Gospodarske stvari. Nekaj o pitanju, krmljenju sviuj. Cas pitaaja sviaj se deli v tri dobe. V prvi dobi se dela maščobaa tkafliaa. Mast se pomaožuje aa tistih meatib, aa kterih se mast pod vsa- kimi okolišSinami nabaja, kakor n. pr. aa mreni, na ledvicah. Meso raste, kri se množi. V tej dobi teža živadi čudovito raste. V drugi dobi vdira mast v maščobine tkanine. Pri tej priliki gre živad posebno na široko in dolgo, manj raste velikost in teža, ker je mast lajša kot tkanine, ktere so se v prvi dobi narejale. Tretja doba je doba boleliavne tolščice. V njej prestane uarejanje tkanin. Mesene nitke in žleze izginejo, ker jih narastajoča mast bolj in bolj pritiska in delavnost dotičuib oiganov se včasih tako moti, da nektere krati celo življenje v nevainost pride iu se skonča. Živci, ki svoje delovanje v čuteDJu in gibanju kažejo, se po nakopičeni masti tlaeijo in tiskajo Uko, da se žival ne more skoio več gibati in le še slabo več čuti, vuasib tako slabo, da se primeri, da podgane pitanim svinjam živo kožo giizejo, pa svinje tega ne čutijo več in se ne genejo iz mesta. Trpež teh razlicnih dob iu sploh celega pitavnega časa se ravna po starosti, plerueuu in posebn'h lastnosti živadi. V tem obziru se ne dajo določene dobe postaviti, vendar pa se navadno za prvo dobo računi 6—8 teduov, za drugo 3—5 tednov. V obče trpi pitanje 8—12 tednov; pri popolnem pitanju na boh ali za slanino 16—18 tednov, ki se pa ]e redko kedaj več izplača, mnogokrat še celo nevarno postane. V prvi dobi je svinja še malo izbirčna gledč krme in dajejo se zato krmine, ki so boljši kup, posebno odpadki raznib obrtniških izdelovanj v zvezi z kuhanim krompirjem, repo in zdrobljenim ječmenom.' Ako se kaže; da život svinje močno narašča, tako je to znamenje, da je zdaj druga doba blizu. V tej dobi gre pred vsem za to, da se narejanje masti po primerui klaji kolikor mogoče pospešuje. Tretja doba pitanja nastopi tedaj, ko se je že toliko masti naredilo, da so se posamne mišice že otučile, t. j. z tučo ali mastjo že skozi in skozi pievlekle. Živadi postanejo zdaj tako debele, da jih debelost k vednemu ležanju sili, k večemu vzdiguejo še piednji del trupla med tem ko zadnji konec le bolj za seboj vlačijo. Nastane daljo vprašanje, v kteri starosti se ima svinja začeti pitati. Starejša živad pri pitanju več slauine nareja, ali meso postane bolj grobo in žilavo. Pri mlajšib živalih se nareja bolj nježno ia tenko, mebko meso, niasti se pa manj nastavlja. Kdor tedaj angleške svinje in njihove zarodnike le bolj na meso pitati hoče, ta jih mora z 6—9 meseci pitati začeti; kdor pa pri pitaoju bolj na slanino gleda, ta pred 18. meseci starosti pitanja ne sme začeti. Svinje navadnega domačega plemena morajo v vsakem primeru starejše biti, tedaj 12—13, oziroma 27—30 mesecev. Koristno je pitanje augleških plemen, ako se živali od mladega pri dobri brani imajo in sledujič še 8—10 tednov posebno pitajo in z 10—12 meseci prodajo ali zakoljejo. Skašnja je dokazala, da svinje 5—7 me.secev stare najprej na teži pridobivajo in da povžito brano naj više povrnejo, ako so 75 kilogr. težko in 100 kilogr. ne prestopijo. Ta okoliščina je zelo itnenitna glede na to, kdaj se živadi začno pitati. — Zimska jabelka. 3. Luikovo jabelko. (Lnkas XIII. 1. b) Luiken-Apfel. Srednje, navadno plošcasto, okroglo, jako lepo pobarvano jabelko, ki je zlasti v Vtirtembergu na Nemškera splošno iazširjeno ia zarad dobrib lastnosti, pred vsem pa zavoljo obilnega doneska resnično zelo cenjeno. Piava barva gladke lupine je sprva svitlo-belozelena, pozneje belo-rumena. Večji del sadu pa je z lepo krvavo rudečimi progami različne širokosti naslikan in lepo karmezinasto-rudeče pikast. Zori meseca oktobra, veudar jabelko trpi tudi do marca. Akoravno sad le druge vrste, je vendar jako cealjiv za prodajo in za gospodaiatvo, kakor za sušenje in za jabelčnico. Drevo raste krepko, postane precej  veliko in doseže visoko starost; ter ostane trpežuo ia zdravo. Ker pozno cveti, mu malokedaj pozni mraz škoduje. Za vsako zeniljo, za visoke, nizke, mrzle, zavarovaue lege je Luikovo jabelko Jzelo dobrotljivo in izvrstna sorta in se tedaj močno priporočuje za sadunosnike. 4. Rumeni Rihard (Lukas V. 1. a) tudi imenovan: veliki Rihard, Giand Richard. Srednje veliko, okrhaao, keglji podobno  jabelko, ki ima nježne gladko, lupino bledo-rumeno barvo, katera je na prisolnčni strani včasib majhno svitlo-karnaezinasta. Diši po vijolicah. Zori meseca oktobra do decembra, tudi pozneje. Za mizo in gospodarstvo priporočivna sorta. Drevo krepko močno vzraste in napravi široko krono. Stori v težki, kakor tudi v lehki zemlji in v slednji posebno obilno rodi. Priporočuje se tudi za prodajo. Juri Žmavec. Valjar in njegova poraba v poljedelstvu. M. Za plugom in brano je valjar najimenituiše oiodje za obdelovanje zemlje. Vobče služi v to, da se ž njim zemlja zdrobi, njivi potrebna vlaga podeli, setre in rastoče rastline v zemljo pritisnejo in splob zemijišču vlažnost ohrani. Posebno se valjar rabi: 1. Ce se z brano potrebno zdiobljenje zemlje ne da doseči. 