Poštnina plačana v gotovini.
Štev. 23.
V Ljubljani, dne 15. decembra 1925.
VI. leto.
UDRUŽENJA
VOJNIH INVALIDOV KRALJEVINE SHS
OBLASTNEGA ODBORA ZA LJUBLJANSKO IN MARIBORSKO OBLAST V LJUBLJANI
Ust izhaja 1. in 15. v mesecu. — Posamezna številka 1 Din. Naročnina mesečno 2 Din. — Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne
sprejemajo. — Uredništvo in upravništvo v Ljubljani, št Peterska vojašnica.
Prevedbe na nove pokojnine.
To vprašanje se še sedaj vleče kljub temu, da imamo že nad eno leto star invalidski zakon.
Vsak dan, prihaja veliko število vprašanj in posamezni invalidi ter vdove se osebno oglašajo v udruženju in računovodstvu v Ljubljani.
Vsi so v skrbeh zakaj ne dobivajo nove pokojnine.
Kljub temu, da smo že večkrat pojasnjevali, tovariši in tovarišice še sedaj ne pojmujejo postopanja.
Predno ne dobi v roke sklepa sodišča, ne more nihče prejemati nove pokojnine. Zato naj dotični ne povprašujejo v Ljubljani za pokojnino, temveč naj se gredo informirat k sodiščem. Nekatera sodišča imajo še precej oseb za prevesti.
Tudi je veliko slučajev, da so prejemki s sklepi napačno odmerjeni. Računovodstvo ima po zakonu o državnem računovodstvu kontra lirati in paziti, da se izplačila vrše skladno z invalidskim zakonom in predpisi.
Zato pošlje računovodstvo vsak nepravilen sklep sodišču nazaj v popravilo. Dokler ne pride pravilno popravljen sklep, je izplačilo nove pokojnine nemogoče. Treba bi bilo, da se tovariši in tovarišice sami zanimajo za to, da pregledajo in prekontrolirajo svoje sklepe. Posebno odborniki Krajevnih odborov naj se na podlagi naših Novakovičevih brošur »Invalidski zakon in pravilnik«, katere mora imeti itak vsak Krajevni odbor nekoliko vpeljejo v to, da bodo znali dajati pojasnila glede pravilnosti sklepov. Člani pa, kateri ne znajo sami kontrolirati, da jim ni toliko znan invalidski zakon, naj se obrnejo s sklepi, ko jih prejmejo od sodišča vedno do svojih Krajevnih,odborov.
V omenjeni brošuri so že izračunani prejemki in sicer za invalide invalidnina v letnih
in mesečnih prejemkih na štrani 112. za doklade za ženo in deco pa na strani 113. Za vdove in druge svojce so razvidni mesečni prejemki na strani 94.
Vsi sodnijski sklepi se glase na letne prejemke. Kjer so v tabelah navedeni mesečni, naj se množi za 12 mesecev. Paziti pa je treba pred vsem na sledeče določbe:
L Doklade za ženo in deco dobivajo le oni invalidi s 50% delanezmožnostjo in naprej.
2.	Do 40%. delanezmožnosti se ne dobiva nobenih doklad.
3.	Invalidi, ki plačujejo nad 20 Din neposrednega (indirektnega) davka, dobivajo le polovico invalidnine brez vsakih doklad za ženo in deco.
4.	Pretežki invalidi (100% z dodatkom) dobivajo doklade za ženo in deco vseeno, čeprav plačujejo nad 20 Din neposrednega davka poleg tega pa dobivajo še posebne doklade za postrežbo po 3600 Din letno. !-
5.	Invalidi državni nameščenci ne prejemajo nikake invalidnine.
6.	Invalidi državni upokojenci dobivajo polovico irivalidnine, ker se. radi prejemanja draginjskih doklad ne smatrajo za siromašne.
7.	Vojne vdove dobivajo pokojnino le, ako so siromašne, to je da ne plačujejo več kot 20 Din neposrednega davka. Ako plačujejo nad 20 Din, ne morejo prejemati nobene pokojnine.
8.	Tudi otroci padlih ne sprejemajo nič, ako plačuje mati vdova nad 20 Din neposrednega davka.
9.	Ako se je vojna vdova zopet poročila, prejema invalidnino za otroke še naprej, za nio pa odpade. To se izračuna na ta način, da se od prejemkov odvzame 50%. Ako je vdova prejemala zase in za otroke 65%, se odvzame 50%, ostane še 15% za otroka itd.
LI S_T E K.
Božič.
Tiho blešče zvezde v zimsko noč. Okna palač in hiš so razsvetljena sijajno. Božična drevesca stoje v sobah. Obrodila so najčudovitejše sadje vseh vrst in vseh sort, igrač in daril. In sveče gore na njih in umeten sneg je na njih.
Okrog pa stoje otroci srečnih obrazov, odrasli, uživajoč v spominu svojo otroško dobo in radujoč se sedanjosti. Glasovir pa poje tiho, prijazno, nebeško melodijo:
»Sveta noč, blažena noč, , vse zdaj spi, je polnoč...«
Toplota objema sobo in vse. Na mizi so okusna jedila, potice, slaščice ...
Danes je sveta noč. Danes je vse srečno, vse zadovoljno, vse radostno... Danes odmeva veliko geslo sveta: »Mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje.«
Zdrznem se: »Ki so dobre volje? ... Samo njim? ... A onim, ki niso dobre volje, ki ne morejo biti dobre volje? Ki jih zebe, ki so lačni, ki nimajo božičnega drevesca, ne bogatih, niti skromnih daril? ...«
Mislim in pot me vodi po ulici, samega, težko hodečega, kajti moja desna noga je lesena.
Kdo prižge meni danes božično1 drevo? Kdo da danes meni vsaj trohice najskromnej-sega darila? —
Tam; v stranski ulici -vidim človeka. Ob berglje se opira. Žena vodi za roko otroka, deset let menda, slabo oblečenega, tresočega se od mraza. Gledam, kako njegove nedolžne oči strme v razsvetljena okna. Kako se mu nasmihajo nehote oči in usteča •— pri pogledu na tujo srečo ... Siromaček, svoje ne bo videl nikdar.
Srečamo se, pozdravimo. Spoznam jih. Vojni invalidi smo.
Pokimamo si v pozdrav. Naše oči so mračne.
»Se spominjaš,« mu pravim, »kako je bilo?«
Pokima.
»Spominjam. Ti si bil cel, pa jaz tudi nisem nosil bergelj. In moja žena je bila takrat lepa, gibčna... O, lepo je »bilo«,
»Kakor sedaj tem tam«, sem odgovoril in pokazal na okno, kjer je gorelo božično drevesce.
Zopet je pokimal.
»Ti niso bili na bojišču«, je rekel. »In mnogi niso bili. Zato je pa sedaj sreča pri njih in zdravi so. In se jih spoštuje in vse se Üm klanja. Mi pa, ki smo biti tam, ki smo zgubili svoje ude in svoje zdravje, smo zavrženi. Božič-i nega drevesca ni za nas, najskromnejšega darila ni za nas. In moje majhno siroče ne ve, kaj je to sveti večer.«
Tiho smo šli skozi ulico. Otrok se je stiskal k materi in zastokal:
»Zebe me, mamica.«
»Skoraj bomo doma, skoraj«, ga je pobožala.
