412 An Analysis of the Representation of the Turks in History Curricula between 1879 and 1946 1946 so z obravnavo raznih entitet Turkov - skurza. Pri njegovem analiziranju smiselno - ske sklope, ki so povezani s predstavami o spoznanji sodobnega zgodovinopisja in an- njihovo vsebino pa hkrati ovrednotimo skla- dno s spoznanji, ki so nam dostopna danes. Tako se pedagoške misli Karla Ozvalda pre- pletajo s postkolonialnimi študijami Edwarda - nega diskurza. Rešitev iz okvirov tega diskurza razumevanje svoje lastne zgodovine, zgodo- ter predvsem, od kod izvirajo mnogi predsodki globalizacije je pomembno razumeti poglede preteklosti ter jih presegati in iskati poti so- lastne narodne identitete. Abstract History curricula from 1879 to 1946 contrib- uted to the growth of Orientalist discourse by In our analysis, we have grouped the content of the curricula into thematic sets related to The analysis of the curricula has been extend- ed by adding the insights of contemporary historiography and anthropology, as we try to view the documents of a bygone era in the spirit of the knowledge of that time, while at the same time evaluating their content in ac- cordance with the knowledge available to us today. The pedagogical ideas of Karl Ozvald are thus intertwined with the postcolonial studies of Edward Said in an attempt to show ways out of the Orientalist discourse. Leaving would allow Slovenia and Europe today to bet- ter understand their own histories, the history of their neighbourhood, geopolitical possi- prejudices and fears come from. In times of migration and globalisation, it is important to understand and transcend the views of the past and to seek ways of living together in the future, but not at the expense of one's own na- tional identity. 413 Edward Said Edward Said mrhovinarstvo, predvsem pa ekonomski imperativ izrinjajo humanistiko na ob in mladine, razmislimo o namenu celotnega pouka. Ta je v funkciji, da prenese misli, h Karlu Ozvaldu, ki je sledil pedagoškim izsledkom zunaj meja sloven kajti le ob zdravem razvoju celote je nekaj upanja za posameznika, da se bo tudi spake, ki sta jih vedno znova in s tolikšnim uspehom slikala neumnost in gonja, 1 in veram, in na naših vratih potrka nevarnost razsula.« 2 3 kulturami toliko bolj nujna. Kar je Ozvald premišljeval v okviru habsburške mo narhije, potem pa še bolj v okviru Kraljevine SHS, se je danes razširilo na ves svet. Ozvald, ki je bil prvi profesor pedagogike na ljubljanski univerzi, je vzgojo pojmoval kot kulturni proces, katerega namen je objektivne kulturne vrednote 4 Šolska kronika: Zbornik za zgodovino šolstva in vzgoje, 10, 2001, št. 1, str. 184–185. 2 Ibid., 185. 3 Ibid. 4 Ibid., 184–185. 414 5 in narodnem edinstvu, zavest o nedeljivi jugoslovanski naciji in jugoslovenski 6 Kljub temu pa je treba poudariti, da na prvem mestu pouka – operativno gledano – ne smejo biti vzgojni cilji. Ti so in morajo biti glavni smoter, ne sme pa Stanko Gogala. Ta je zelo skrbel, da se religiozna vzgoja ne bi sprevrgla v dresira lepa, dobra in vredna sama po sebi. 7 Sicer nas tu religiozna vzgoja prvenstveno ne zanima, vendar pa se moramo zavedati, da je vsaka ideologija po svoje podobna religiji, ki jo zgolj (bolj ali manj) oropa transcendence, a ostane v osnovi enaka. v Ljubljani (Ljubljana, 1932), str. 9–10. goške misli, Šolska kronika: Zbornik za zgodovino šolstva in vzgoje, 12, 2003, št. 1, str. 18. 