2. Za stisnjenje zemlje pred novim oranjem. Posebno je to stisnjenje potrebno, ako se imajo po epravljenib osipavnih sadežih njive za pienico pripraviti. 3. Če je pri prebohotni rasti ozimine spomladi ali tudi jarine se bati, da setev poleže. Z povaljenjein se prebobotna rast nekoj zadrži. Seveda, ce se že bilke prikazujejo, se ne sme setev več valjati, ker bi se sicer bilke z valjaujeiu polomile. 4. Če curaz ozimino vzdigne in cela setev rnmena žolta postane. 5. Za pritisnjenje deteljnega, travinega in drugega dobrega semena. Za proso, sirk in taka semeaa srednje debelosti je naj bolje, če se pred setvijo njiva povalja in vsejano seme povlači. 6. Za razdrobljenje skorje prstene, ktera včasih po naglib plobah in za njimi sledeči suSi nastane, in sicei- predno se setev iz zemlje prikaže, kakor tudi potem. V ta nameu se pa rabi ježičasti valjar; ali pa se pribijejo na gladki valjar latice ali železue šine. Tudi velja, ako se gladki valjar z verigo ovije in površje valjarjevo brapavo napravi. 7. Ivrsten ugoden včinek ima tudi povaljanje travnikov 1 ano spomladi. Ž njim se traviue koieninice, ktere je po zimski mraz privzdignil, k tlam pritisnejo in drn dobi ravno površje, kar je koscera in grabljicam ljubo. 8. Služi valjanje tudi za vzdrževanje potiebne vlažnosti v zeiulji ne le na polju, ampak tudi na travuikih. Vzrok leži v tem, da se z zdrobljenjem zemlje iuoč, vodo na se potegniti in v sebi vzdržati, poveča. Večjidelj kmetovavci valjar pretnalo ali o nepravem Času rabijo. Navadno se ž njim še le o setvi začne delati in vendar je njegovo delo že pri pripravljanju polja za setev siluo potrebno in hasnovito. Povaljanje grobozrnatega semena, kakor je to n. pr. pri ječmenu skoraj splošna navada; je pa le o suhih spomladib opravičeno, sploh pri večjidel suhem vremenu. Kot pravilo pa ne snae veljati, ker že jeden močen dež zeinljo niočuo oskoii, t. z trdno skorjo prevleče. Take njive se smejo se le takrat povlačiti, ko so mlade rastlinice že za prst dolge postale. Drugače je to pri drobnozinatili semenib, pri kteiib je povaljanje jedino sredstvo jib v zemljo rtisniti in jib tako v tesno zvezo z zemljo spraviti. Da pa valjar svoj namen tudi doseže, mora primerno težek biti; dolgi, tenki valjarji svoj namen le bolj na pol dosegajo, ker ne moiejo potrebnega pritiska uarejati, stežavajo obračanje, zavlečejo prst in, če je seme že posejano, tudi seme. Valjar bi ne smel daljši biti, kakor 2 metra. Priporočati je tudi, da se valjar tako napravi, da se more na obeb straneb gpredaj ia zadaj vpregati tako; da ga aa koucu njive ni treba obračati. Za vtijevanje njiv, za piitrjevanje setev in mladib rastlin k zemlji, kakor tudi za vzdrževanje vlažnosti v zenilji je gladek valjar pripoiočevati; za drobljenje grudastih zemljišč pa zašlužuje ježasti in pa obročasti valjar pred gladkim prednost. Tako je Burgov dvojčekast valjar, ki obstoji iz dvojnega ježastega valjaija med lesenim zbojem za drobljenje prstene skorje kaj izvrsten. Za razdiobljenje grud pa jc Krokilov in Nišvicov grudolamar in prašna brana boljša. M. Kakoršno mora sadovno drevesce biti, da je za presajanje najbtlj pripravno. Sadovno drevesce za presajanje pripravno mora imeti vitko, vavno, dosti močno in dolgo steblo, ua kterem ni nobenib ran ali kakib dnigib poškodovanj videti. Korenine uiorajo biti obilno razraščenc, zdrave in na prerezu rumenkasto-bele. Vrb mora imeti najmanj 3—4 vejice, izmed kterih moia biti jedna kot podaljšano steblo zasrednjo glavno vejo pripiavna. Ako ima drevesce sledi suše, močne ozebliae ali kake druge bolezni; ni za piesajanje in tudi ne za uakupovanje. Sejmovi na Štajerskem. 4. nov. v Ponkvi; 6. nov. v Lembergu, pri sv. Lenartu v slov. gor.; pri Novicerkvi, v Pobrežji pri sv. Vidu, v Brežicab, v Roeici, v Selnici nad Mariborom; 10. nov. pri sv. Martinu pri Wunnbergu; 11. nov. v Gomilcah, pri sv. Mohorju, v Marenbergu, pri sv. Martiuu pri Slov. Giadcu, v Oplotnici (Sv. Barbara), v Laškem ia v Spod. Hoeah. Sejmovi na Koroškem. 6. nov. v Podkloštru, pri Reibenavi, v Feld-u v Marlborjetu, v Strassbmgu; 10. nov. v Diirnsteinu; 11. nov. v Krškem, v st. Mavtinu in v št. Martinu nad Belakom in Gornj. Belanab.