10 Starši, bratje in sestre, -ako ni pokojnik zapustil žene in otrok, dobivajo pokojnino le, ako ne plačujejo nad 20 Din neposrednega davka, drugače pa nimajo pravice. Poleg tega morajo biti isti delanezmožni, kar mora sodišče ugotoviti s tem, da jih predlaga za pregled Vojnemu okrugu, kakor se vrši invalidski pregledi.
11.	Popolne sirote brez očeta in matere dobivajo pokojnino tudi samo, ako ne plačujejo nad 20 Din neposrednega davka.
12.	Splošno se doklade za otroke priznavajo le do njihovega 15. leta starosti. Najprej se priznavajo pa onim otrokom, ki študirajo ali pa so pohabljeni ali bolni. Studiranje ali bolezen otrok je treba dokazati z dokumenti. Važno je pa, da se doklade priznavajo tudi takim otrokom, ki so rojeni že po invalidovem onesposobljenim Nekatera sodišča napačno tolmačijo to določbo, ker je njena stilizacija v slovenščini dvomljiva. Samo za nezakonske pozneje rojene otroke se ne prejema doklad, za zakonske pa vse.
To so nekateri najvažnejši pogoji na katere je treba paziti, ako se hoče prepričati o pravilnosti sklepa. Če zapazite, da ni po gori navedenih podatkih v sklepih kaj pravilnega, je najbolje, da opozorite takoj sodišče, mogoče se da pred pravomočnostjo sklepa še popraviti.
Na ta način se prepreči dolga pot, da računovodstvo pošilja sklepe nazaj v revizijo. Izostale bodo tudi nepotrebne urgence in povpraševanje glede pokojnine.
Vsak sklep mora imeti natančno označeno, koliko plačuje kdo neposrednega davka. Na to ima računovodstvo menda tudi dolžnost paziti.
Proti vsakemu sklepu je dopustna pritožba v 30 dneh računši od dheva, ko ga dobi upravičenec v roke.
Šel sem z njimi. V predmestju, na dvorišču je njih sobica. Ozka in temna. Petrolejko prižgemo'. Sedemo za mizo', črvivo in pusto. Otroka položi mati na slamo — posteljo v kotu in ga pokrije s cunjami.
»Toplo ti bo«, se mu nasmehlja otožno in ga poboža.
Zunaj od nekod pridoni glas zvona. Mogočen je njegov don, svečan.
Spogledamo se.
»Srečnim poje«, je rekla žena.
»In onim, ki so dobre volje«, pristavi njen
mož.
Zdrznem se. Takšne, natančno takšne so bile tudi moje misli. In kdo ve, kolikim tisočem se porajajo danes iste misli. Koliko tisočev danes in vedno trpi silno trpljenje pomanjkanja in preziranja? Kdo bi jih naštel, saj jih niso naštevali niti takrat, ko so rjoveli topovi in krohotale mitraljeze, in si ob smrtnih urah tisočev kupičili bogastva ki jim danes prižiga božična drevesca.
Mi invalidi, ki smo bili nekoč čvrsti ljudje in cenjeni mladeniči, nimamo danes pribežališča niti priznanja za svoje zasluge. Zakon, ki bi namjnoral prižigati božično drevo1, nam ga še odstranjuje in gasi sveče. In oni, ki niso invalidi gredo mimo nas kakor se gre mimo beračev.
Tak je naš Božič danes, in tak je bil od dneva, ko so topovske kroglje in mitraljeze razorale naša telesa. Ali bo tako do smrti?
Mir vam, ki ste dobre volje!
Predno ne mine ta rok, sklep ni pravomo-čen in se nanj ne more nič izplačati.
Kdor vidi, da v sklepu hi kaj’pravilnega in sodišče na eventuelno osebno prošnjo ne more popraviti, naj se v teku tega roka pritoži. Imeli smo priliko videti že precej neutemeljenih pritožb, zato naj vsak dobro pregleda zakon in se raje informira predno vlaga nesnii-selne pritožbe.
Ako je pa kdo zadovoljen s sklepom, da mu je čisto ptävilno vse priznano, pa mpre sodišču tudi osebno ali pismeno izjaviti, da se rte bo pritožil. Na ta način lahko postane njegov sklep pred potekom roka pravomočen in Se lahko takoj pošlje računovodstvu. Dogaja se tudi, da hodijo člani in članice v Ljubljano s sklepi, katere so prejeli v roke. po pokojnino. Celo nekateri Krajevni odbori nam pošiljajo sklepe, na podlagi katerih naj posredujemo.
Nemogoče je izplačilo poprej, dokler sodišče uradno ne pošlje računovodstvu sklepa, na katerem je potrjeno, da je pravomočen. Zato naj se vsak pb možnosti raje prepriča po-
prej, če je bil njegov sklep že üd sodišča odposlan.
Dobili smo tudi precej slučajev, da se kdo preseli, pa ne javi računovodstvu spremembe naslova. Razumljivo je, da se mora takemu prekiniti, ker se ne ve zanj, zato naj vsak pazi, da bo takoj po preselitvi javil svoj novi naslov. Ker se proračunska doba nagiba že h koncu, je mogoče, da zopet zapadejo vse pokojnine onih, katerih sklepi o prevedbi ne dospejo do
1.	aprila 1927 k računovodstvu.
Ker bi bili dotični zopet oškodovani, ker bi jim ostala mogoče pokojnina na dolgu, je pravosodni minister izdal naredbo vsem sodiščem, da morajo vse prevedbe nujno izvršiti. O tem smo poročali že v naši prejšnji številki.
Upamo, da bo tudi računovodstvo, dasi ima velik naval posebno v zadnjem času, nakazila v kratkem izvršilo tako, da bo enkrat to pokojninsko vprašanje po novem urejeno. Obeta se nam le 'sprememba davčnega cenzusa v naš prid. Upamo pa, da se bo dal oni prirastek hitreje urediti.
Nekoliko besed o izrednem občnem zboru ljubljanskega Krajevnega odbora.
Ta občni zbor 28. novembra t. 1. popoldne sani pa sebi ni vzrok, da bi se moralo o njem piša«. Saj'njegov potek m piVi slučaj o goto-Vih' tipipe'mh’ gotovih' ljudi in ne tudi zädriji, nego'‘še''prigodi tuintairt, da se skliče, da še otvori ij} da še razbije — vzrokov je Vse polno
Pa je potem 'zopet vse prav in Še zopet skliče in tako dalje in tako naprej.
Občni zbor ljubljanskega Krajevnega odbora 28. novembra t. 1. pa je zato vreden, da se nekoliko besed pove o njem, to se pravi, prisilil je, da se pove nekoliko q njem!, ker je bil Svoje vrste.
Sklical se je. ker je poneveril predsednik denar. Sklical se je, da se članom pove, kako je cela stvar in kaj se je naredilo in kaj treba narediti. Nadzorna instanca, Višja namreč, to je, oblastni odbor, je izvršil revizijo. To treba povedati članom1 lepo in točno, da se ve uspeh preiskave. Nato naj bi se pa izvolil nov odbor, da prime za krmilo podružnice in jo vodi naprej in jo sanira. Čast, vsa čast članom, ki imajo tak namen in tako voljo in tako hrepenenje. Saj je to tudi prava pot, razumna in stvarna. 'Sodnija'bO'izgovorila kazen za poneverbo,' člani pa naj Krajevno organizacijo po-
verijo novemu' odboru, izvoljenem
iz
in
svoje
uspeh
srede iz najboljših med najboljšimi mora biti viden;
Vsak trezen član in človek bi tako mislil in tako delal.
