SKRIVNOSTNA FOTOGRAFIJA SKRIVNOSTNA FOTOGRAFIJA rubriko Skrivnostna fotografija želimo udejaniti del poslanstva naše nove revije Svet ptic; to je širjenje znanja o pticah kot je bilo zapisano v uvodniku prve številke. In kaj je navsezadnje listanje po priročnikih in iskanje določevalnih znakov pri posameznih vrstah, če ne ravno nabiranje novega znanja? Opravilo, ki ga ponavadi prepustimo deževnim dnem in nam kasneje še kako pride prav pri delu na terenu. Odločili smo se. da damo svojim članom pri prepoznavanju skrivnostnih vrst ptic še dodatno spodbudo. Odslej bomo namreč ob izteku vsakega letnika revije Svet ptic podelili nagrado najboljšemu oziroma najsrečnejšemu članu, ki bo sodeloval v tekmovanju »Skrivnostna fotografija«. Nekatere fotografije bodo morda odslej zahtevale nekoliko več razmisleka in znanja, vsekakor pa za večino nadobudnih ornitologov ne bodo pretežke. Za njihovo rešitev bo potrebnih nekaj praktičnih izkušenj, razmišljanje in dvome pa si boste olajšali z dobrim priročnikom za določanje ptic. In če boste dragi člani pogosteje segali po priročnikih in drugi ornitološki literaturi ter sc na tako izobraževali, bo rubrika vsekakor dosegla svoj namen. PRAVILA TEKMOVANJA »SKRIVNOSTNA FOTOGRAFIJA 1. v vsakem letniku revije Svet ptic bo objavljenih skupno osem fotografij ptic - po dve v vsaki številki (izjema je letošnji letnik, pri katerem začnemo s tekmovanjem v drugi številki, tako da bo na koncu skupno število fotografij šest). Obe fotografiji v vsaki tekoči številki revije si pozorno oglejte in na dopisnico napišite vrstno ime ptice, kije na sliki. Pri tem uporabljajte veljavna slovenska imena ptic, ki so bila objavljena v Acrocephalusu št. 94-96 (letnik 20) ali latinska imena. Na dopisnico napišite svoje ime in priimek ter natančen naslov in ga pošljite na društveni naslov ( DOPPS, p.p. 2395. 1001 Ljubljana) s pripisom »Za skrivnostno fotografijo« najkasneje v 30 dneh po prejemu revije na dom. 2. skupni zmagovalec tekmovanja »Skrivnostna fotografija« je tisti, ki pravilno določi ptice z vseh skrivnostnih fotografij objavljenih v enem letniku revije Svet ptic. V primeru, daje takšnih članov več, bomo zmagovalca izžrebali. Če nobeden izmed sodelujočih ne zbere osmih pravilnih rešitev (v letu 2000 izjemoma samo šest), je zmagovalec tisti, ki ima največ pravilnih odgovorov. V kolikor jih je več z enakim največjim številom pravilnih rešitev, zmagovalca spet izžrebamo. Skupni zmagovalec letošnje sezone bo prejel knjigo Collins Bird Guide avtorjev K. Mullarney, L. Svensson, D. Zetterstrom in P. Grant, kije izšla pri založbi Collins leta 1999. Rezultati bodo objavljeni v prvi številki revije Svet ptic v letu 2001. 3. Poleg tega bomo med sodelujočimi, ki bodo pravilno določili obe ptici na fotografijah iz vsake tekoče številke revije Svet ptic, izžrebati enega dobitnika društvene majice. V primeru, da ni nobenega z dvema pravilnima rešitvama, ta nagrada nebo podeljena. Dobitnik za vsaki krog tega dela tekmovanja bo objavljen v naslednji številki revije. 4. Na tekmovanju lahko sodelujejo samo člani društva. 5. Na tekmovanju ne morejo sodelovali urednica Sveta ptic in člani uredniškega odbora. Avtorji fotografij, uporabljenih v igri, ne morejo sodelovati pri tistem krogu tekmovanja, v katerem so uporabljene njihove fotografije. 