad 25 tisoč dolarjev. Rešili niso prav ničesar. Poročevalec. Ekspedicija v notranjost lije. Brari- rn i n g. Imela je dve hčeri, ki «ta. £ijo v neznano notranjost Brazi- sedaj obe poročeni. Pogreba se je Polkovnik Fawcett, član Angleške in> Netvyorake geografske družbe, pripravlja veliko efcspedju- lije. Med dragim hoče doprinesti tidežila velika množica ljudi, Jfar, ,dokaz, da ni samo ob Evfratu, am dokaauje. da je . bila pokojnica gak tudi v^notom^osti Brazilije Trije sindikati v Trstu razpuščeni I V Trstu je bilo zadnje dni sil-'no mnogo preiskav. Te dni je prefektura razpustila tri sindika-1 te, in sicer zvezo mostnih uslužbencev, sindikat kemičnih delavcev in poštno-brzojavnih nameščencev tretje kategorije. Razpuščen je tudi mednarodni (športni krožek. .Baje seje po teh j društvih gojila .politika, kar je ▼ nasprotju s pravili. V pomoč Istri. v Slednjič je zfborovala- tudi v Rimu medministerijalna komisija, ki se bavi z istrskimi zadevami. Poročilo pravi, da so pretresli vsa vprašanja, ki se predlože sedaj vladi, na kaa* ima slediti široko zasnovana gospodarska pomoč Istri. Za radikalno preosnovo Ckntile-jeve šolske reforme se je zavzel tudi senator Tamas-sia. ki je predložil naučnemu ministru interpelacijo, ikri govori o potrebi radikalne preosnove Gen-tiljeve šolske reforme in sicer -v najvišjem interesu kulture in italijanske šole. Tako se oglašajo italijanski politiki in pedagogi po vrsti proti Gentilejevi šolski reformi, katera se je z uradne strani hvalisaJa na vse pretege. pa je končno le prodrl na površje odpor proti njej. Gentile je 'bil s svojo reformo jugoslovansko šolo v Julijski Krajini. Sedaj treba povsod i povzdigniti glas. da je v "najvišjem interesu kulture'\ da se da Jug©, slovanom jugoslovanska šola! O možnosti industrijskega razvoja ob Soči in Vipavi radi raizprarvljajo italijanski gospodje v Gorici. Kako lepo bd bilo, a ko bi se dvigali tovarniški dimniki ob obeh rekah. V Solkanu se pripravlja hidroelektrična centrala. Treba iakoristiti tuda vodno silo Vipave. Ako se izpopolni še železniška mreža, kakor projektirano potem bi se dalo misliti na lep razvoj industrije ■* obmejni pokrajini. Pred vsem imajo pred očmi tkalnice, češ, da se italijanske tkanine pri sosedih dobro prodajajo. Na Goriškem treba res kaj storiti za prospeh industrije ali pri tem se ne sme pozabiti na kmetijstvo, marveč mora biti skrb obrnjena na eno in drugo plat. AH na katero stran je pričakovati več dobre volje pri rimski vladi, ali na industrijsko ali na kmetijsko? Kako je s prvo sjtrainjo, vedo zelo dobro v goriški trgovsko-obrtni zbornici, katere zastopniki so žeo petovano razlagali na merodajnih vladnih nvetetih, kako je pokrajina pripravna za industrijo, ali tam so jih samo leipo pohvalili in jim ob slovesu dali tudi nekaj obljub, storilo pa se ni nič in se tudi naj-brže ne bo. Treba vpoštevati dejstvo, da je italijanska industrija še mlada m ima premagovati ralzne težkoee. Tekstilna industrija se res dobro razvija ali ni razvita še tako, da bi pripustila nove tvomice ob So-' ei ali Vipavi, katere bi se bre« dvoma proglašale za domaleo konkurenco a- novi provinci proti prizadetim starim provincam. Ob takem položaju ni pričakovati pri vladi naklonjenosti za ustanavljanje industrijskih podjetjih \ Julijski Krajini. Treba pa drezati in moledovati dalje, zajedno tudi za povzdigo kmetijstva. Dežela bi lahko lepo spojila industrijsko m kmetijsko prospevanje, ako bi imeli v Rimu pravo razumevanje in pravo zanimanpe za bodočnost Julijske Krajine! Za viteza radi delovnih zaslug je imenovan znani tržaški brodo-lastnik Albert Cosulich. Na vipavski železnici se pospeši prevažanje lesa, ker je vlada zaigotovila, da dotoi tržaško železniško ravnateljstvo kolikor mogoče praznih vagonov na razpolago. stosi-briško vino? Močno je bridko vino in rado dih sta se pretepala bratranca Mihael in Fran Nikolavčič, oba še j Kitajci so čuden narod. Zapad-mlada moža. Pijana sta bila. Pr- ni svet jih ne bo nikdar razumel, vi je baje pri 'naeijoualni milici7, ^ Tako iporočajo o nekem angle-Irugi pa je v italijanskih poro- škem advokatu, ki se je naselil na čilih označen za komunista. V Kitajskem der delal dobro kup-Gorico je nekdo prinesel vest, j čijo. da je prišlo do pretepa iz politic-j Nekega dne je prišel k njemu nih nagibov in nekateri fašisti so 'Kitajec ter ga vprašal: mislili že na pohod v Brda. Mi- — Ali ste dober zagovornik? hael je bil namreč precej ranjen v — Upam, da sem, — je odvrnil spopadu. Pokazalo se je. da je advokat. pretep povzročila le navadna pi- 1 — Koliko zahtevate za obrani- janoet. Tržaški "Piccolo" poroča o tem dogodiku v Cerovem, ki gotovo ni nikake izredne važnosti, na dolgo bo Kitajca, ki je ubil svojega sovražnika ? Advokat je pomislil ter odvr^ nil: iiv široko, navaja, vse podrobnosti — Sto funtov šterlingov za- in še razne izmišljotine.. Italijani imajo s takimi • obsežnimi poročili o dogodkih med Slovenci posebne namene. Slovenske ljudi slikajo kot divjake, slovenska vas je nevarno gnezdo, kjer kričijo poveduje, da je skupina fantov in razbijajo pijanci. Poročilo pripoveduje, da je skupina fantov prišla od župnika, druga pa od župana, potem pa sta se bratrainca spoprijela do krvi . . . TaKi popisi hujskajo oblast proti Slovencem in radi par nerodnežeiv ppgo-stoma trpi tudi večina razsodnih ljudi. Žalostno pa je pijančevanje in vse obsodbe je vredno, ker prinaša samo gorje in škodo. Zato priporočamo našemu ljudstvu treznost. Kdor je vdan pijančevanju. je človek, ki ni nič vreden. Samo trezno slovensko ljudstvo se bo moglo uveljaviti in držati v Julijski Krajini! Madež. V kazenskem postopanju proti A. Dobrecu iz Veprinca v Istri se je nahajal spis orožniške po-staje, ki označa D*»breea za človeka dobrega moralnega obnašanja, toda hrvatskega mišljenja. I/, tega je jasno razvidno, da se smatra pri oblasti za madež, ako je kdo hrvatskega mišljenja. Orožniki imajo pač od svoj ill predstojnikov navodila in po teli so ravnajo. Kdor zataji svoj rod in sili v črno srajco, ta je pa čist italijanski državljan in pri oblasti brez madeža — čeprav ima na sebi morda prav obilo madežev! Župan v Budanjah htevam. je odvrnil KLtajey — Dobro, ter odšel. Po preteku dveh ur se je vrnil in položil na mizo sto funtov šter-lingov, rekoč: — Baš sedaj sem ga ubil. * (Zakonski mož je ves razburjen hodil po sobi. Zunaj je lilo kot iz škafa — Kaj si tako razburjen? — ga je vprašal prijatelj. — Poglej, kako lije. Moja žena je v mestu, pa ni vzela dežnika seboj. — O. zastrantega se ti pa ni treba tako razburjati. Bo že stopila v kako trgovino in počakala, da se bo zvedrilo. — Saj tudi jaiz vem, da bo šla v trgovino vedrit, toda vrag je to, ker ima pri sebi precej de narja. ★ Dosti se je že pisalo o perečem vprašanju, katera starost je najbolj primerna za ženitev oziroma za možitev. Nekateri pravijo, naj se dekle poroči v starosti dvajsetih let in sicer z moškim, ki je pet let sta rejši. Drugi zopet pravijo, da so zakoni, sklenjeni v tridesetem letu starosti, najboljši. Po mojem skromnem mnenju naj bi se ipa punca tedaj poročila, ko jo prvi vpraša, če ga lioče vzeti. Zakonski možje, ki imate hude žene, ni vam še treba obupati. Ameriška sodna oblast je na vaši strani. Tudi vam bo zasijalo v Vipavski dolini je odstavljen jasnejše solnce. :n za dobo treh let ne more biti več izvoljen. Tako se glasi uradna objava. Kaj pa je zagrešil župan a" mali vipavski občini? Orož-niško poročilo pravi, da se je župan vračal iz Vipave v spremstvu nabornikov, ki so nosili na klobu- Jje ]>omislite: neki sodnik v New Jersey je razsodil, da ima zakonski mož pravico zapustiti svojo ženo, ako ga za vsako malenkost pretepe. Svet je poln samih razočaranj. Najbolj so pa razočarani tisti, ku barve jugoslovanske zastave z ki so prerokovali i, da bo v petek ponoči konec sveta. Nič manj ie bodo raizočarani tisti, ki so kupili delnice za Ko-vertov dnevnik. irredentist ične manife-i »aste^i V Cfefgv«® y Bf- namenom stacije. Resnica je, da naborniki niso imeli belomodrordečih trakov, ampak modra in rdeča'barva, v nakitu na. klobuku je prepričala orožniško oblast o irredentični manifestaciji! Pa tudi ako bi imeli naborniki belomodrordeče tra kove. bi bili ti le znak slovenske zastave, do katere imajo polno pravico (tudi julijski Jugoslovani! S šiikaniramjein in žaljenjem Slovencev se obmejna varnost- ne bo utrjevala, ampak le s svobodo in pravico! V Marezigah v Istri je napravil občinskega dolga, 180,000 lir bivši komisar Padovan. V izredni občinski seji se je zahtevalo, da se ta, dolg- p-ri-zna. Večina se je upirala. Tajnik kopenskega fašija .pa je zahteval kratkomaio, da ne sprejme predlog in ogorčen je dostavil, da naj občinski zastopniki ne delajo neumnosti. Italijanščina se bo istrskih cerkvah vedno bolj širi. Kjer le morejo, nastavijo med 'čistimi Jugoslovani italijanskega duhovnika. Tako je tudi v Pome* ru kjer se duhovnik poslužuje edinole italijanskega jezika, čeprav dobro ve. da ga ljudstvo ne razume. Pregnal je iz cerkve tudi hryatske pevce in osnoval nekak ženski pevski zbor, ki prepeva po italijansko pa tako strašno, da tega petja ne prenese nikdo. Iijfn- m cetfcve. V New Yorku se je ustanovila včeraj lokalna zveza, slovenskih pevskih društev. Njen predsednik je znani pomožni urednik Našega Dima. In s tem je vse re<čeno ) ★ Kandidiral je e-. troit. Po preteku enega tedna je do-^ bil odgovor: — Naznanjamo vam, o po- Maribora. Gasilci so neumorno sestnika in trgovca Vekoslava {delali, vendar pa niso bili kos >il-Pelea iz Zeljarske ulice, ki stoji ;iieniu požaru. £>redi reševalnih ob Cesti v mestni log ter mu odnesli za okrog 500 Din. raznega '"►oljskega orodja. Umrli v Ljubljani. Milan Planiička. delarvčev sin. 2 leti; Justina Cemaš, post reško va hči, 10 mesecev; Marija Javor-,šek, služkinja. 26 let: Mfcrija Mule j. kainnosekova žena. 27 let: Frančiška Drašler. voznikova žena, 2S let; Viktorija Rebec, kon-toris-tka, 22 let; Josip Pirih, zidar. 74 let: Marija Zvan, uradnica, lfs let; Babara Lipavec. posestniko-va žena-hiralka, 41 let. Rop pri Hotici. Dne 5. jan. so štirje neznani lopovi. oboroženi s karabinkami. napadli na cesti med Hotieo m pristavo "Jula" v Prekmurju trgovca Johipa Friedriclia iz B«>1-tincev. Vračal se je >iK)iu>či z vozom in konji iz Oakovca domo\. Roparji so mu odvzeli po\-ršnik, čepico ter A-rečo soli v vrednosti 800 I) in. Roparji so govorili domače prekmursko narečje in bili oblečeni v dolge zimske suknje. Himen. Poročil se je v Metliki Janko Krefl. bančni uradnik iz Karlov-ea. z Emo Sturmovo. Smrtna kosa. Umrl je v Ribnioi v starosti 34 let Adolf Marčič* administrativni podporočnik. Pokojnik je služboval pri vojakih v Gradcu. Zenici, Ljubljani, Ptuju. Mariboru in zadnje ča^e v Zemunti in Beogradu. kjer je pričel bolehati in končno izdihnil. — Umrla je v Gradc.it Iledvika del jim je tzmanjkalo vode, ki s« jo morali končno napeljati po 900 m dolgi cevi iz Rotmerjevega potoka. Ker je bila situacija kritič-ua. je prišlo v -torek ob 4 zjutraj še 300 vojakov iz Maribora, ki so pomagali razmetati go'*°če blode i p. deske in tudi sicer pri gasilnih delih. Po silnih naporih se je gasilcem in vojakom končno posrečilo rešiti vsaj ob cesti stoječe sta novanje tamošnjega čuvaja, hlev in kolnieo. Lastnik pilane je Drago Kobi. ki jo je dal v najem 'Lesni industriji' in vstopil v družbo kot glavni zadružnik. Pilana je bila zavarovana za tri milijone dinarjev. Škode še ni mo pro-ceniti. vendar pa je naravonst o-jjromna in morda celo večja, kakor zavarovalnina. Boj Ljubljančanov z volkovi. Iz Sušaka ]>oročajo: To dni so prispeli semkaj Ljubljančani Rejec. Breznikar in AmbrožiČ. ki so potovali preko Kočevja na Sn-šak. Ko so šli skozi gozdove pri Fužinah, so naleteli na Čredo volkov. Bilo jih je 10 do 15. Šolo po cnournem boju se jim je poročilo pognati lačne zverine a* bear. Dva volkova sta bila med bojem ubita. Xato je kmalu odšla močna ekspedicija lovcev za volkovi. To je že četrti slučaj, da so bili napadeni v dotični šumi ljudje od volkov, ki pa so bili vedno pregnani. Preložitev zadeve. "WASHINGTON, D. C., G. februarja. — V sedanjem zasedanju ne bodo A*eič razpravljali v senatu o predlogu, da stopi Amerika v zvezno razsodišče. dragfga. NAJLEPŠA ZAVEST za vsakega človeka je, ako ima za slabe čase in svojo starost kaj prihrankov. S trdno iri dobro voljo si pa to lahko vsakdo