Ali zgodilo se je drugače.
Gotovim članom ' (peščici) je bila ta poneverba triumfalni znak, da svoje osebne želje oblečejo v demagbško neresnost in izlijejo Svoj žolc na oblastni odbor, kričeč, oblastni odbor je tisti, ki je ukradel Krajevnemu odboru denar.
Defravdacijo podružničnega denarja je zakrivil oblastni odbor. Oblastni odbor je kriv in sokriv, da je predsednik Krajevnega odbora,
ki je Te en del, drobec, oblastne organizacije, poneveril denar — ne objastnemu odboru — nego Krajevnemu odboru. Alj je kje na svetu mogoče izustiti tako neumnošt irt zlobnost? Da, na občnem zboru ljubljanskega Krajevnega odbora je bilo tako' neumnost mogoče govoriti. Clahi, to se pravi, del članov (večina jtak na občni zbor ni prišla) si je pač nadel nalogo na-šuntan, kajpada, da pokaže svojo neresnost in nerazumevanje v organizacijskih zadevah invalidski javnosti. Mesto, da bi autoritativno vpostavil Krajevni odbor na noge, svojo nejevoljo izrazil nad krivcem, je lepo pustil vse to pri miru in se spravil nad oblastni odbor kot na' višjo instanco, ki je izvršil kontrolo jn zaukazal občni zbor.
Inscenatorji dogodkov na tem občnem zboru so se širokoustili, da »se je že povsod šepetalo tako in govorilo, da je bila javna tajnost, kar se godi pri Krajevnemu odboru« (to je tudi v svojem poročilu pisal »Slov. Narod«),, oblastni odbor pa da je molčal. Zares čudno. In noben inšcehator teh dogodkov na občnem zboru ni bil toliko pošten, da bi vsaj obvestil oblastni odbor, ali pa vsaj Krajevni odbor, ako se je res tako povsod šepetalo. Ko je oblastni odbor zato zvedel sam, po pritožbi enega člana, kateremu Ve ni moglo izplačati podpore, je takoj odredil revizijo in občni zbor podružnice ter krivca predal državnemu pravdništvu.
In zopet nastane vprašanje: Zakaj tega niso storili tisti člani, ki so vedeli za vse to? Ako so namreč res vedeli.
Jasnost in razumevanje tega vsega nam podaje nekaj dni potem drugo časopisje. »Jutro« in »Slovenski Narod«, posebno zadnji, je napisal poročilo o tem občnem zboru. (Reporterja sta bila navzoča.) In napisal ga je tako nejasno in nestvarno, kakor da bi pisali ta reporterji kakšnega zakotnega lističa. Ni povedal mnogo o defravdaciji, povedal pa je o oblastnem odboru, da je dobil nezaupnico
Iv. Vuk:
Skozi okno vlaka ...
(Mimobežni vtisi in epizode z mojega potovanja.)
(Dalje.)
Ali kako postaviti tam cerkev? Da bi se dala vsaj kapelica! Ko pa ni niti za človeško nogo prostora. Zasipati morje? Štirideset metrov globoko morje zasipavati, pomeni Sisifovo delo.
Ali ljudstvo se je lotilo nemogočega. Trdna volja iz nemogočega naredi mogoče. Vse je delalo. Celo beneške in španske ladje so privažale kamenje. Potopili sp stare, s kamenjem natovorjene ladje. Bogataši so darovali velike vsote, ubogi so delali zastonj. In v 176. letih je bilo delo kronano z zmago. Otočič je bil narejen. Cerkvica je bila postavljena in evo, tam jo vidiš.
Tako je zmagala volja in vztrajnost.«
Mladenka ga je poslušala in se tesneje privila k njemu.
»Volja zmaga povsod«, je rekla in ga gledala v oči. Bogve, kaj je hotela s tem reči... Taka je pravljica p tistem otočku in cerkvici. — Navada zasipanja morja pa se je ohranila do dandanes. Vsako leto 22. julija se na to mesto pelje občinska ladja s kamenjem natovorjena, ter ga tu vrže v morje. Pa tudi druge ladje-roma-rioe prihajajo in mečejo kamenje v morje. Ko smo se vračali je bilo ravno 22. julija in videli smo ta običaj.
Perasto. Mrtvo mesto. Ladja pristane, da odda pošto in nato takoj odrine dalje. Mudi se ji v Kotor. Gledam palače. Vse iz kamena, lepe, v Ljubljani bi stale milijone. A tu stoje prazne, brez oken, brez strehe ... posvečene razpadanju. Brez življenja.
»Kdo živi tu«, slišim vpraševati.
»AH sploh kdo živi?«
»Mrtvo mesto.«
Vidimo nekaj ljudi, Mrtvaške sence morda? Ostanki življenja morda? Tri sto pet in štirideset prebivalcev Šteje to mesto. Ko so cvetele Benetke, je bilo mogočno, živahno mesto — vojna luka. Mogočna postojanka mogočne republike. Sedaj je mumija^ ostanek mogočnosti — mrtvo mesto. Vse mine...
Hitimo mimo Perzagna. Levo in desno vile. Ob obrežju gladka, bela cesta. Ob cesti in okrog vil fige, lovor, oleandri... oljke, srebrne oljke, za njimi pa razorani velikani — gore. Tam pred nami pa nas gleda v svojem štojiČnem miru Njeguš-LovČen, il759m visok, ponosen in mrk. Serpentine vidim... Po njih se bom še vozit v tisto strašno višavo ...'
»Kakor bi se vozili po strehi, bo«, reče France.
»In bomo trepetali«, gleda zvedavo gospa Marija Zdravka.
»Ne bomo«, odgovori. »Ker bomo spali.«
Gospa Marija mu obrhe hrbet. —
Biser morja — Dalmacija — Kotor. Pred nami leži. Majhno mesto — predstavljal sem si večjega — ali zato je biser. Od vrha se v vijugasti črti vije obzidje stare trdnjave San Giovanni, pozidana na 260 m visoki skali, ki kraljuje čez mesto in kjer je prostor za posadko. Mesto šteje nekaj okrog 6000 prebivalcev, če me ni nalagal ciceron, ki sem ga v naglici našel. Celo mesto je obdano z debelim obzidjem-okopom in je pravi tip nekdanje staroveške trdnjave. V petnajstem in šestnajstem stoletju je mnogo trpelo od potresov. Tri vrata vodijo v mesto. Ulice nimajo imen, nego so trgi, so ozke, kakor v Ljubljani Zidovska ulica. Mnogo je preživelo mesto. Videlo je Turke, Benečane, Napoleona. Rusi so ga pomagali osvobojevati in glej, tudi danes šo Rusi-begunci tukaj. Zanimiva je cerkev sv. Trifona, ki stoji na stolnem trgu. Potisnjena je nekoliko k pečini
na tem občnem zboru Krajevnega odbora. In povedal je tako, da so ljudje razumeli, da je Oblastni odbor poneveril. Vsaj tako spraševanje je šlo ves teden med invalidi. In »Nova Pravda« je tudi tako razumela in napisala sledečo notico:
»Ljubljanska invalidna organizacija je sklicala pred dnevi izredni občni zbor. na katerem so člani izrekli nezaupnico upravnemu odboru, ker se je izkazalo, da gospodarstvo ni v redu. Sicer bo pa vso afero preiskala še posebno anketna komisija.«
Torej ne ljubljanski Krajevni odbor, nego dvoumno »Ljubljanska invalidna organizacija«, in nezaupnica upravnemu odboru. Ljudem, ne poznavajoči točno, kako se imenujejo posamezni odbori invalidskega udruženja, taka nejasnost vzbuja splošno nezaupanje.