6. Pri izboru fotografij za tekmovanje pridejo v poštev samo tiste vrste ptic, ki so bile vsaj enkrat registrirane na območju Zahodnega Palearktika. Teoretično je tako potrebno računati z nekaj več kot 950 vrstami ptic. Luka Božič Obrazložitev skrivnostne fotografije Iz prejšnje številke ibjo uharico je na njenem dnevnem počivališču februarja 1999 v narodnem parku Corbett v Indiji fotografiral Borut Rubinič. Ribjo uharico bi zaman iskali na seznamu vrst slovenske avifavne. Nam najbližja gnezdišča so bila znana iz južne Turčije. Sirije in Izraela, kjer pa je danes domnevno že izumrla. Na sliki lahko opazimo značilne obušesne pernate čopke, ki jih med sovami poleg ribjih uharic Ketupa imajo še viri Bubo, skoviki Otus in uharice Asio. Pri tem lahko odpišemo predstavnike skovikov in uharic, saj te sove držijo čopke le navpično in nikoli vodoravno, kar je značilnost ribjih uharic SVET PTIC 29 revija Društva za opazov.inje in proučevanje pcic Slovenije DOPPS SKRIVNOSTNA FOTOGRAFIJA in virov. Sovo na sliki bi zato lahko najlažje zamenjali s katerim od predstavnikov virov. npr. z veliko uharico Bubo bubo. Pri tem lahko izposta- vim tri bistvene značilnosti vidne pri sovi na sliki, ki jo nedvomno določajo ... , . Ribja uharica Kctupii sevlom-nsis za nbjo uharico-. 1. struktura obrazne maske je manj izrazita; 2. obušesni čopki so kratki in šopasti (velika uharica ima daljše in izrazitejše obušesne čopke) 3. temne proge na letalnih peresih so debelejše kot pri veliki uharici. Poznamo štiri vrste ribjih uharic, ki se ločijo med seboj po vzorcu na trebušnih peresih (na sliki to ni opazno) in po obarvanosti čela. Slednje je pri malajski K. kelupu in gorski ribji uharici K. Jlavipes svetlejše, pri ribji uharici K. zeyhnensis in severni ribji uharici K. blakisloni pa enotno obarvano, tako kot glava. Če si natančno pogledamo sovo na sliki, vidimo, da ima čelo približno takšne barve, kot jc celotna glava. Razlikovanje med vrstama K. zev Ion en sis in K. blakisloni je s slike težavnejše. K. blakisloni je večja (skoraj kol velika uharica Bubo bubo) in ima temnejšo obrazno masko. Poleg tega se areala obeh vrst ne prekrivata. V Indiji živi le ribja uharica K. zeyhnensis. kar je tudi pravilna determinacija sove na sliki. ova z druge slike, veliki skovik, je verjetno povzročala manj težav pri določevanju, saj jo poznamo že iz domačih logov. Spekter možnih vrst se nam hitro zmanjša, če pogledamo barvo oči. Te so bile na sliki rumene. Pri tem lahko izločimo vse "čmooke" vrste (lesna sova Strix alueo, kozača S. uralensis. pegasta sova Tytoalba) in vrste, ki imajo rdečkasto šarenico (velika uharica Babo bubo, mala uharica/Ts/ootus). Sivo perje izloči močvirsko uharico Asioflanuneus, velikost (ocenimo jo lahko glede na velikost listov gabra, na katerem sova sedi) pa druge večje vrste. Izbor se nam tako zoži na štiri male sove: čuk Athene noelua. koconogi čuk Aegolius funereus, mali skovik Glaueidiumpasserinuni in veliki skovik Otus scops. Ker sova nima obušesnih čopkov, to sicer lahko namiguje na katero izmed prvih ireh vrst. vendar je potrebno opozoriti, da ti čopki pri velikem skoviku v razburjenem in budnem stanju niso vselej vidni. Po temno obarvanem kljunu, značilni črni črti, ki sega preko glave do kljuna, in po razmeroma majhni (glavi glede na telo) lahko sovo zanesljivo določimo za velikega skovika. Samca velikega skovika. ki jc priletel na predvajani posnetek oglašanja, je na tradicionalnem štetju velikih skovikov na Ljubljanskem barju v letu 1999 pri Blatni Brezovici fotografiral Marjan Trobec. Al Vrezec Foto/Luka Bo/ić Katera vrsta je to? foto/Luka Božić Katera vrsta je to? 30 SKRIVNOSTNA FOTOGRAFIJA