Jan Plestenjak Marija s Kureščka iste čase je bilo v uaši deželi hiido kot še nikoli. Šf ščavje ni ozelenelo, kaj šfle, dn bi plenjala pŠenica in da bi se majal oves. Sadje ni rodilo ia hruskt1 in jablane so jalovc stezale, svoje gole veje k nebu in prosile zase in za bajtarje in za gruntarje, da bi jim inogle uasuti nekaj blagoslova. Blagoslova pa ni bilo iii stiskc so bile zmerom večje, da, skoraj tako hude, ko( jih doživljamo danes. Kurešček. prelepi doleujski hrib, ki se da-iu's i-azgleduje po vscj Dolenjski in škili prav v skriU' krajt* na Gon-njskem. se'je tiste cast* košatil z debeliini smrekami in od Mokrca pa do Golega iji na ono stran do Roba je bilo vsf nepro-dirno. I..e od Tnrjaka. kjer se je že takrat bahavo sončila graščina, in so iz tc grasčine vsak dan odhajali vitczi, hlapci in lovci in sc pod noč obložcni s plenoin vrac;ali. so se prepletalc stcze 111 je \ globel vodila široka ccsta. \a Kurcšeku takrat ni bilo cerkve in. tudi župnišča ntJ; veter je žvižgal skozi bukovje, iomastil veje in razcesaval jelke in sinreke, Le pod Ku-reščkom jtY gnezdila kopica liiš, ki so ji rt-kli vasica Zapotok. Te bajte so bilo čvz dan rarlve in prazne, kajti gospodarji in gospodiuje in otroci so bili zmerom puntarji, irpcl tiste časc siovenski narod, da se jc zasmilil Maieri božji. ki je bila že lakrat njegova priproŠnjiea. Postovila se je v nebeškem raju od Sina in nebeškega zbora in st* impotila na zemljo. . Pa komaj je stopila na zemeljska tla. je zaslišala ihtenje, videla umi-ranjf. pa nikogar, ki bi siromakc tolažil, jim delil podpore, žejne napajal, ranjent* obvezoval, mrtvc pokopaval. . ¦ ' In je hodila Marija od vasi do vasi. iz mcsta v mesto in satna obvezo-vala. sama žejne napajala in Česar niso zmoglc njcne roke, je pa zmogla njenti proŠnja. Bog Sin jo je vselej uslišal in glcj. vsclej se je na njeno priprošnjo zgodil čudež: studenci so se uapolnili, jablane so obrodile, rane so si* zacehle in zdravjc je oživelo na obrazih srečnih Ijadi. Pa se je Marija Dapotila tudi na Slovensko. Nič se ni ustrašila samot. uk" tenkih štezn. ki sd se pletle bogve kam. šla je. da pomaga vsetn, nt* le tistim. ki m jo klicali. temvec tudi tistim, ki so jo prcklirijali. Že takrat 169 so laŠki zidarji zanesli med Slovence prestrašne kletvine, ob katerifa se še danes vsak pošten kristjan prekriža. Kamor je prišla, je posijalo sonce in v strtib dusah je spet zagorelo upanje in z upanjem vera in z vero ljubezen. Črne koze so kar same od sebe splahnele in kuga se je umaknila na Hrvaško in tja preko Dalmacije in končno utonila v morju. Na Turjaku je bilo takrat vse živo. Konjeniki so prihajali in odhajali in prinašali zdaj žalostne in zdaj vesele novice: Turki se umikajo, Turki se bliŽajo od strani. Vse je morila negotovost in vitezi so si iskali tolažbe v pijači, gospe so pa jokale in si ruvale lase in obžalovale svoje in svojih otrok rojstvo. "^- ^= ' Marija je Šla mimo Turjaka. Godba ji je udarjala na ušesa, preklinja-nje hlapcev in lovcev ji je siiskalo srce in si je mislila: >Ne bom jih motila, presiti so, pomoči najmanj potrebnilc Zavila je v globel in zajel jo je mrak. Čeprav so jo moci zapuŠČale, vendar ni legla v goščo, dotipala se je do steze in klecala v hrib. Najprej jo je zaskrbelo, kam bo Šla, potem si je pa mislila: saj imam Sina nad seboj, on ne bo dovolil, da bi se njegovi niateri zlo pripetilo. V Zapotoku so pekli jelena in divjega prašiča. Zaplotnikova hči je vzela Zaplankarjevega Štefeta in vsi ZapotoČani so se zedinili, da je treba tako avatbo primeEno proslaviti in tudi zaliti. Takrat namreč še ni bilo volitev, Iepo po domače so se vašČani zmenili in rekli: ti bos župan, in mir besedi. Ogenj je prijetno praaketal in duh po pečeni jelenjini in svinjini je šLegetal. Marija se je vzradostila. Nofi je noč in vsakemu potniku je v neznanem kraju luč odrešenje in Marija jo je bila prav tako vesela in je stopila med možake. »Možje, pozna noČ je Že, Bog vam bo poplacal dobroto, sprejmite me med se in dajte mi prenočišče. Tujka sem.. .c >Ni za nas! Med grajske spada. Bescde bi Iovila in pasti bi nam na-stavljala,« se je razčeperil šenin. >Saj res!