Komu še sedaj ni jasno, kaj je bil namen tega šuntanja in laganja? Izliti svoj osebni žolč in užaljenost na oblastni odbor in ga predstaviti gotovi javnosti, da je on‘poneveril denar. V javnosti je krivec, predsednik podružnice,' stopil v ozadje in oblastni odbor je v celi aferi stal nenadoma v ospredju. Imenitno. S tem se je hotelo onečastiti ljudi, ki so izvoljeni od invalidov cele Slovenije (in ne, kakor Krajevni odbor ljubljanski, samo od Članov Ljubljane in okolice) m jih zaznamovati kot defrav-dantg. Lepa zadača in Ippo nadaljevanje v korist "invalidov ih v1 jačenjii invalidske organizacije.
' Nizki instinkti inscenatorjev tega mnenja sp za trenutek tritimfirali. Ali kakor vsaka zlobna namera'se je tudi ta izjalovila.
Sedaj stoje ti ljudje razgaljeni pred invalidsko’ javnoštjO ih ‘ od: sramh povešajo glave.
Potrebno je bilo opisati to storijo,’ da vsi invalidi spoznajo, da ne manjka samo razumevanja v merodajnih krogih ža invalidska vprašanja nego so tudi med invalidi samimi taki, ki jim je korist invalidov le osebno vprašanje ’ in osebno koristolovstvo.
Nova pravilnika,
Nova pravilnika menda še sedaj nista izšla. Pred kratkim smo obrazložili v našem listu oba načrta. Prvi pravilnik bo uredil vprašanje odkupa invalidnin, drugi pa namerava zboljšati Vprašanje nameščanja invalidov in drugih vojnih žrtev po različnih službah. Oba bi nam bila dobrodošla. Za odkupnine je vloženih precej prošenj in tudi vedno še prihajajo. Kakor že fečeno, nii ne razvidimo iz podlage, ki bo podana odkupninam dosti pogojev, da bi se moglo kaj dosti prošnjam ugoditi. Zato smo radovedni kaj bo pokazala praksa, ko se ho začelo odkupovanje izvajati. Interesentov' je precej, ne moremo jim pa dati nobenega posebnega upanja. Do sedaj še ni dobil nihče odpravnine, seveda saj je ne more, dokler ne bomo imeli pravilnika. Drugi pravilnik vsebuje precej smisla za pomoč pri nameščanju, toda vprašanje je, če se bo res izvajal. Pdvdarjali smo že večkrat v drugih člankih, ko smo obravnavali delavsko vprašanje invalidov, da bi se moralo v tem za invalide najpomembnejšem vprašanju narediti res nekaj stvarnega po vzgledu drugih dr-
Peštingrada, ki se dviga nad mestom. Sezidana ie bila okrog 809 od Andreja de Sarazenisijskega, kamor je prepeljal ostanke sv. Trifona. Od leta 1123. naprej je katedrala in stolna škofijska cerkev, ter ima pol romanski, pol bizantinski slog, kakor simbol, da sta se tu srečali dve kulturi. Cez portal atriuma je v dolgem loku galerija. Notranjost ima tri ladje! Nad glavnim oltarjem je krasen marmornati baldahin, bogato pozlačen in kronan z bizantinskim carskim orlom. Tabernakel je iz »korintskega metala« ter okrašen z številnimi reliefi.
Ko stopim iz katedrale me ustavi Ivan Celjski. »Avtomobili čakajo.«
»Kaj tako hitro že?« i»Drugače bomo hodili pozno.«
Škoda. Hotel sem si ogledati druge stvari. Okolico, ki je lepa. Pogledam na vrh gore. Težak oblak je visel čez njo in zavijal njen greben v svoj plašč.
»To pa ni razveseljivo«, pokažem nanj.
Nikdo ne odgovori. Menda ni vredno na take reči odgovarjati. Meni pa se tisti oblak zdi, kakor da je podoben onemu na sinajski gori, ko je govoril Bog med gromom ih bliskom. Saj tako groznega in skrivnostnega sem si predstavljal v svoji domišljiji. Gost, debel, zavit na robovih, viseč, preteč čez skale ... O tak je moral biti.
Avtomobili pa trobijo...
»Tako je, če nisi gospodar svojega časa«, si mislim. Gledam Lovčen, »streho«, po kateri se bom sedajle vozil in z očmi izbiram šoferja. Tu se pa že kakoršnemukoli ne izročam. Vsi hodijo okrog avtomobilov in jih še pregledujejo. Samo eden stoji mirno in čaka.
.».Tale me popelje«, rečem in pristopim.
(Dalje prihodnjič.)
f
žav, toda to se gotovo ne da .s samim pravilnikom, pač pa z revizijo invalidskega zakona. Vendar pa smo mnenja, da bo pravilnik o nameščanju vojnih žrtev, ako bo našel odmeva, lahko'precej k' teniü pripomogel.
Ne vemo pa, zakaj pravilnika nista že izšla, ker načrta sta bila že zdavnaj pripravljena.
Mogoče se je kaj popravljalo in tudi da se bo kaj poslabšalo? Pred kratkim smo zve-deli v Beogradu, da bosta, v par dneh izšla, toda o kaki objavi nam še ni nič znanega. Mogoče je vzrok temu odstop vlade, ker jih minister ni mogel več podpisati? Čakati bosta mo-rala druge vlade, ki jih pa skoro gotovo ne bo
smela odvreči, ker sta po invalidskem zakonu predvidena.
Našim članom posebno onim, ki se zanimajo in povprašujejo po odpravninah, pojasnjujemo to, da bodo vedeli, da odpravnin pred izidom pravilnika nikakor ne morejo dobiti.
Pač pa, kakor smo informirani, se predpriprave in pozvedovanja glede odpravnin že vrše.
Par članov je baje že dobilo svoje prošnje na tukajšnje politične oblasti za pozvedovanje in menda že tudi s predlogi za predstavitve tozadevnim komisijam, ki pregledajo prosilce in določijo primerno dobo življenja, po kateri se ravnajo ddpravnihe. Zato smatramo, da bosta pravilnika vendar enkrat izšla.
Društvo za zgradbo invalidskega doma
v Trbovljah.
približno l^eto dni obstoja v Trbovljah društvo pod gori navedenim imenom, ki ima namen postaviti invalidski dom, v katerem naj bi bilo zatočišče vojnih žrtev ter razne zadružne in društvene delavnice.
V ta nameri je društvo izposlovalo, da se je vpeljala efektna loterija, katere čisti dobiček je namenjen za postavitev invalidskega doma.
Naš Krajevni Odbor v Trbovljah prvotno ni uvidel pravega smotra te akcije, ker se mu je zdela akcija pri sedanjih razmerah težko izvedljiva.
Dosedanja razprodaja srečk pa je pokazala, da se bo mogel namen v doglednem času Izvesti.
Ker so funkcijonarji gori navedenega »Društva za zgradbo« pokazali smoter, o katerem je prvotno nastajal dvom, se je tudi naš Krajevni odbor v Trbovljah pridružil akciji in pristopil k društvu.
Radi tega apeliramo na naše tovariške Krajevne odbore in na celo invalidsko javnost, da po svojih močeh podpira akcijo za postavi-
Politične beležke.