omogoči, ako hrani in če tudi pomalem vlaga svoje prihranke v sigurni zavod, kjer mu "denar dela denar". Taka prilika nudi se Vam pri nas, kjer sprejemamo vloge na — "SPECIAL INTEREST ACCOUNT" in jih obrestujemo po ' 495 na leto. Svojim rojakom smo tudi glede denarnih pošil j atev v staro domovino, kakor tudi glede potovanja radi na razpolago ter jim vsled naših dologletnih skušenj lahko ceno in dobro postrežemo. FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cordftadt Street / New York "vtiw" / ft LAB NARODA, 9. FEBR. 1925. RAZBURLJIV SPORT (Nadaljevanje.) Jaz sera, dragi moj, še dovolj bogata! Imam tri vasi in dve hiši. In tudi denarja se še kaj dobi, nisem vsega vzela s seboj. Zato ti to |napovedujem, da bi oni ne po- mišljal.....tu je že! Takoj spo znaš. da je dober človek.'' M. Astlej je prihitel na prvi kii< babiein. Brez pomišljanja in kra tkobesedno ji je takoj odsu-l 11\ Tixo<" frankov na menico, ki jo j< babica tudi podpisala. Ko je vs< opravil, je pozdravil in brzo odšel ..Sedaj pa pojdi tudi ti. Alekse, Ivanovi«"! Preostaje mi še urica lio<"<'in malo levi. ker me kost i bole Xe zameri kaj stari ncumnici! »S«' daj ne bom več dolžila mladih ljudi. da so lahkomišljeni, in bilo bi tudi grdo da onega nesrečneža generala vašega, obsodim.' Dena rja pa mu vseeno ne dam. kakor bi on rad, ker je po mojem mnenju pravi tepček; saj tudi jaz starka nisem boljša od njega. Res je. d;i Bog.celo na starost kara in kaznuje ošabniee. Pa z llogom! Marfuša. vzdigni me!" Vendar pa bi bil rad spremil babico. Se vedno sem nečesa pričakoval in čakal, da se zdajpazdaj zgodi. Nisem mogel biti doma. Šel sem na hodnik, za trenutek sem tudi stopil v drevored. >Ioje pismo Pavlini je bilo jasno in odločno, sedanja katastrofa seveda popolna. V hotelu se čul o odhodu des Grie-uxa. Ce me Pavlina tudi odbije kakor prijatelja, me naposled nemara kakor" slugo ne zavrže. Saj sem ji potreben, četudi za malenkosti, in tudi kako drugače ji pridem prav. Ko je imel vlak oditi, sem stekel na kolodvor in pomagal babici na vlak. Zavzela je poseben, družinski vagon. ..Hvala ti. očka, za tvojo nesebično naklonjenost," je jemala slovo od mene. ..in povej Pavlini to. kar sem ji včeraj rekla, tla jo bom namreč čakala." Šel sem domov. Grede mimo stanovanja generalovega, sem srečal pestunjo in jo vprašal, kako je jfrenerahi? .,1, očka, prav nič!" je odvrnila otožno. Vendar sem stopil notri, a pred vrati kabineta sem obstal silno osupel. General in ii—He Blanche sta se smejala kakor za stavo. Veuve Cominges je edela na divanu. General je bil skoro blazen od veselja, klepetal je •azne neumnosti in hihital neprestano z nervoznim smehom, od katerega se je nabralo njegovo obličje v nešteto množico gubic in od katerega so se mu oči nekako skrivale. Pozneje sem izvedel od m—He Blanche same. da ji je, za-oodivši kneza in doznavši za tugo generalovo, prišlo na misel, da ga potolaži in poseti za par minut, toda bedni general ni vedel, da je bila tedaj njegova usoda že določena in da je m—He Blanche že vse pripravila, da pohiti prihodnjega dne s prvim jutranjim vlakom v Pariz. Postal sem na pragu kabineta, si premislil in odšel neopazen. Ko sem prišel do svoje sobe in odprl vrata, sem zazrl hipoma v mraku fieko postavo, ki je sedela na stolu v kotu poleg okna. Xaglo sem se približal, pogledal, in dihanje mi je zastalo. Bila je Pavlina! XIV. Xehote sem vskliknil. ..Kaj je.' Kaj je.'" je vpraševala čudno. Bila je bledega in mračnega obličja. ..Kako, kaj je.' Vi.' Tu. pri meni!' ..Ako pridem, tedaj vsa pridem. To je moja navada. Takoj izpre-vidite to. Zažgite luč!" Zažgal sem luč. Pavlina je vsta-la, stopila k mizi in položila predme odprto pismo. ..Prečitajte!" je velela. ..To, to je roka des Grieuxa!" sem vskliknil in pograbil pismo. Roki sta mi trepetali in vrste so1 mi migale pred očmi. Pozabil sem natančne izraze, ki so bili v pismu, toda navedem naj je, dasi ne od besede do besede, ampak od misli do misli. „Mademoiselle", je pisal des Grieux, ..neprijetne razmere me silijo, da odpotujem takoj. Gotovo ste sami opazili, da sem se namenoma ogibal vsakega priznanja napram vam tako dolgo, dokler se ni razjasnil ves položaj. Prihod stare (de la vieille dame) vaše sorodnice in njeno grdo vedenje sta mi pregnala vse dvome. Moje lastne, slabost oječe razmere mi docela prepovedujejo gojiti nadalje sladke nade, katerim sem se dal voditi nekoliko časa. Zal mi je za pro-šlost, toda upam, da ne najdete v mojem vedenju ničesar, kar bi bilo žantiloma in poštenega človeka (gentilhomme et lionnete liomme) nedostojno in nevredno. Vsled izgube skoro vseh svojih novcev, posodivši jih vašemu očmu, sem prisiljen izkoristiti ono, kar mi je bstalo: naročil sem namreč svojim znancem v Petrogradu, da naj u-krenejo vse potrebno k prodaji zastavljenega mi posestva. Ker vem, da je vaš lahkomiselni očem potrošil vaš lastni denar, sem sklenil odpustiti mu petdesettisoč frankov in vračam vam na to vso-fo glaseče se zadolžuice na premoženje. da vam bo tako omogočeno dobiti vse nazaj, kar ste izgubili, ako zahtevate imetje sodnim potom od njega. Xadejam se, mademoiselle, da bo moj postopek glede na sedanje razmere za vas zelo ugoden. Upam tudi, da s tem postopkom izpolnim dolžnost poštenega in blagorodnega človeka. Bodite uverjeni, da sc mi je spli-min na veke utisnil v moje srce." ,.Kaj ne, to je jasno?" sem rekel okrenivši se k Pavlini. ..Ali ste mogli kaj druzega pričakovati ?'' sem pristavil z nevoljo. (Pride še.) Ena najpametnejših živali. Kljub temu, da je slon navidez jako okoren, ima par vrlin, katerih zastonj iščemo pri drugih živalih. Ce pade slon v nastavljeno past, ga obkrožijo njegovi tovariši ter mu skušajo pomagati. — # Pripovedke iz življenja slonov. Oboževanje soln-ca. T.z starih 'casm* ^o se nam ohranili pod a tik i. ki pričajo, da je imel slon že od nekdaj moralne in soci-jalne vrline. Ce se je pr!]