415 8 in njegovo nista nezanimiva, a jima ne gre prehitro prisluhniti. Takšne poudarke na Sloven skem najdemo vsaj od Antona Martina Slomška naprej, razprava o odnosu med 9 10 kot pretirano radikalna, se vedno znova po eni strani ustrezno prilagoditi cilje pouka, po drugi pa raziskati, kako so bile te vsebine predstavljene v preteklosti, jih dobro analizirati in o njih premisliti ter se kako ravnati z metodološkimi problemi, ki jih prinaša zgodovina«, 11 kot je zapisal 12 prav tako pa seveda premagovati tudi druge omejenosti in jih pre vetriti s spoznanji sodobnega zgodovinopisja. 8 Ibid., 20. 9 Ibid., 21. 10 Ibid. 11 Edward W. Said, Orientalizem: zahodnjaški pogledi na Orient, ISH Fakulteta za podiplomski , Studia humanitatis (Ljubljana, 1996), 143. 12 Said velja za utemeljitelja postkolonialnih študij. S svojim najslavnejšim delom Orientalizem iz leta 1978 (navedeno zgoraj) je odprl nova polja raziskovanja in zanimanja za reprezentacije nas bomo razpravljali. 416 13 Dunajem« 14 15 Tako tako pogosto prikazovali in pri njih seveda poudarjali zgolj njihove nevarne in su centralizacije habsburške monarhije. 16 na. Sv. zveza proti Turkom.« 17 Opazimo lahko, kako besedilo spodbuja nekakšen 18 13 1946, ki so dostopni v Slovenskem šolskem muzeju. V tem poglavju se osredinimo na obdobje 14 dne 3. julija štev. 1919 ex 1890. Izdal c. kr. okrajni šolski svet v Postojni, dne 9. sept. 1893 št. 680. str. 8. 15 16 2012, str. 19. 17 v Ljubljani (Ljubljana, 1932), str. 11. 18 vije (Beograd, 1936), str. 171. 417 pomenu. 19 20 ki leta 1937 v 21 Le zamislimo si lahko, kakšno lamskega sveta (kjer so Turki, Arabci in Perzijci predstavljeni kot skorajda eno in isto – Orientalci) skozi zgodovino, predvsem pa njihove kulture, kakor bomo še pozneje pokazali. 14. in 18. stoletjem je bila nekakšna nasilna babica Evrope, saj je morala ta iskati 22 Seveda obstaja celo morje njihove vplive, kar je prineslo izdajo prvega prevoda Korana v ljudskem jeziku. V tej knjigi se sicer pojavi cel kup napak in predsodkov, vendar pa ji je sledilo manje za te teme. 23 19 1933), str. 8. 20 vir). 21 22 str. 11. 23 Ibid., str. 228. 418 razvojem vse bolj solidne vednosti o Arabcih, Turkih in islamu.« 24 Tako so konec bolj naklonjena rasti gospodarstva. Tako sultanu ni pomagala niti polna blagajna 25 Šele po porazu Turkov pred Du predstave o turškem sijaju bledele, pojavljali pa so se obskurnejši prikazi. 26 na drugi strani pa se Turki s tem ne morejo okoristiti, saj so zapleteni v vojno s li pa ne omenjajo njihovih sosedskih odnosov v Orientu, ki pravzaprav sestavlja tletni vojni Evropejci med seboj sklenili mir, so skupaj pritisnili na Turke. Leta Sobieski, vojvoda Lotarinški in poljski kralj, ki so mu sledile poljske, saksonske 27 turški zavezniki, zato obleganju Dunaja ni bil naklonjen niti sultan, vendar je ve 24 Ibid. 25 Ibid., str. 229, 231. 26 Jezernik 2012, str. 9. 27 Cardini 2003, str. 236. 419 28 Tu je diplomacije. Prav tako je vredno omeniti, da so Osmani po porazih v drugi polo in so tako postali podoben geostrateški partner v takratni evropski geopolitiki. 29 hudobnega Turka s turbanom in okrasjem v 15. in 16. stoletju, ko so se Evropej hvali s svojimi brki, v 18. stoletju. 30 31 Razširjenje elementov turškega obzidjem 32 povezavi z Evropo, 33 ti kulturne vrednosti same na sebi, njihove vpetosti v evropskost niti njihovega zahodna kultura goji do Orienta. 34 Treba je omeniti tudi, da se je negativna podoba Turka razvijala od 15. stole za takšen razvoj reprezentacije Turka lahko navedemo v prvi vrsti dva motiva, ki sta poganjala ta diskurz. Po eni strani je sultanu koristil takšen ugled, saj ga 28 Ibid., 237, 238, 244. 29 Jezernik 2012, str. 11. 30 Cardini 2003, str. 244–245. 31 Said 1996, str. 15, 18. 32 Cardini 2003, str. 246, 254. 33 34 Said 1996, str. 25. 