Nikola Bašič je umrl, 10. decembra 1920 ob 8.42. uri zjutraj. Zadela ga je možganska kap. Z njim lega v grob velik državnik, velik Jugoslovan, večkratni ministrski predsednik in vodja radikalne stranke! Pogreb se je vršil v nedeljo 12. t. m. na državne stroške pri ogromni udeležbi. Cela Jugoslavija je bila v črnih zastavah. Pašičeva smrt je naredila tudi velik vtis v inozemstvu. Vsi inozemski listi so pisali o njem uvodne članke.
Demisija vlade. V ponedeljek 6. t. m. zvečer je podal ostavko minister zunanjih del dr. Ninčič. V torek pa je demisijonirala celokupna vlada g. Uzunoviča. Dr. Ninčič je demisijoni-ral vsled izdajne politike Italije, katera je z Albanijo sklenila pogodbo, ki je v nevarnost Jugoslaviji. Nato je kralj poveril sestavo nove vlade zojpet Nikoli Uzunovičti, ki je pa vrnil mandat čez nekaj dni, ker ni uspel. Sedaj je kralj začel s konsultacijo voditeljev posameznih klubov. Pašičeva smrt je konsultacijo prekinila, ki se je začela zopet v ponedeljek.
Kaj si vsega Italijani ne dovolilo. Zunanje ministrstvo je izdalo tole poročilo j »Kurir našega konzulata v Zadru je dospel 30. novembra zjutraj s službeno pošto v Zader. Ko je stopal z ladje, ga je sprejel karabinjer in mu vzel zapečateni paket s službeno pošto. Konzulatski kurir se je izkazal s potnim listom, ki je bil pravilno vidiran, kakor je predpisano za potne liste konzularnih kurirjev, in z »Laissez pas-ser«, vidjranim od italijanske policije v Zadru. Karabinjer je kurirjev paket razvil, ga odprl' in pazljivo pregledal vso pošto konzulata, in to vpričo vseh potnikov, ki so bili vsi prestrašeni«. Incident v Zadru je pojasnilo javnosti zunanje ministrstvo šele 6. decembra. Neodpustljiva popustljivost napram Italiji je, če zamolčuje zunanje ministrstvo tako nesramng žalitve naše države.
Italijanska politika proti naši državi. Dne
27. novembra je sklenila Italija z Albanijo pogodbo prijateljstva in varnosti. Ta pogodba je upravičeno vzbudila pozornost vse evropske javnosti in vznemirila politične kroge v naši državi. Italijani sicer zatrjujejo, da ni nobenega Dovoda za vznemirjenje. Ali stvar postane čisto drugačna, če pomislimo, da je Jugoslavija sklenila z Italijo prijateljsko pogodbo, v kateri se posebej upošteva razmerje v Albaniji in kjer °be državi solidarno izrekata voljo, braniti teritorialno in politično svobodp Albanije. Sedaj ]e Da Italija še posebej sklenila z^ Albanijo pogodbo, kjer izreka Albaniji zaščito za njeno državno samostalnost.
Sovjetska zunanja politika. Ruski ljudski komisar za zunanje zadeve, Čičerin, je inozemskim časnikarjem podal obsežne izjave o ruski
tev Invalidskega doma v Trbovljah ter ji ponudi moralno in materijalno oporo, da bo; namen čimprej izveden.
Efektna loterija je vpeljana s srečkami po 10 Din komad, s katerimi se igra, na znatne in lepe dobitke, med katerimi omenjamo samo enonadstropno hišo v Trbovljah, spalno opravo itd. Vseh dobitkov je 200, v vrednosti 300.000 dinarjev.
Društvo bo razpošiljalo tudi našim Krajevnim odborom srečke v razprodajo.
Da bo zamišljena akcija, rodila zaželjeni uspeh, naj naši funkcijonarji agitirajo, za razprodajo srečk med člani in drugim občinstvom.
Za razprodajo je dovolilo Društvo za zgradbo 8% provizije onim, ki. srečke razpe-čajo.
Zato posebno opozarjamo trafikante, trgovce in materijalno slabeje stoječe člane in članice, da se jim nudi pri tem nekoliko zaslužka.
Žrebanje srečk se bo vršilo pod državnim nadzorstvom dne 1. septembra 1927.
zunanji politiki in povdaril med drugim tudi to-le: V Angliji se Širi propaganda, da se ustvari enotna fronta vseh evropskih držav proti . sovjetski Rusiji. Če bi se angleška agitacija obistinila, bi bila podana nova nevarnost za miren 'političen razvoj v Evropi. Anglija vedno kaže svoje sovražno razpoloženje proti Rusiji, če ji tudi vedno znova prožimo roko za mir. S Poljsko ne soglaša Sovjetska Rusija le vsled tega, ker se še vedno ni odpovedala načrtu Zveze baltiških držav pod njenim protektoratom. Z Nemčijo je Rusija v dobrih odnošajih in bi bila tudi s Francijo, če bi odnošajev ne motilo rusko razmerje do Romunije. Članstvo v Društvu narodov pomeni za vse države le še večjo odvisnost od Anglije. Sovjetska Rusija se ne bo dala zvabiti v pa,st Zveze narodov.
Zasedanje Društva narodov v, Ženevi. V ponedeljek dne 6. decembra je bilo otvorjeno 43. zasedanje Sveta Društva narodov. Predsedstvo zasedanja bi moralo biti poverjeno nemškemu zunanjemu ministru dr. Streseman-nu, a se je za čast zahvalil. Zasedanju predseduje sedaj belgijski zunanji minister Vander-veld. Začasni dnevni red tega zasedanja, ki je precej obširen, obsega med drugim priprave za razorožitveno koferenco in v zvezi s tem poročilo odbora o nalogah Sveta gleda poravnave mednarodnih sporov, potem priporočilo mednarodnega posojila Gdanski in vprašanje umaknitve francoskih zasedbenih čet iz Porurja. — Nemci so mnenja, da je njihova razorožitev končana, vsled česar nima medzavez-niška vojaška nadzorstvena komisija ničesar več iskati v Nemčiji. Francija bi bila pod gotovimi okoliščinami pripravljena odpoklicati med-zavezniško vojaško kontrolo iz Nemčije, vendar bi morala na njeno mesto stopiti nova in-vestigacijska komisija Društva närodov, ki pa bi morala imeti značaj stalnosti. Med francoskimi, nemškimi in angleškimi zastopniki v Ženevi se je vršilo že več sestankov, kjer so. se obravnavale zahteve Nemčije in Francije. Do Sedaj še ni bilo doseženo soglasje.
Politični položaj na Češkoslovaškem. Praški listi pišejo! da vstopijo v Švehlovo vlado narodni demokrati in poslanci Hlinkove slovaške stranke. S tem bi se seveda položaj vlade znatno utrdil. V zvezi, s temi kombinacijami sc vedno bolj vzdržuje vest, da bo zunanji minister dr. Beneš prav kmalu podal demisijo na svoj položaj. Dr. Beneš se sedaj nahaja na zasedanju Društva narodov. V češkoslovaškem zunanjem ministrstvu so se zadnje dni izvršile velike izpremembe. Odpoklicani so med drugimi poslaniki v Kodanju, Stockholmu in Beogradu. Jan Šeba, beograjski poslanik je premeščen k ministrstvu v Prago.