>et:3o, da je padel v nastavljeno jamo, sn mu tovariši takoj prihiteli na pomoč. V takih slučajih se je človek najlažje prepričal, kako pametni so sloni. Lovci so iakopali globoko jamo in ko je pridrvelo mimo krdelo slonov, je obležal ta ali o-ni velikan v nastavljeni pasti. Človek si sovcAa ni upal blizu, kjer bi ga bili razjarjeni orjaki takoj pomandrali. In čim je krdelo opazilo, da je en član zadruge izginil. >o se sloni ustavili in obkolili ujetega tovariša. Ogledali so si jamo od vseh strani, poizkusili potegniti tovariša z rilci iz nje in ko se jim ni to posrečilo, so zaceli prina.šati ogromne hlode in kamenje, s katerim so napolnili jamo tako. da je mogel ujeti slon zlezti iz nje. Človek se mora lieho-ti* čiuditi temu razumu in prebri- sanost i. ( e naleti čreda slonov na svoji poti ^kozi goščavo na sledove človeških nog v pesku ali prsti, si po dajo z rilci to prst od prvega do zadnjega hi čreda krene takoj v drugo stiran. Sloni dobro vedo, da jim streže človek po življenju ra-li slonove kosti. jZato iztočijo, i?e so obkoljeni in v nevarnosti, iz svoje črede dva tovariša, ki imata najdaljše in najlepše zobe, da za-dovolje lovce, ostali pa se hitro poskrijejo v pragozdu. Sloni znajo tudi gasiti gozdni požar, o katerem vedo. da jim je največji sovražnik. Ce zgori gozd. so sloni ob svoje skrivališče in zavetišče. ČV se puste v boj z lovei. postavijo spredaj in ob straneh straže. Ra- LARRY SEMON SE JE POROČIL Znani kinematografski igralec, Larry. Semon, ki igra šaljive -vloge, ae je poročil z igralko Dorothy Dwan. Poročena sta bila v New J«rku t^rjA* takoj nato odpotovala nazaj v Californijo. njeni slon dvigne z svojim rilcem kos lesa guli suho rastlino v znak. da je premagan in da se vda. Ljudska fantalzija se je mnogo pečala s temi razumnimi in mogočnimi živalmi. Tako so nam o-hranjene razne pripovedlke iz življenja slonov. Ena teh pripoveduje. kako so živeli nekoč -stari sloni. Bili so tako stari in težki, tla so se komaj ipremikali. Živeli so na neki gori v gorovju Atlas in so bili sveti. Xaben pošten lovec si ni drznil streči jim po življenju. Ker pa so imeli »krasne, dolge zobe. je poslal pohlepni in nerazumni car one dežele tristo lovcev, da pobijejo te svete ^lone. Od teh tristo lovcov jih je uničila nenadoma strašna epidemija 299. ^Tako je bil kaznovan carjev pohlep po slonovi kosti. Glede ljubezni pripisuje ljudska domišljija slonu človeška čustva. Neki lovec v Ma-vretaniji, Aleksander po imenu, je videl v krdelu slonov strašen prizor razvrata in ljubosumnosti. Sloni poznajo baje tudi verski čut. Ljudje so jih videli, kako se umivajo e morsko vodo in ©božava j o soluee. Ta obred opravljajo na ta način, da dvignejo k nebu rilce kot roke. Slon »božava tudi luno. V tem je podoben zaljubljenemu peftošolcu. Tako so videli nekoč prebivalci Mavretanije slona. ki je prilomastil ob mesečini iz goščave in stopil v reko, kjer se je svečano umi l in pozdravil svečano iluno na jasnem nebu. Sta ri klasiki nazivajo slona najbolj pobožno in razumno žival. 45 let v ječi. Silvio Visconiti. svoj Čas zloglasni razbojnik v Siciliji, ki je bil pred 45 leti obsojen na dosmrtno ječo. je bil te dni izpuščen na svobodo. VLscont. ki je danes star 98 let (pa naj kdo r&ce. da v zaporu ne dosežeš vrsoke starosti), je izjavil, da noče zapustiti ječe, ker se mu je .priljubila Jn-postala njegova .droga domovina — saj je prebil v-njej skoraj pojstoletja! Ravnateljstvo je upoitevaJo željo biv^gaJL'rfjuka in .ga. nadomestilo Na jezeru llopatkong. v državi New Jersey se drsalci ne poslužujejo samo drsalk, pač pa tudi malih jader ter dosežejo ž njimi neverjetno naglico. Dobro jih je znala vleči. V Zagrebu se je pojavila ženska, ki je imela čisto navadno ime, pa se je izdajala za grofico. Poznali so jo pod imenom "gospa z belo rožo". Prirejala je bogate obede, ko je bilo treba plačati, je pa enostavno izginila. Sedaj premišljuje v zaporu svoje grofovstvo. Literarnemu, glasbenemu in kinematograf skemu svetu je poznana ""Gospa s kanieliami.'- V Zagrebu pa poznajo tudi "Gospo grofico z belo rožo.'' Njeno življenje je zelo pisano, bizarno m polno raznih pustolovščin. Gospa z belo rožo je bila hčerka nekega marljivega zagrebškega obrtnika. Iz navadnega življenskega tira je skočila v val pustolovstva in veselega razkošja. Mirno, tiho meščan sko življenje je zamenjala z -vihar nim, veselim in razsipnim pustolovstvom. Biografija te grofice >. belo rožo je navadna. Nič znanega izza "mladih dni. Mlada se poroči. Mož je postal med vojno poročnik. Padel je v vojni. Žena je nato začela karijero pustolovke. Nekega dne je vstopila v razkošno hišo nekega bogataša kot nc-govateljica, gospodarica4in vdova po kapitanu. Govorila je bogatašu o svoji odlični rodbini. Pri njem je "gošpa z belo rožo" živela le malo časa. ker je bil sit-než. Ko pa je gospa izginila, so šle z njo tudi gotove dragocenosti. Nekega e je živahen razgovor in rezultat je bil. da sta odjadrala v za grebško okolico, v znane Se«vete. Dolga je bila njiju pot. Pride človek tja v poldrugi uri, toda dve ljubeči in veselo živeči dušici sta rabili do tja kar tri dni in tri noči. Ustavljala sta se povsod, od koder so doneli sladkoopojni glasovi muzike in kjer je "bogec roko ven molil. Končno sta prišla v Sesvete. Mladi gospod je pustil svojo grofico pri nekem svojem znancu z izgovorom, da gre v Zagreb in da se kmalu vrne z avtomobilom. V njegovoj odsotnosti je grofica naročevala najfinejša jedila in pijače. Hišna gospodi-' nja je z veliko vnemo stregla mla di grofici. Pili. peli in pekli so noč in dan. Bil je praivi praznik, tak. kakor *»a določajo veselim "Horvatom" samo znani '4križe-vaški statuti", k L predpisujejo ve seljakom gotove ceremonije, če ga pijo in se vesele v krogu svojih vinskih pajdašev in pajdašie. Meti domačimi zabavami je grofica na dolgo in široko pravila o svojih lepili in obširnih posestvih in vilah tam doli v Sremu. o svojih delnicah in vlogah pri "Prvi hrvatski štedioniei," končno, da je v tesnem sorodstvu z grofovs-ko rodbino Kukinerjev. Domačini niso vedeli, kako naj hi visoko go spo častili in gostili. Grofica se je začela, jeziti in vznemirjati, ker njenega častilca ni bilo od niko-ler z avtomobilom. V stiski je končno sklenila, da pošlje nekoga tja v me^to h hranilnici po denar. Napisala je nekak ček in pohvala domačina, da gre po denar. \arn vno. da je moral domačin pri hrnnilnična blagajni oditi praznih rok, ker ček ni bil pravilen. Pozneje je grofica