420 35 Tako je mnogo gradov in utrdb prešlo v osmanske roke po mirni poti, saj je bilo šibko upiranje slabše kakor brezpogojna predaja. V prvem gosto izkazali za bolj milostne, kakor se jim dandanes pripisuje. Tako so Osmani 36 ki bi ju sicer porabili nje pri širjenju govoric o svojih dejanjih in podvigih. Raznovrstnosti osmanskega nasilja na tem mestu ni smiselno nadalje opisovati, je pa vsekakor treba misliti nanjo pri nadaljnjem razmišljanju o Turkih. 37 38 Ta je zarisal smernice vsem analizirali. 39 40 Arabski svet pa je postajal vedno bolj 35 Slovenije za šolstvo (Ljubljana, 2012), str. 46–48. 36 tega pa ohranjati visoko moralo. 37 Kumrular v Jezernik 2012, str. 49. 38 Vestnik ministrstva za prosveto Ljudske republike Slovenije. Letnik I, številka 11 (Ljubljana, 1946), str. 93. 39 omejili zgolj na zgornji vir, ki je temeljni za vse druge. 40 Cardini 2003, str. 246. 421 41 Vedno bolj so prevladovale predstave o Turkih, zato si je dobro ogledati paleto repre ki ga je prineslo razpravljanje o strpnosti, so z ljubeznivo neizprosnostjo pritiskali 42 Proti dve, tobak, kavo in mir za premišljevanje.« 43 Tako nam vloga Turkov kot pred stavnikov Orienta postane bolj jasna, hkrati pa se zavemo, kako so bili odrinjeni v od Evrope in bila del Orienta. Balkan so dojemali kot nekakšen Orient v Evropi, sebno mesto v Evropi. 44 tudi kot prijatelji nasproti Bizancu, saj jih je neka legenda skupaj s Franki nare dila za potomce Trojancev, in tako naj bi bilo njihovo zavezništvo zoper Bizanc 45 dojemalo zgolj še kot bolnika ob Bosporju, so zgolj del monolitnega bloka z imenom Orient. 41 Ibid., str. 247. 42 Ibid., str. 255. 43 44 45 Cardini 2003, str. 113. 422 46 mislimo voriti. Osmanov zelo spreminjale. 47 Poleg tega pa so v zgodovini Orienta pomembna ra iz 14. v 15. stoletje s svojim pustošenjem zadal velike izgube, 48 še pomembnejšo 49 zgolj zasedat delovna mesta. 50 Tako so npr. še na koncu 19. stoletja v številnih 51 rekel komu Turek, pozitiven pomen pa je zanje ta pojem dobil z na novo skova no nacionalno zavestjo, pri kateri je pomembno vlogo odigral Mustafa Kemal 46 47 Jezernik 2012, str. 8. 48 49 50 51 Jezernik 2012, str. 17. 423 turškim obdobjem, med Osmani in Turki. 52 Omenimo še panturkizem, ki se je pojavil v drugi polovici 19. stoletja in je vsekakor prehitel paniranizem in panarabizem, 53 ki sta nastala v 20. stole stalitve vsega turškega v eno entiteto.) Vsi se zgledujejo po pangermanizmu in najdemo pri gibanju islamskih reformatorjev jadidov, ki so skušali modernizirati razumemo kot moderni islam. 54 Panarabizem sledi panturkizmu, vendar brez arabske kulture. Seveda je to malce pretiran prikaz, vendar je nekako tako zaznati v splošni percepciji. Paniranizem na drugi strani je manj vpliven, saj ni nikoli celovitost Irana oz. nedeljivost ozemlja, ki mu zgodovinsko pripada. To ni širša 52 Ibid., str. 8. Pojem Turek tako ostaja brez narekovajev, kadar gre za nacionalno pripadnost Tur citirani zbornik. 53 drugemu, hkrati ko se krepi zavest odporništva proti evropskim kolonizatorjem oz. pozneje po paniranizem in panarabizem. 54 meljna dela (Ljubljana, 2014), str. 7, 44. 424 zahodne Azije. 55 obrobnega pomena. Turkmenistan, Uzbekistan itd. niso velesile, pravzaprav so le imperij, nato Sovjetska zveza, danes Rusija, v 21. stoletju pa vedno bolj Kitajska, zdijo najbolj zanesljiva, je zgodovina premetavala sem ter tja in se v njihovih pre obrazbah razkriva krhkost ljudi ali stvarnosti, ki jih imajo ta imena.« 56 naše raziskovanje in razmišljanje v tej študiji. Kajti kot smo napovedali v uvo 57 Brez 55 56 Evropo (Ljubljana, 2006), str. 16. 57 Perat 2001, str. 186. 425 dar prebilo na piedestal, kjer kraljuje v svoji samoumevnosti in ne sliši kritik z orienta pa so iskali modrost. Izmed treh modrijanov, ki so se napotili v Palestino, da bi videli Jezusa, ni nobeden prišel iz zahoda.' V nasprotju s pozitivnim in izo 58 Opazimo lahko, da za kulturne in religijske vsebine v šoli ni bilo prav veliko je starka, patriarh v zgodovini sveta. Srce vsake civilizacije pa so verske vredno te.