Uradna razdelitev mandatov za mariborsko in ljubljansko oblastno skupščino. Upravno
sodišče v Celju je v svoji seji z dne 27. m. m. razdelilo mandate za mariborsko in ljubljansko oblastno skupščino na poedine volilne edinice. tako-le: 1. Ljubljanska oblast: Mesto Ljubljana (53.331 prebivalcev) 5 poslančev,' srez ; Brežice (33.775) 3 poslanci, Črnomelj (23.812) 2 poslanca, Kamnik (34.090) 3, Kastav (9971) 1, Kočevje (40.433) 4, Kranj (50.602) 5, Laško (31.500) 3, Litija (36.830) 4, okolica Ljubljana (68.426) 7, Logatec (25.212) 3, Novo mesto (45.446) 5, Radovljica (32.774) 3. poslance. —
2.	' Mariborska o b 1 a š t: Mesto Celje (7754) 1, okolica Celje (56.606) 6, Dolnja Lendava (38.405) 4, Dravograd (Prevalje) (28.703)
3,	Gornji grad (15.873) 2, Konjice (19.742) 2, Ljutomer (32.752) 3, mesto Maribor (30.641) 3, ostali srez Maribor, levi breg (50.351) 5, srez Maribor, desni breg (46.288) 5, Murska Sobota (54.011) 5, Ptuj (73.688) 7, Slovenjgradec (27.217) 3, Šmarje (42:260) 5 mandatov. Število mandatov za sreza Čakovec in Prelog (Medji-murje), ki tudi spadata pod mariborsko oblast, upravno sodišče v Celju ni odredilo, temveč je to storilo zagrebško upravno sodišče! ki je za sreza Čakovec in Prelog določilo po 5 mandatov.
Na Madžarskem se vrše volitve, ki so pa vse prej, nego svobodno izražanje volje naroda.	1
Nove fašistovske odredbe. Ministrski svet je določil, da‘še smatra fašistovski znak za državni’grb. Posledica tega je, da se smatra vsaka žalitev tega znaka za žhljtev proti državi kar se kaznuje kot zločin.
Italija, oborožuje Madžarsko. Nek časopis poroča, da dobiva' Madzär^kä Skozi Avstrijo pod napačno deklaracijo stare italijanske strojnice. Baje jih je dösedaj ha' ta načift dobila okrog 20:000.
Razmere na Kitajskem. Poroča se iz province Šons, da so bile strišne razmere v obleganem mestu Sianfu.’ Ulice so bile polne trupel. Vojaki so strašno ropali po mestu in od,-vzeli civilistom vse, zlasti živila. Živil sploh ni bilo mogoče kupiti: Javno se je prodajalo človeško meso. Prebivalci so zauživali vse, samo da ne umro lakote.
.. I. ..	,	- •
Naše gibanje.
Krajevni odbor UVI Celje bo imel svoj 7. redni letni občni zbor dne '9.' januarja 1927: Pri tej priliki opozarja svoje člane, da bodo imeli dostop na zborovanje le tisti, ki so glasom pravil poravnali članarino. Vabimo torej vse zamudnike, katerim so se tudi razposlali posebni opomini, da poravnajo vso zaostalo članarinno, ker bo drugače odbor primoran iste črtati iz imenika članov ter zahtevati vrnitev članskih knjižic.
Obračuni. Krajevni odbori morajo sestaviti svoje obračune in jih poslati najkasneje do 10. januarja 1927 Oblastnemu odboru v Ljubljani! Tozadevno naj se Krajevni odbori ravnajo po členu 22 novih društvenih pravil. Proti onim odborom, ki bi tega ne izpolnili, je upravičen Oblastni odbor postopati v smislu čl. 25 pravil. Zato naj pokažejo vsi točnost.
Bled. Krajevni odbor na Bledu naznanja, da se bo delila moka in sladkor za BpžiČ v nedeljo 19. t. m. od 2. do 6. ure popoldne, Vsak član dobi za vsakega družinskega člana 2 kg moke po 3 Din in 1 kg sladkorja po 10 Din.
Delilo se bo samo ta dan, kdor ne pride, zapade njegov delež v korist drugim.
Letna uverenja za trikratno vožnjo po železnici bodo veljala prihodnje leto še na' enakih tiskovinah. Krajevni odbori, ki imajo v zalogi še stare neporabljene tiskovine, naj jih obdrže in jih prično po novem letu izdajati za prihodnje leto. Kdor za leto 1926 ni vzel svojega uverenja, se mu ga naknadno ne more dati. Paziti je treba na to, da se nikomur ne izdaja_uve-renja dvakrat in da vojne, vdove in sirote nimajo pravice na znižano vožnjo, Vsako izdano uverenje je treba vpisati v člansko' knjižico. Voditi je treba natančen seznam o izdanih uve-renjih s tekočimi številkami, številkami članskih knjižic, številkami uverenj, imeni in priimki članov in lastnoročnimi podpisi. Sezname o izdanih uverenjih je treba vedno prej poslati Oblastnemu odboru predno on izda nove tiskovine.
Nova naredba vojaškim godbam. Središni odbor nas obvešča, da je minister vojske in mornarice odredil dne 12. novembra 1926 pod Adj. Br. 34037, da imajo vojaške godbe v krajih, kjer se nahajajo, enkrat v letu brezplačno svirati pri svečanostih našega Udruženja. Večkrat v letu morajo pa vojaške godbe brezplačno svirati tudi v nekaterih krajih po deželi, kjer je naše udruženje in sicer o priliki svečanosti. Našim odborom pojasnjujemo, da se za svečanosti ne smatrajo navadne veselice. Svečanosti so n. pr. žalni dnevi, odkritja spomenikov itd. Tudi je razumeti glede udeležbe
godbe na deželi tako, da ni dolžnost njena priti k vsem Krajevnim odborom, ampak vsako leto na par krajev, n. pr. letos v tri kraje, drugo leto v tri ali štiri kraje, kjer se izkaže potreba.
Ponudba čevljev. Naznanjam, da imam v zalogi vsakovrstne čevlje, velike in majhne, črne in rujave različnega usnja. Prima boks čevlji stanejo po povzetju od 200—210 Din. Pri naročilih prosim, da se natančno označi številko velikosti, barvo, obliko (amerikanske ali širni) usnje, gumi ali kovane. Imam tudi gamaše črne ali rujave. Najboljša božična in novoletna darila so moji čevlji za odrasle in otroke. Za mnogoštevilna naročila se priporoča Alojzij Lorenčič, invalid-čevljar. Sv. Peter v Savinjski dolini.
Druge novice.
Major-invalid Milorad Stefanovič aretiran.
Na zahtevo prvostepenoga suda za mesto Beograd je bil aretiran Milorad' Stefanovič, major-invalid, bivši predsednik Udruženja vojnih invalidov. On odgovarja za nerodnosti v denarnem poslovanju invalidskega udruženja, ki je proti njemu svojčas vložilo tožbo. Vlekla se je zadeva par let, a je naposled prispela do aretacije.
Država je oškodovana pri nabavah premoga. Državni svet, kot vrhovno disciplinsko sodišče je odredilo, da se do konca preiskave suspendirajo direktor zagrebške direkcije Mita Jovanovič, načelnik strojnega oddelka Cvetkovič in še sedem drugih uradnikov. Država je namreč oškovana za več milijonov pri nabavi premoga za državne železnice.