gospodarji tako daleč spravila, da ji je pcwodil denar za modernejšo toaleto, češ da gre samo do "štedione" in da tam pošteno czmetrja nemarne bančne uradnike. Z razdrapanimi živci je končno po inseratih pričela korespondenco z nekim trgovskim sotrudni-kom. Opisovala mu je s\*oje romantično življenje, kako jo obkro žajo visoke dvorne dame, kako se ji klanjajo kavalirji, toda ona je nesrečna in sita. tega razkošja Jn bogastva, želi si moške, poštene opore, ki bi ju znala vešče upravljati in gospodariti na nje posestvu. Ljuibavni roman s trgovskim sotrudnkkom bi še dalje trajal, da ni posegla vmes policija, ki je "grofico z belo rožo" aretirala radi mnogoštevilnih pustolovščin in sleparij. Sedaj grofica — drugače s plebejskim imenom -Julija-na Crnvxkrak — premišljuje svoje avanture v sodnih zaporih. . . Zaplenjena nemška imovina v Novi Gvineji, bo. kakor je te dni zjavil avstralski ministrski predsednik Bruce, v kratkem prodana na javni dražbi. ako se dotlej ne sklene prodaja -s kakim konsorcijem. POMLADANSKI ZAGREBŠKI SEMENJ. Zagreb. — Četrti veliki zagrebški sejem vzorcev bo od 2G. aprila do 4. maja tek. leta. Kakor naznanja otlbor "Zagrebškega Zbora"', se je že dotšlej priglasilo veliko število izložnikov. Potom tukajšnjega francoskega komiteja so vse večje francoske tvrdke povabljene, da se udeleže izložbe. Že lani je razstavtilo 116 francoski h tvrdk, in letos se pričakuje, da bo njih število mnogo večje, iz Italije je povabljenih največ tekstilnih tvrdk. Nekatere belgijske tovarne so sklenile, zgradit; svoje lastne paviljone na razstr^-neni prostoru. Enako nameravajo tudi nekatere nemške tvrdke postavita svoje lastne paviljont*. Razstavni prostor "Zagrebškega Zbora" je že s tolikimi stavbami napolnjen, da skoraj ni več prostora za nove paviljone. Tako postaja vprašanje zgradbe novih razstavnih stavb na novem, za velike sejme primernem prostoru, vednobol j akutno. V okviru sejma se priredi tudi avtomobilska razstava. Poleg tega bodo tekom leta še specilalne razstave, in največjo zanimanje je za lovsko športno razstavo. MEDNARODNI SEJEM V BUDIMPEŠTI. Beograd. — Od IS. do 27. aprila t. 1. bo v Budimpešti velik mednarodni semenj vzorcev. Tega sejma se udeleži tudi naša država. Koledar za leto 1925. Še nobeno leto nismo Koledarja tako naglo prodajali kot ga letos. Skoraj sleherni, ki ga je naročil, nam sporoči, da je ž njim nadvse zadovoljen. Vsebuj|e dosti aktualnih člankov, lepih povesti ter nasvetov, ki pridejo prav vsaki gospodinji. Nadalje vsebuje kratko zgodovino priseljevanja v zadnjih petdesetih letih ter natančno besedilo nove priseljeniške postave. Globok in mnogo odkrivajoč je tudi članek "Svet bodočnosti". Kdor hoče imeti Koledar, naj ga takoj naroČi. Posebna oonudba našim čitateijem pisalni stroj " $20. B itrelico ra slovenske črke, M, * — $25.— 'OLIVER' PISALNI STROJI SO ZNANI NAJBOLJ TRPEŽNI Pisati na pisalni stroj ni nikaka umetnost Takoj liH-ke vsak pile. Hitrost pisanja dobite s raja. SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 1» Cartlandt Street Vcw York, V. T. Nove pošiljatve knjig. Prejeli smo veliko zanimivih io poučnih knjig in jih prodajamo po označenih cenah. /Po teh knjigah smo imeli mnogo vprašanj, .zato ne odlašajte z naročilom, da katere ne zmanjka, predno dobimo vaše naročilo. Z naročilom pošljite potrebno svoto bodisi, s money ordrom, ▼ znamkah ali gotov denar v zavarovanem pismu na: GU^NAR0DA,fr2CflrtfafldtSt.,NwY^rk Prečita jte parno oglase a novih knjigah. •^tSSSs'aSfc'Si ,» KN JIGAH.KA "GLAS NARODA" POUČNE KNJIGE: Kneippov domači zdravnik.................._._.$1.25 - Naša zdravila . ................................50 Nasveti za hišo in dom........................ljjo Sadje v gospodinjstvu........................ .70 Zbirka domačih zdravil z opisom človeškega trnpla .76 Najboljša slovenska kuharica z mnogimi slikami, obsega 668 strani........................5.00 Slovensko nemški besednjak, (Wolf-Pletrinik) — 2 trdo vezani knjigi, škripaj 1888 strani . .^10.00 Nemško slovenski besednjak, (WoJf_Cigale), _ 2 trdo vezani knjigi, skupaj-2226 strani____7.00 Jugoslavija, 3. zveski, zemljepisni, Statistični in gospodarski pregled in — Zgodovina SHS-, 3. zvezki, zgodovinski podat, ki Jugoslovanov in Slovanov sploh 21a Balkanu. Zelo zanimivo za vsakega Jugoslovana.....3.25 Mi plačamo po&tnipo. •.................... _r^,.. GLAS NARODA, 9. FEBR. 1925. PAST. ROMAN IZ NAPOLEONOVIH VOJN. Spisal Rafael Sabatini. — Za Gl. N. poslovenil O. P. 11 . (Nadaljevanje.) Generalni pribočnik je položil pismo na imizo ter zrl s pričakovanjem na portugalskega državnega atjnika, ki je izgledal neizmerno potrt. Še nikdar v celi svoji karijeri uii bil ta diplomat še tako potrt kot e>edaj, vsprieo pripraste odkritosrčnosti moža aik-cijc. J i Don Miguel Forjas je bil v svojem bistvu tako premeten kot pošten. Bil je dosti brihten, da je pojmoval vojaški žeiuij angleškega vrhovnega poveljnika, kojega sadove je videl na lastne oči. Vedel jc, da se je armada .lumrta pral dvema leti umaknila iz Lizbone v glavnem vsi cd operacij Sir Ai-thur AVellesley-a, — kot se jc imenoval takrat, predno mu je brio poverjeno vrhovno poveljstvo nad ek-spedieijo. liil je pniča mojstrske kampanje leta 3809, bitke pri Dou-ro ter doslednih in neizprosnih operacij, ki so prišle do vaška s po-lisnjenjem ostankov sijajne armade Soulta preko portugaLske meje, s čemur sc je oprostilo deželo že drugič iz krempljev mogočnega francoskega zavojevalca. Vedel je, da ne bo nobenega upanja da se ustavi tretjo invazijo, katero je pnipravljal maaSsal Massena na severu, razvem če bi ostal na Portugalskem tam mož s četami pod njegovim poveljem. Če bi Wellington izvedel za svojo prei-njo, ter se umaknil s svoj-o armado, bi pretilo njegovi deželi popolno uničenje. Neustavljivi Francozi bi jo zavojevali in neodvisnost Portugalske bi bila zdrobljena v prah, pod pefto strašnega imperatorja. Don Miguel Forjas jc* to sedaj povsem jasno ispoanal, Pravici na ljubo naj bo rečeno, da se je že precej čatsa bal, da bo neprimerno obnašanje njegove vlade dovedlo do takega obupnega položaja. Nt pa bila njegova stvar dati iizraiza takim strahovom. Bil je služabnik