« 59 60 ki jo danes pogosto štejemo kot refe Braudel je kot zgodovinar opredelil svoj predmet raziskovanja (zgodovino) 61 demonizirali, bi lahko bolje spoznali njihovo kulturo, medsebojne vplive, zaple Do druge svetovne vojne sicer lahko spremljamo (katoliški) verouk, ki 58 Ibid. 59 letje I, ŠKUC, Filozofska fakulteta (Ljubljana, 1991), str. 70. 60 61 (dostopno 1. 2. 2017), str. 6. 426 zumevanje preteklosti pa tudi interpretiranje sedanjosti. V globaliziranem 21. Kljub utemeljenosti marksizma v sociologiji in ekonomiji lahko v 70. in 80. le ur v nekaterih okoljih.« 62 12 ur pouka zgodovine na teden v gimnazijskem programu. Vendar nam na tem forme je tudi odprava historicizma iz pouka, vendar so to zahtevo napak razumeli 63 da je zgodovina kot 62 63 interpretirati v skladu s svojimi potrebami. 427 zaznavanje zgodovinskih zakonitosti. Tak programski temelj ni sprejemljiv, ker 64 razumljen kot zgolj informiranje o preteklosti, ne pa kot poskus totalnega poto saj didaktika zgodovine še ni prebavila analovske šole zgodovinopisja in njenih nost do vsakega velike vrednote oz. pomembni poudarki, ki jih je treba pri pouku posebej še razvoja naših narodov in narodnosti, z najnovejšo zgodovino vred, kar ozkem krogu, da bi mogli nadoknaditi ogromne praznine v rednem programu, 64 Šljivo 1982, str. 194–195. 428 zgodovinarjev ne zanikava potrebe reformiranja šolskega sistema, opozarjamo pa na dejstvo, da je v reformnih posegih prišlo do nesprejemljivih anomalij. Me iz procesa pouka prav takrat, ko lahko da v idejnem usmerjanju mladih rodov formirani šoli.« 65 Skratka, kljub izraziti ideološkosti v smeri, ki jo je treba danes nujno prese dajeta orodje, da lahko ustrezneje interpretira stvarnost, ki ga obdaja v vsak stjo.) Verjetno bi prav tako lahko rekli naravoslovci za naravoslovne predmete, ravno ob naravoslovnih predmetih. Morda bi bilo tam bolje pustiti naravoslov otrokom in mladim. Tukaj ponujamo le osnutek zamisli, za katero trdimo, da bi 65 Ibid. 429 in bi se znal opreti na interpretacije stvarnosti, ki jih ponujata humanistika in Sklep 66 Danes pa je znova letoma 1879 in 1946 so se Turki prikazovali precej izkrivljeno, so pa imeli relativno tudi s pomembnimi vsebinami teh dveh znanstvenih predmetov, pa svoje danes nja oziroma kompetenc. Diskurza o naravoslovju in zaposljivosti danes znotraj je vsaj profesorjev informatike oz. pedagoškega kadra, ki bi bil sposoben izvajati 67 ) V 66 Perat 2001, 186. 67 (do stopno dne 27. 4. 2024). 430 68 ostali praznih rok, saj bi bile tovrstne spremembe za trenutno Viri in literatura Viri okrajni šolski svet v Postojni, dne 9. sept. 1893 št. 680. str. 8. (dostopno dne 27. 4. 2024). (dostopno dne 27. 4. 2024). (Ljubljana, 1933), str. 8. Vestnik ministrstva za prosveto Ljudske republike Slovenije. Letnik I, Številka 11 (Ljubljana, 1946), str. 93. teljska tiskarna v Ljubljani (Ljubljana, 1932), predpisov drugih zakonov, ki so v zvezi z zakonom o narodnih šolah. Prire 68 (dostopno dne 27. 4. 2024). 431 Literatura , Krtina, Knji , Terrae incognitae ili Austrijske Siberije: Britanski putopisi i putopisci rata Evropa in islam (Ljubljana, 2003). History of the Arabs from the earliest times to the present, Mac Spopad civilizacij in preoblikovanje svetovnega reda ka Premiki, Mladinska knjiga (Ljubljana, 2005). 3 (Summer, 1993). (Ljubljana, 2012). – Delajmo Evropo (Ljubljana, 2006). Zgodovina Bizanca 1961). Orientalizem: zahodnjaški pogledi na Orient, ISH Fakulteta za Šiiti : geneza, doktrina in zgodovina odnosov s suniti, Fakulteta Re