Zaposljevanje inozemskih delavcev. V ministrstvu za socijalno politiko se je sestala komisija, ki bo revidirala podpise za izvajanje določb o zaposlitvi inozemskih delavcev v Jugoslaviji. Namen je, da se ta zaposlitev kolikor mogoče omeji.
Uniformirani davčni organi. Finančni minister je odredil, da morajo izven pisarne nositi davčni organi uniforme.
Trbovlje — trg, Tržič — mesto. Povodom državnega praznika je kralj podpisal ukaz o imenovanju Tržiža mestom, in Trbovelj za trg.
Odprava vizumov. Z Dunaja poročajo, da je avstrijska vlada prevzela inicijativo za odpravo vizumov.
Davek na samce. Italijanski ministrski svet je sklenil uvesti progresivni davek na samce od 25. do 60. leta. Samski davek bo izročen državnemu institutu za varstvo materinstva in za zaščito sirot.
Brezposelnost v Angliji. Koncem preteklega meseca je bilo v Angliji en. milijon in pol brezposelnih, to je za 300 tisoč več kot lansko leto ob istem času.
Srebrni denar v Italiji. V promet je bil v Italiji oddan desetlirski srebrni denar, ki ima velikost dosedanjega trilirskega novca.
Rudnik srebra in svinca. V Opsenici pri Ohridu v Srbiji je izsleden rudnik svinca in srebra. Ruda vsebuje 80% čistega svinca. Na eno tono rude pride en in pol odstotka čistega srebra.
Rudarska stavka na Poljskem. Na^ Poljskem prete rudarji s splošno stavko, ker odklanjajo lastniki premogovnikov njihove zahteve po povišanju mezd. Prav tako se tudi delavstvo v petrolejskih rafinerijah pripravlja na stavko.
Gospodarstvo.
Praktični migljaji.
Če mleko prekipi, vrzi par zrnov soli po štedilniku na ono mesto, kjer je mleko razlito, to vzame ves neprijeten duh. ■
»	*
Prideni kavi par zrnov soli, bo mnogo okusnejša. Sol primešaj gorčici, bo dalje časa ostala sveža. Slana voda uniči žuželke na zelenjadi.
*	*• . .
Nemogoče je gladko likati, če ni likalnik čist in gladek. Izmij ga z vročo vodo v kateri je močna raztopina sodei Kadar likalnika ne rabiš, ga ne postavljaj z dnom k dnu.
•	*
Ako ponev diši po ribah, nalij vanjo kropa ter vrzi nekoliko čajevih peres, kar kuhaj dve minuti.
♦	* .
V kuhinji imej vedno boraks ali sodo za kuhanje. To sta dobri sredstvi pri opeklinah ali če se opariš.
*	*
Grda navada je kozarce vtikvati drug v drugega, toda v naglici se to' rado dogodi. Nikdar ne skušal tako dva kozarca ločiti s silo, gotovo enega ali celo oba zdrobiš pri tem poskusu. Napolni znotranji kozarec z mrzlo vodo ter vtakni zunanjega v toplo vodo. Zunanji kozarec so bo pri tem raztegnil ter znotrajnega izpustil iz »objema«.
Pri snaženju posteljnine se posluži tudi zračne se-salke kakoršne imajo kolesarji. Nobena ščet ne more do prahu katerega s sesalko lahko odstraniš.
*	»
Par kapljic glicerina v kozarec hladne vode, ustavi kolcanje ako hitro popiješ.
•	*
Premog bo izdatnejši, če ga poliješ s pet litrov vode v kateri si raztopil dobro pest navadne sode.
• . *
Ako pri likanju kaj osmodiš, namaži ono mesto z sveže prerezano čebulo potem pa tri ure namakaj v mrzli vodi. Ako ni popolnoma sežgano, bo rjavi madež izginil.
Književnost.
»Mladi junak« je brezdvomno najpriljubljenejši, a obenem tudi najcenejši naš mladinski list. Odlikuje se s svojo pestro, bogato in s pristnim otroškim duhom prožeto vsebino. Opremljen je z lepimi barvanimi sličicami, ki njegovo vrednost še podvojijo. Celoletna naročnina znaša 10 Din. Naroča se — pismeno ali ustno — pri upravi Poljanski nasip št. 10.
Vsebina novemberske številke: Kaj bomo delali v novembru? — Albin Čebular: Biseri (nadaljevanje). — Albin Čebular: Polžek in Pikapolončica (nadaljevanje). — Mirko Kunčič: Črna žalost (pesem). — Mirko Kunčič: Žalostne sanje. — Albin Čebular: Na vseh vernih duš dan (pesem). — Mirko Kunčič: Težko breme (pesem). —^ Theofontes: Delo hudobnega Furiobibe (nadaljevanje). — Mirko Kunčič: Na Martinovo. — Albin Čebular: Kateri so mladi junaki? (pesem). — Delo mladih. — Zbrana zrnca. — Tebi na pot. — Pisma mladih junakov. — Za razvedrilo. — Naše slike.
Starši, ako hočete za božične praznike razveseliti svojo deco z lepim, koristnim čtivom, naročite jih na »Mladega junaka«! Uspeh te neznatne denarne žrtve ne bo izostal. »Mladi junak« jim bo učitelj, vodnik na težki, neštetim opasnostim in zmotam izpostavljeni poti skozi življenje. »Mladi junak« je misijonar, ki se je ves posvetil delu za oblažitev socijalne bede, ki jo povzroča v naših družinah v pretežni večini — alkohol. »Mladi junak« je sila, ki podžiga voljo, krepi odpornost in borbenost proti vsem kvarnim moralnim blodnjam, ki so se razpasle tudi že med mladino. »Mladi junak« je stremljenje za izkristaliziranjem duha, po-vzdigom jti porastom fizičnih sposobnosti izmozgane maSe. Nauki, ki jih bo naša deca s pridom črpala'iz njega, so nam zanesljivi predhodni oznanjevalci vstajenja padlih duš. Usmerimo hotenje rtaših malih k vzorom, ki jih je povojna psihoza skoro povsem zatrla, k idealom, ki ginevajo pod pritiskom materijalizma,
1* luči, k resnici —----in mladina bo Itisti
faktor, tista mogočna sila, ki nam bo priborila lepšo, svetlejšo bodočnost!
Zdravje.
Influenca. Povzročitelj influence ie najmanjši bacil, kar jih dozdaj poznamo. Odkrili so ga leta 1892. Njegova dolžina znaša pol mikrona, ni gibljiv ter je nevaren človeku, kateremu povzroči influenco ali špansko bolezen. Proti razkuževalnifn sredstvom ni odporen, pa tudi mraz in vročina mu škodujeta, zato se zunaj v naravi ne more dolgo vzdržati pri razvojni možnosti. Bacil influence ima svoj glavni sedež v sopilih. Odtod se prenaša z drobnimi kapljicami pri dihanju, kašljanju in govorjenju od človeka na človeka. Najugodnejši razvojni čas je zanj jesenska, zimska in pomladna doba. Tudi človek je v tem času > za bolezni bolj sprejemljiv. Razen tega imamo v tem času še dolgotrajno oblačno in vlažno vreme,, ki pospešuje razvoj bakterij. Obramba proti influenci je težavna, ker so te bakterije preveč razširjene in je sprejemljivost zanje zelo velika. Tukaj izolacija, ki je pri drugih nalezljivih boleznih neobhodno potrebna, nima pomena; prav tako ne priporočamo končnega razkuževanja, ker povzročitelj zunaj telesa itak naglo pogine. Važna pa je snaga bolnikove okolice, sprotno razkuževanje njegovih izločkov Iz ust in. nosa, katere je zbirati v posebni posodi ter jih polivati s sanitolovo raztopino. Koristno je pogosto umivanje pljuvalnikov z vrelo vodo ali z razredčenim sanitolom. Neobhodno potrebno je večkratno pranje rabljenih žepnih robcev, krp in brisač. Izvršimo ga vedno potom prekuhavanja v vročem lugu ali namakanju v sanitolovi tekočini. V poštev pride tudi razkuževanje okuženega perila in posteljnine. Influenca, je slabotnim in jetičnim osebam lahko smrtno nevarna bolezen. Vendar poteče največ slučajev brez nevarnih posledic. Pravega zdravila proti tej bolezni ne poznamo. Jako dobro učinkujejo sredstva, ki povzročajo potenje.