svoje vlade, le inštrument in trobilo regentskega sveta. — To, — je rekel konečno, — je ultimatum. — To je, — je priznal O'Moy. Forjas je vzdihnil, zmajal z glavo ter se vzravnal kot mož, k' se je odločil. Ker je bil premeten, je vedel, da je treba takoj izbirati in ker je bil pošten, je izbral pošteno. — Mogoče je dobro tako. — je rekeT. — Da naj Lord Welington odide? — je vprašal O'Mov — I)a naj Lord Welington objavi svoj namen, da hoče oditi. _ je pojasnili Forjas. Ker je že toliko priznal, je popolnoma snel svojo ofioijclno masko. Govoril je s svojim naravnim glasom in ne kot trobilo regentskega sveta. — Seveda ne bo oštev. kadar so na tehtnici interesi naroda. Boljše je, dl se stori krivico enemu možu. kot da bi trpela cela dežela. Vsled te ga ne bom razpravljal z varni glede upravičenosti ali meupraviee liosti ultimata Lorda Wellington«. To je stvar zase. Lord Wellin-ton zahteva odstranjenjc Souze in vlade ali pa bo sam zapustil de zelo. V interesu naroda more priti vlada le do enega sklepa. Od kritosrcen sem z vami, general. Jaz nam se bom postavil na strar narodnih interesov in storil bom, kar more doseči moj upliv v sve tu. Ce pa poznate Souzo, morate tudi vedeti, da ne bo zapustil svo j<*ra m«sta br«z boja. Dosti .prijateljev ima in upUva, — patriarl v Lizboni in Številni plemenitaši bodo na njegovi strani Svariir vas slovesno pred tem. da. bi -pustili kako orožje v njegovih ro kali. Prenehal je in 0'Mov je molče pričakoval nadaljnih izjav. Iz sporočila, ki sem ga vam prinesel, morate spoznati, kako krčevito se je oprijel Souza te afere v Tavora. da ojaiči svoje sploeuo karanje Wellingtonovega vodstva kampanje. To je orožje katerega se tiče moje svarilo. Razorožiti ga morate z zagotovilom, za katero vas prosim. Brez dvoma ste že spoznali, da sem postal nelojalen napram članstvu sveta, da ostanem lojalen svoji deželi Ponavljam pa, da govorim z vami zaupno. Ta častnik je izvrail velik zločm, ki mora nakopati angleški armadi sovraštvo naroda, razve* ce mi daste svoje za-gotovilo, da je angleška vlada prva, ki je pripravljena obsoditi in najstrožje kaznovati izgrednika. Dajte mi torej svoje oficijelno zagotovilo, da bo dotični častnik ustreljen in jaz, s svoje strani, vam zagotavljam, da bo Souza, oropan najmočnejšega orožja, podlegel v boju. ki nas »čaka, — Upam. — je rekel O "Moj- počasi in s sklonjeno glavo, — upah, da ne bom zaostajal za vami v stavijanju javne dolžnosti nad privatne pomisleke. Lahko objavite moje oficijelno zagotovilo da bo dotični častnik . . . ustreljen, ko ga bodo dobili. — Hvala vam, general. Izrekam tudi szahvalo svoje dežele. Priklonil se je O Movu in tudi Tremaynu. — Ekselenci, imam oost želeti vam dober dan. Spremil ga je ven vojak, ki ga je bil tudi spustil noter in odšel je, vrlo zadovoljen v svojem domoljubnem .srcu, da je bila koneeno dosežena kriza, o kateri je vedel, da je neizogibna. Ko pa je odhajal, se je vpraševal, zakaj je bil generalni pribočnik tako potrt za. kaj «e je tresei njegov glas, (ko je obljubil, da (bo izvršena pravica * »grerinwkim angleškim častnikom. To pa ni bila 'koncem kon-, ca briga Don Miguela in dosti drugih stvari je bilo, s katerimi so se lahko pečale njegove misli, ko je razmišljal o ultimatu, katerega je moral sporočitoi svoji vladi." (.Dalje prihodnjič.) Bajka. Deček je bil toliko veflik, da jeflel. Srca so tiho poskakovala, soln pogledal na mizo, in j«e imel ko o-glje črne "lase in črne oči. '4 Babica, povej m i pravi j ico!" Želja, ki jo je izrazil, se mu je zdela tako lepa, da je veselo zaploskal z ročicama. Baibic^ je nategnila obratz v ne- pravi j icc žne gube in dejala : '' Ne znam nobene v J « vec. Babica ni nikoli lagalla., a zdaj le ni povedala po praivici. Kako Je mogoče, da je pozabila vse pravljice, ki jih še on ni pozabil? Ce bi znal tako govoriti kakor babica, bi jih pripovedoval on. Začel bi: "Živel je oče, ki jc imel tri sinove . . Do tu bi šlo. Ta začetek je v vsaki pravljici najlepši. Oče ima tri sinove. Prrvi sinov je najstarej si, tretji je najmlajši. Eden Izmed njih je neumen; najmlajši je vedno najbolj izveden. Druga&e ni mogoče, in praivljiea ne laže nikoli. "Babiea, v knjigi so ce." Babica se je nasmehnila"; deja-■a je: "V knjigi ni pravljic." Odložila je nogavico, ki jo je pletla. '■p dejala: "He eoio bajko vem. Bog mi jo je povedal v spanju. Ti ie ne boš razumel, ker si majhen in neumen." Ali babica ne ve. da je on najmlajši in da so v pravljici vsi najmlajši zelo pridni in razumni? Babica je začela: "Tiho, pa »poslušaj! Daleč, da-!eč tam, kjer so>lnce spi in zjutraj vstaja, je živel kralj, čigar imena li smel nihče ne imenovati, ne za-oisatL" Deček je strmel. Pravljice s takim začetkom še ni bil slišal. "Rale bi videl, da ima kralj tri sino ve. Babica je nadaljevala: ce, je veselo sijalo Kralj je ležali na blazinah, starost mu je lezla v Obraz, težko je dihal. Trop služabnikov in mož je stal okrog njega, da ustrežejo vsa Kralj bi-bil rad živel, zato sc je omečil v svojem trdem srcu' in dejal; "Pripelji jo, Hakam!" Privedli so ženo. Vzravnana je stala pred kraljem, da so jo hoteli s sulicami preibosti. Kralj pa je z bleskom v bolnih očeh namignil, uaJ pustijo. Odstopili so. Kralj jedejfal; "Govori, žena!" Žena je govorila: "Ozdravel boš, ko okusiš kri svobodnih ljudi, ki niso nikoli klečeplazili pred teboj, nikdar lagali, nikoli s strahom govorili o tebi. Razpošlji služabnike, da jih dobijo, fiai tvoja ki njegovi želi ji. Sto želj je imel kri bo mlada, kakor kri gazelle." "Sredi palm in rož, sredi oljk ;n smokev je stala njegova pala-ha, sloneča na zlatih Bteforih. Nje-Tov prestol je bil iz slonovc kosti, oodpirali so ga štirje levi. Pod no-Tami so ležale rubinaste preproge, nad glasvo je pav razprositiral pahljačo. Na desno in na levo ju ?tala živa stena teles in sulic. Ob njegovih nogah so ležale su-ftije^ in mu brale vsako željo iz o-Če je zailirepenel po grozdju, je dvignila skodelica sadja na tresočih se oblih rokalh do njegovih ust; če je zaždlel vina, je za-<5vela zlata kupa, polna penečega vina, pred njegovim obrazom. Ce mu je hotelo krvi, mu je poda-'a sužnja bodalce in razgaljene prsi, da se je nasitil. . . Bil je