< se je narardnila nevesta. Šobo je imela preklano in na desnem licu ji je svetila rdeča lisa. Rekla je. da je to materino znamenje. 170 Marija pa je bila tisli trenutek tako lepa, da se je še plamen upogibal pred njo in da so se starke skrivaj križale: #Ta pa ni iz tega kraja, še s tega sveta ne!« so sklepale. Dekleta je pa grizla nevošcljivost, da so jim nstnice kar sikale. »K oglarju na Kurešček naj gre!« so zacmokale, možje in fantje so pa molcali; vest jih je pekla in nekaj jim je reklo: sNe bo pravU »Spominjajte se me!c se je Marija poslovila in utrujena odšla v hrib. Bukovje, ]eŠčevje, brezovina, vse to jo je zakrilo in le tu in tam se je spotaknila, padla, ali pa sc je zapleln v robidovje. Bila ,je lačna in žejna. toda od kod naj pričakuje pomoči. Veter je tulil, skovirji so frfotali skozi vejevje in oznaujali smrt. Čun viŠe se je vzpenjala Marija, tem mo^nejŠi je hil veter in bolj 30 je spre-letaval mraz. »Marija, Marija, le pridi ti po nas!< je zaslišala oglušeno, pa mehko pesem. Šla je za njo. Steza je bila ozka in zapletala se je Mati božja ob vejevje, opraskala si je obraz, roke in noge. klicala jo je pa pesem. >Le pridi ti po nas!« je pomagala odpeti še ona( potem pa je omahnila. Sam Bog Sin je skrbel, da ni zdrknila po drči. še zadnji hip se je ujel« z roko za kamen in glej, vseh pet prstov se je udolblo v trdo skalo in Mati Marija je sloneJa ob steni skale in (repetala od bolečin in o<\ utrujenosti. Oglar je začul odpevanje in opazil tudi prečudno svetlobo. bamo ga je gnalo k tej svetlobi in samo mu je ukazovalo: »Pojdi, božje sile te kličejo.c Dvignil je Marijo in toka se je odluščila od kamna. Vseh pet prstov je bi!o kakor ulitih v njem in vse okrog se je prečudno svetilo. ^Gospa, gospa!« jo je klical oglar, »slabi ste, v moji kolibi bo nekaj prostoraU Marija je pogledala in oglar jc* pokleknil, pa sam 111 vedel zakaj in kdaj. 171 •sUsmiljenje imtjjte z menoj U je zajttcljal oglar, Marija pa je samo s prstom tlesknila in Šla sta v hrib. Kamen se je še zmerom svetil in oglarju se je zdelo, da se ozka steza pred njima širi v kolovozno pot in po tej poti sta šla, veter pa je ttilil svojo pesem, drevje je pa sklanjalo prcd Marijo svoje vejevje. »Tako! Ti mi boš tu sezidal cerkvico. NiČ ne skrbi, kako jo boš sezidal. Marija ti bo pomagala. da bo vse prav!« Tako mu je ukazala, oglar pa je najprej obstal, potem pa poklcknil, Marija pa nm je samo pomignila: »Znamenje imaš in ne boj se!« Oglar je jel zidati. kope oglja so se pa samt: kuhale. In ko jih je ruzkopaval. oglja ni hotelo zmaujkati. fn je oglar sezidal cerkfv žc do oken. ko so ga spazili Zapotočani. *Sain vrag ga je obscdcl!« so menili iti se končno znienili: ^Zidajmo šv mi!« In so zidali zapotoški možje in žene, otroci in faiitje, in kar so naredili Čez dan, se jim je podrlo čez noč. Oglarjeva cerkev pa je rasla dan za dnem, streha se je zleknila na obod in siolp st* jc prislonil k svctišč« in kmalu zapel tudi zvon: »Marija. Marija, le pricli ti po nas!< In ZapotoČani so »stali brcz cerkve in kamcn pooivalnik so hoteli žc razstreliti, pa se ga ne priine nv dinamit. nt* ekrazit in niti ue kletcv. Pct Marijinih prstov jv vdolbenih v kamen in kdor gre ponoči mimo tega kammi. mu posveti. da zna pot ali na božjo pot na Kuresček ali pa ob nevihti v koco. ki .stoji nekoliko pod cerkvjo v varstvu Maiere božje s Kuresčka.