Vpliv alkohola na napredek v šoli. Neki dunajski /učitelj je preiskal vpliv alkohola na uspeh šolskih otrok; 591 otrok, od teh 217 dečkov, 374 deklic. Za* ključek je bil tale:
Nobenega alkohola ni pilo 134 otrok; uspeh dober 42%, uspeh slab 9%;
izjemoma je dobilo alkohol 164 otrok; uspeh dober 34 %, uspeh slab 9 %;
vsak dan enkrat je pilo alkohol 219 otrok; uspeh dober 28%, uspeh slab 14%;
vsak dan dvakrat je pilo alkohol 71 otrok: uspeh dober 24%, uspeh slab 18 %;
vsak dan trikrat so pili alkohol 3 otroci: uspeh dober 0 %, uspeh slab 67 %.
Uspeh pri neoznačenih odstotkih je bil srednji. Ali si moremo vpliv alkohola bolj nazorno predstavljati kot nam govori ta tabelica?
Raznoterosti.
Kako čistimo gumijaste dežne plašče. Dandanes vidimo že povsod nošnjo dežnih plaščev, bodisi v mestih ali na deželi, pri bogatinih in pri revnih. Saj tako-rekoč nadomestujejo dežnike in pod njimi lahko nosijo obleko slabše vrste. Evo nekaj navodil, kako se te vrste roba očisti.
Gumiplašč je gumiran ali samo na eni strani, ali pa na obeh, seveda je zadnji boljše vrste. Kemično se radi impregniranja ne dajo čistiti. Poleg tega pa bi kemično čiščenje bilo v škodo gumiju samemu, ker bi kemično sredstvo gumi razredčilo, tudi se ne sme plaščev čistiti z bencinom, bencolom, terpentinom ali špiritom. Najbolje in tudi skoraj edino sredstvo je, da napravimo lahko milnico ter z gobo plašč operemo, takoj nato pa z čisto vodo, milnico izplaknemo. Mastni madeži pa se dajo odstraniti z mešanico etra z alkoholom. Nikdar pa ne smemo plaščev z glicerinom »osvežiti«, to se pravi barvo poživiti. Res, da se to da na ta način doseči, toda le za prav malo časa. Tudi je treba paziti, da nikdar ne pridemo s plašči preblizu vročine, kajti kaj rado se dogaja, da marsikdo obesi moker plašč k peči oziroma napeljavam centralne kurjave.
Bakterije. Priprosto ljudstvo še vedno ne more umeti, kaj So bakterije ter si jih ne more predstavljati. »Pa kakšne so te živalice«, je vprašala priprosta kmetica? »To so za • prosto oko nevidna živa bitja«, je dobila odgovor. »In kje pa se nahajajo?« »Povsod, na rokah, v ustih, na obrazu, sploh povsod.« »A tako, zato me v včasih tako jč in srbi po životu, pa ne morem ničesar opaziti«, je odvrnila nato ženica.
Najbolj zdravo mesto. Največje mesto v Avstraliji je Sidney, ki šteje čez 900.000 prebivalcev. Dr. Purdy, zdravstveni prvak v tem mestu, je podal poročilo o zdravstvenih razmerah mesta ter med drugim izjavil: »Sidney je od vseh mest na svetu, ki štejejo nad pol milijona prebivalcev, najbolj zdravo in ima v tem oziru svetovni rekord. Od 100.000 ljudi, jih je leta 1924 umrlo samo 928. Od tisoč dojenčkov pod enim letom jih je umrlo samo 57. Povprečna umrljivost v zadnjih petih letih je bila le 9 na tisoč. Purdy pravi, da poleg izbornih higijeničnih naprav v tem velemestu pripomore k temu nizkemu stanju umrljivosti tudi izredno ugodno podnebje.
O paralizi. Najnovejše poročilo o progresivnem mrtvoudu trdi, da ta bolezen ni neomejeno neozdravljiva. Odkar je 1. 1917. dunajski psihiater Wagner opozoril na lečenje z inficiranjem malarije, se je njegova metoda uporabljala na raznih klinikah in zdravstvenih zavodih. Večkrat je nastopilo zboljšanje tako telesne, kakor tudi duševne sposobnosti. Kri malaričnega človeka se vbrizga mrtvoudniku, ki po nekaj dneh dobi mrzlico, docela slično kakor pri malariji. Res da je za oslabelega paralitika to zdravljenje naporno. Prezreti pa se ne sme nazor, ki ga je na wiesbadenskem zborovanju podal psihiater Hoche, da se namreč mrtvičnost sama po sebi nagiblje k milejšemu poteku. Ce je to res, utegne iti nekaj uspehov pri zdravljenju paralLtikov z malarijo na račun te izpremembe. O zgodovini paralize meni ruski učenjak Daraskijevič, da je mrtvoudnost zna-biti posledica cepljenja proti osepnicam in sicer sklepa to od tod, ker datirajo prve vesti o paralizi iz početka 19. stoletja, ko se je pričelo stavljenje koz. Krapelin in Plaut to misel zavračata, rekoč, da sta v Ameriki naletela na mrtvoudnost pri osebah, ki niso nikdar bile cepljene proti kozam. Menda bo le slučaj, da segajo poročila o paralizi kot svojevrstni bolezni baš v pričetek 19. stoletja. Gotovo da je bila ta bolezen že preje znana.
»Brezalkoholna produkcija«, Ljubljana, Poljanski nasip 10./17 pošlje vsakemu naročniku »Vojnega invalida« zanimiv cenik brezplačno. Zahtevajte ga takoj; ne bo Vam žal!
Izdaja Udruženje vojnih invalidov. Odgovorni urednik: Stanko Tomc. Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Zanjo odgovarja: France Štrukelj.
Krojaškega učenca
sina invalida ali siroto sprejme takoj krojaška delavnica Vzajemne pomoči. Osebne zglasitve v Šentpeterski vojašnici.
U/U/WU/U/ü/U/U/U/U/U/WU/U/U/U/U/y/il/WU/U/ MIMI
Vzajemna pomoč
posojilna in gospodarska zadruga
r. z. z o. z.
v Ljubljani, Šentpeterska vojašnica
sprejema hranilne vloge, daje posojila v gospodarske svrhe vojnim žrtvam.
Priporoča svojo novootvorjeno krojaško delavnico za izdelavo vseh krojev po najnovejših modah. Invalidi, vdove in sirote dobe primeren popust. Sprejema tudi popravila oblek, izdelavo konfekcije in vsa druga krojaška dela-
/n/flM/uMM/n/RM/n/n/n/n/n/HM/iiM/ivR/ivn/n/n/J1