po svojem bogastvu najsrečnejši kralj izmed kraljev svojega rodu; bil je po svojem obilju n prenasičenosti. najsrečnejši člo vek na svetu. Dan za dnem si je izmišljal nerve slasti in nove muke. Vse oilice so šepetale o njem. Beduin, ki se je v puščavi izgubil, je v vročih sanjah pred svojo smrtjo videti njegov polživinski o-braz. Solnce je prenašala njegov spomin čez zemsko oblo. Vodil je srečno vojsko, najn«*-■srečnejšo vojsko vseh vojska. Rod za rodom je klonil in trepetal ored njegovim Imenom. Kdor se •mi je priliznil in se mu priklonil, *a je obsul z bogastvom, da je ne-*el slavo krvoloka med ljudi, ki so* irgeftali iz strahu pred vohunom: 'Proklet do dna zemlje!" Zgodilo pa se je. da je kralj Obolel. Zaželel si je vina. pa je vrtel kupico na tla ; ustnice so ga >ekle. Zažeflel sli je sadja, pa so se ?a njegove ustnice jedva dotakni-'e. Bodalce je vrgel dd sebe in se e zrušil na prestolu. Spoznal je, la je šibek. Obraiz se mu je spaeil, -«ei se zavile ko v boju s smrtjo. Bal sc jc. da ljudj? padejo ta lin nanj ko hijene in ga živega oožro. Služabniki pa so mu biji zvesti, nri jeli so ga in ga nesli na blazine. Sulice so se »povesile, sužnje so zakrile obraze. Deželb je napolnila prihuljena žalost: kralj je obo-J radi ene, ki se ni dala izpolniti. Zdravje se mu ni vrnilo. Kakor kaktusovo trnje ga je grizlo v duši in polnilo mrak. Dal je zaklati čredo živali in jih darovati. A bogovi so ostali gtiiihi. Trideset ljudi je darovalo za nj zadnji blesk o-či; s kletvino na ustnah so umirali. Ukazal je pripraviti veselico. Trideset tisoč ljudi je došk) iz vseh pokrajin. Vino se je pretakalo, rože so se vsipale na goste, ženske in pesmi so mamile. Oblekel je kraljeva oblačila, odnesli so ga med sv ate in goste. Vzel je kupico in napfil. Kupica mu je padla iz roke. Videl je, da je izgiubljen. Niti lepa Subu, najlepša izmed deklic Vseh dežela, ki jo je bil v-pravlji- zel za ženo, mu ni vrnila zdravja. Poklical je modrijana Titeada in mu je dejal: "Titead, povej mi, kdaj ozdravim?" Titead je probledel, kot da so mu prebrali obsodbo: danes u-mrješ! in je padel na obraz: "Milost. o kralj! Kaiko naj to povem ?5 Titead ni dvignil pogrteda; ležal je na zemlji kot pes. kfi ga tepe gospodar. "Ne vem, o kralj. Velika je skrivnost bogov." Titead je umrl še tisti dan. Ko je stopil hov modrijan na njegov o mesto, je moral prestopiti njegov grob. Dejali so mu; "Pripravi se! Kralj te bo vprašal, kdaj ozdravi ali umrje, in te bo pokopal." s Modrec Hakam pa je-poznal ženo Zaras. Idi je bila tujega poko-Ijenja in je brala prihodnost iz o-či. Ko ga je vprašal kralj, kdaj bo ozdraveli, se je udari Hakam s čelom ob zemljo in dejal: "Bogovi so milostni z menoj, o kralj. Poznam ženo Zaras, ki je tujega rodu in ve odgovor na tvoje vprašanje." "Ali ne veš, da žene tujega rodu ne smejo pred kraljevo obličje?" Hakam pa- je znova padel na o-braz in je dejal: "Res je, o kraflj! Toda smrt ti gleda iz očii, in pred smrtjo smo vsi enaki. Ozdravila te bo in ti je ne boš več zrl, oiš("'ejo »svobodnih ljudi, ki se niso klanjali nikoli. Dolgo jih je čakal kralj. Vrnili so se prazni in popadali na obraze. Kralj je namršil čelo in zakli-caj!: "Hakam!" Hakam pa se je sklonil in dejal: "Se enkrat naj gredo, o kralj! Gredo naj v dno puščave, prebredejo naj vse vrhunce gora, prepade in vode ..." Šli so. V globeliih temitih gora, med skalami in gozdovi so našli ljud «tvo, ki je samotarilo svoje bomo življenje in se ni zmenilo za kra-Ija. "Ali veste, da je kralj bolan?" so vprašali služabniki. <;Ne vemo," so dejali. "Kaj nam maifi!" "Ne more ne živeti, ne umreti. . ." "Čemu ne timrje?" "Vi se ne bojite kralja, ki je vsemogočen in silen, četudi je bolan?" "Slišali smo o njem samo slabo. Kdor je slab, se ga ne bojimo, ne častimo ga." • i Služabniki so se razveselilii. "Naj kralj živi! Ozdravel bo! Ob-sul nas bo z dragrulji, pripravil pojedino. Dajte nam krvi svobodnih ! . . ." "Nismo svobodni. Obkolil nas je kralj okoli in okoli, med nas je poslal pse. odvedel nam je hčere in živino. Tiger! In če bi imeli svobodo ne bi je prodali, niti ent-ga človeka ne, niti ene kaplje te krvi!" Kraljevi služabniki so raztrgali svoja oblačila in so vrnili. Ko je kralj zaslišal sporočilo, se je molče "vrgel na blazine in se premetaval. Kot kipi so zrli služabniki nanj, bronasti bogovi so se mu rogali. Nihče mu ni ponudil kupice, ne skodelice, nc bodalca in ne besede . . . Kralju se je zdelo, da se vrsta ljudi okrog njega oži, da pada nauj in ga trga z zob-mi . . . y.-:. In potem— je umrl ..." Babica je nehala pripovedova- SKUPNI IZLET V'JUGOSLAVIJO z največjim parnikom francoske proge "PARIS" 36,558 ton 45,000 konjskih sil V SOBOTO, DNE 16. MAJA 1925. Potnike bo spremljal naš uradnik prav do Ljubljane in bo posebno pazil na potrebe potnikov, da bodo udobno in brezskrbno potovali. Vsi potnikivbodo nastanjeni v lepih, čednih kabinah po 2.. 4. in 6. skupaj ter so nam dodeljeni najlepši prostori. Vozni list III. razreda stane do Ljubljane z vojnim davkom in železnico vred $116.23 in kdor kupi vozni list za tja in nazaj" prihrani $47.73. Glasom nove postave zamorejo tudi nedržavljani potovati na obisk in ostati zunaj eno leto, ako si preskrbe od tukajšne vlade dovoljenje, ki stane samo $3.00; da se dobi tako dovoljenje, je potrebno vedeti ime parnika in dan prihoda v to deželo. Kdor tega ne ve, mu mi pomagamo zaznati, ako nam tozadevno piše. Prošnjo za dovoljenje lahko napravimo tudi mi, pred od-potovanjem, ter je dovoljenje poslano iz Washingtona za prosilcem v stari kraj na naslov, kakršnega kdo označi v prošnji. Jugoslovanski potni list stane sedaj samo 250 dinarjev, to je okoli $3.00 ter je veljaven za eno leto za potovanje ven in nazaj; tudi brez dovoljenja se lahko potuje ven na obisk, toda vsak se mora povrniti nazaj tekom šestih mesecev, kdor ima dovoljenje, pa tekom enega leta ter se mu ni potreba zglasiti pri ameriškem konzulatu pred povratkom. Kdor želi potovati meseca maja v Jugoslavijo ali zassedeno ozemlje, naj se nam cimpreje priglasi. Zabave in družbe bo na tem potovanju dovolj. / « FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street New York, N, Y. Kretanje parnikov - Shipping News 10, februarja: Amble, Cherbourg tn XXamtrars. 14. februarja: Olympic. Cherbourg; George Waih-lnston. Cherbourg In Brtrnth; Dulllo Genova. „ . 17. februarja: Ohio, Hamburg; Deutechland, Ham-burg. 15. februarja: De Grass«, Htm 19. februarja: Mongolia, Cherbourg in Hamburg. SI. februarja: Aquttanta. Cherbourg: Pittsburgh, Cherbourg in Hamburg; Veendam Rotterdam: President Roosevelt, Cherbourg. M. februarja: Martha Washington. Trat; Stuttgart Cherbourg In Bremen. SS. februarja: La Savole, Havre. SS. februarja: Lievlathan, Cherbourg; France. Ha* re; Berengaria, Cherbourg. 5. marca: ClevlanO. Boulogne In Hamburg; Minnekahda. Cherbourg in Hamburg. 7.. marca: Olympic. Cherbourg; Pres. Harding. Cherbourg in Bremen; Coute Verde, Genoa. 10. marca: Bremen, Bremen; America, Cherbourg in Bremen. 12. marca Pittsburgh Cherbourg in Antwerp; Westphalia. Hamburg. 14. marca: Aquitania, Cherbourg; Suffren, Havre; George Washington. Cherbourg in Bremen; New Amsterdam Boulogne In Rotterdam. 16. marca: De Grasse, Havre. 18. marca: Orduna, Cherbourg in Hamburg. 19. marca: Albert Ballin, Boulogne in Hamburg. 21. marca: Leviatlian. Cherbourg; Majestic, Cherbourg: France, Havre; Conte Rosso Genoa. 24. marca: Pres. Wilson. Trst 25. marca: • Berengaria. Cherbourg. 26. marca: Thuringia, Hamburg. 28. marca: Olympic, Cherbourg: Paris, Havre; Pres. Roosevelt. Cherbourg in Bremen; Reliance, Cherbourg in Hamburg: Aquitania. Cherbourg; La Savole, -e. Ohio, Cherbourg in Hamburg; Veen-dam. Bou'ngne. 31. marca: Stuttgart. Cherbourg in Bremen. 1. aprila: Majuretania. Cherbourjr. 2. parila: Dfcutschlaud Boulogne in Hamburg. 4. aprila: Homeric. Cherbourg; Ascania. Cherbourg; Pres. Harding. Cherbourg in Bremen. 7. aprila: w Resolute. Cherbourg in Hamburg; Republic. Cherbourg in Bremen. 8. aprila Aq^ Havn 9. aprila: Zeeland. Cherbourg in Antwerp; ML. Clay, Hamburg. 11. aprila: Majestic Cherbourg; Leviathan. Cherbourg: Voiendam. Boulogne in Rotterdam; Contc Verde. Genoa. 14. aprila: Martha WashniKton. Trst. 15. aprita: Berengaria. Cherbourg; Pb Grasse. Havre; America. Cherbourg in Bremen. 16. aprila: Cleveland, Boulogne in Hamburg; Pittsburgh. Cherbourg iu Antverp: Columbus Cherbourg in Bremen. 18. aprila: Olympic Cherbourg; France. Havre: George Washington, Cherbourg in Bremen; Orbita. Cherbourg. 21. aprila: Belgenland, Cherbourg in Antwerp. 22. aprila: Mauretania. Cherbourg; Suffren. Havre. 25. aprila: Paris, Havre; Homeric. Cherbourg: Orduna Cherbourg: Pres. Roosevelt. Cherbourg in Bremen. 28. aprrla: Lnpland Cherbourg in Antwerp; Luetzow, Bremen. 29. aprila: Aquitania. Cherbourg. 30. parila: Ohio. Cherbourg in Hamburg: Albert Ballin, Boulogne in Hamburg. 2. maja: Majestic, Cherbourg. 16. maja: P:iris. Havre. — S tem parnikom bo spremljal potnike uradnik tvrdke Frank Sakser State Bank. _ Cherbourg: Leviathan. Ameriške ladje Vi labko potujete v staro domovino ter se vrnete tekoui enega leta preko Ellis Islamla, ako si pre-skrbite dovoljenje za povratek. Poizvejte za vse prednosti glede potovauja na ameriških vladnih pariiikili. Imajo ciste, udobne kabine za 2. 4 in G oseb. Izborna in raznolika hrana, prijazna postrežba, veliki krovi, koueerti ter vsakovrstne udobnosti iu prijetnosti. Uredite da bodo dospeli vaši sorodniki v Ameriko na arner. vladnih parnLkih United States Lines. Vprašajte lokalnega agenta ali pa UNITED STATES LINES 45 Broadway, New York City Managing Operators for UNITED STATES SHIPPING BOARD ti, deček je bil medtem zaspal. Ko se je vzibudil, je vprašal: "In kako je bilo?" "Kralj je . . . zadremal ..." "A-a-a?*' se je deček začudil. Niti začetka bajke ni vedel več. ker ui zaičela: "Živel je oče ..." POMNOŽITEV VOJSKE V AL BANI JI Beograd. — Čez Rim javljajo m Tirane, da je albanska vlada sklenila povečati svojo stalno vojsko in preurediti svojo žandarmerijo pod vodstvom nekega angleškega polkovnika. Slovensko Amer. Koledar za leto 1925 smo že skoro razprodali- V kratkem času smo ga prodali več tisoč. Kdor ga hoče imeti, naj ga takoj naroči, ker ga je le še par sto izvodov zaloga. Cena s poštnino vred 40 CENTOV. Oni naši zastopniki, M ie niso naročili koledarjev, naj £e požu-rijo, da ne bo prepozno. SLOVENIC PUBLISHING CO., 82 Cortlandt St., N Y. C. Prav vsakdo— kdor kaj išče: kdor k«] ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav viakdo priznava, da imajo čudovit H8pek — mat.t OGLASI v"Glas Haroda" Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor Je namenjen potovati \ stari kraj, je potrebno, da je na tarifno poučen o potnih listih, prt ljagi in drugih Btvareh. Pojasnila, ki vam jih tamorem dati vsled nase dolgoletne izkušnje Vam bodo gotovo v korist; tudi priporočamo vedno le prvovrstne parnik©, ki imajo kabine tudi v III. razredu. Glasom nove naselni&ke postave ki je stopila v veljavo a 1. julijem 1324, zamtlrejo tudi nedržavljani dobiti dovoljenje ostati v domovint eno leto in ako potrebDo tudi del j; tozadevna dovoljenja izdaja generalni nnselniški komisar v Washington, D. C. Prošnjo za tako* do voljenje se lahko napravi tudi ^ New Torku pred od potovanjem, ter se pošlje prosilcu v stari kraj gla som nanovejše odredbe. KAKO DOBITI SVOJCE IZ STABEGrA KRAJA Kdor Seli dobiti sorodnika al svojca iz starega kraja, naj nam prej piSe za pojasnila. Iz Jugosla vije bo pripuSčenih v prihodnjih treh letih, od 1. julija 1924 naprej vsako leto po 671 priseljencev. Ameriški državljani pa ramorej dobiti sem žene in otroke do 18. le ta brez, da bi tylt šteti v kvoto. T rojene osebe se tudi ne štejejo * kvoto. Starišl in otroci od 18. di 21. leta ameriških državljanov p imajo prednost v kvoti. Pišite ■ pojasnila. Prodajamo vozne liste za vse pro ge; tudi preko Trsta znmorejo Jugoslovani sedaj potovati. Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt St., New York ROLE za PIANO , »LOV. IN HRVATSKE dobite pri* navinSek-potokar Ml flfWTB St, Ca cAuJhw- hMirak* »mm nI v Aa«riki. PIŠITE PO NOVI CENIK. Pozor čitateljL Opozorite trgovce in o-brtnike, pri katerih kupujete ali naročate in ste i njih postrežbo sadovoljni, da oglašujejo v listu "Glas Haroda". 8 tem boste ▼stregli Tsem« Uprava "Glas Naroda9' ADVERTISE in GTjAS NAHODA