Štelan Lazar: TITANA. Roman. Iz madžarščine prevedel Fr. Kolenc. Dalje. Urni kazalec na munitnem kazalu je sikočil na VI. — Sedaj! — se je nagnil Bri_kley v stolu nazaj. — Pride Elija na ognjenem vozu, — se je smejal Overton — da ukrade mojo nevesto in . . . Strašen blisik je razdvojil nebo. — Tu je! — je obledel Brlnkley. — Tu je ognjeiji voz. Na jasnem nebu je zadonel tak grom, da se je hiša v temelju stresla. Za njLm se je nad predmestjem zasvetil dolg plamen. Brinklevjevi so se v odsevajočd evetlobi Bmrtno bledo pogledali. — Kaj je to? — se je stresla Alice. — Zgodilo se je — je vstal Brinkley. — Grozno! Overton je tokel na balkon. Predmestje goni — je rekel hripavo. Šli so ven. — Moj Bog! — je zajavikala teta Bettsy. — Overton, kaj sem rekel? — Falot! — je škripal z zobroi Overton. — Ne! — je protestiral Brinkley. — Kako morete kaj takega reci, g. Overton? — je kričal razxiraženo. — To je titansko čudo vse uničujoče bistroumnosti. Jaz se Manjam Mutsuhito Dsamovi velioini . . . —¦ San Francisko gori! — je stresel pest Overtan. — Tako orožje rabi, proti kateremu rai obrambe . . . Ali ni falot, kdor v slepd. jezii gre nad mesto, M &e ne brani? Predmesftje gori . . . — In sledil mu bo San-Francisko s svojimi palačami! —Je dvignil glas Brinkley. — Overtom, kaj sem rekel? Ali veste, da se proti tej sili ne moremo braniti? Mutsuhito I^sain je gospodar sveta! Alice je zakrila obraz, da bi ne videla strašnega ognja, Id »e je srdito zajedal v vrste palac predmestja. Orjaški plamen je drl v višavo in zlatordeč greben je odel večerai mrak v morje svetlobe. — In tu za njim pride na vrsto Amerika! — je razširil roke BninMey v nekakeim obupnem preroškem navdihnjenju. — Jaz si predstavljam Mutsuhito Dsainovo misel že v človešiki grozoti in v božanski lepoti. Mutsuhito Dsain je iz električnega torpa strelil na San-Franoisko in ako poslje na Ameriko svetuničujoči vihar pozitivnih ionov, smo izgubljeni! S tako neizmerao mocno strelo nas lahko udari, ki celo Ameriko razdvoji in jo khko uniči z vso silo, vsemi stroji, vsem bogastvom vred! Rumena pogibelj, pred kateto se trese bela rasa . . . Svet je v tem trenutku prešel v Japončeve roke! Ali razumete, kaj pravim? — In vse to radi mene! — je zajokala Alice. — Toliko življeiuj in imetja se pogubi . . . Oče, kaj naj naredim? Brinkley je bled molčal. — Ni^esar ne moremo storiti ... — |e potem potrt reikel. — Pred svetovno katastrbfo stojimo . . . — In jaz ? — je zabliščalo Ovortonavo oko. — Japonška tudi pogine! Drugo dejanje svetovne katastrofe bom jaz vodil . . . Hodite, mr. Brinkley, da od bliže pogledava predigro . . . — Jaz tudi grem! — se je oprijela Alice Overtona. — Pri meni osianeš! — je velela teta Belisy. — Ali slišiš zunaj grozno kričanje? Tam za ženske ni prostora. Od predmestja se je slišalo javkanje. Avi-i drvijo, sirene tulijo, glas zvona pretresa rorak . . . BrLnkley je poljubil hčer na celo. — Ostani doma! Predmestje itaik zapira vojaški kordoii in nikogar ne pustijo čez . . . Midva morava pogledati katastrofo in jo prepreciti, kolikor se da . . . — mu je ozeleinel obraz. — Amerika je v nevarnosti! In je hitel z Ovcrtonom na ulioo. — Mesto je v plamenih! — se je islišal divji krik. NoS je razsvetlila skoraj dnevna svetloba . . . Trume ljudi so tekle proti prodmestju, brizgalnice so ropotale po kamenitih ulicah, javkanje, grozne novice, zmcšnjava . . . Znanstvenika sta z avtom drvela proti požaru. — Kdo bi mislil — je mrmral Overton. — Jaz ... — je gledal Brinkley visoke plamene vrtince. — Poznam strašno bistroumnost Mutsuhito Dsaina. Tresem se pred bližajo bodočnostjo, mr. Overton! Avto je le pocasi vozil v zmešnjavi. Od sto strani stc krik«jV. Na tisoc obrazih tisoč "vprašanj udarja v strah veli(kanske množice. Pot je zoipet zaprl policijski in vojaški kordon. — Nazaj! — je kazal poKcaj. Nad javkajooim mestniin delom je požar dvignil zlatordeč obraz. Demon! Rumeni Japonski obraz . . . Žene in otroci cvilijo, ogenj prasketa, zrak tuli, stene se rušijo . . . voda šušti, toda rešitve ni . . ."Zemlja bruha ognjene krogIje, tu eksplozija, tam e^ksplozija, tvomiški dimniki se ru^šijo in veter sute dim, na zlatordečem obi_zu črne brke. — Pomoc! — se sliši obupen klic. Ni. Ni pomoSi in rešitve. Smrt hodi po ulicah, s seboj nosi plamenico, hiše ji do kolein segajo in z nevidTinim plaščem rusi stene, ko dih podere grad iz kart . . . Odkod prihaja ta etrašmi ogenj. Panika se je razlila po ulici ia se stekla v preplašeno jecljanje. — Požig! — Črnci ... — Strela ga je povzročila . . . — Delo Kitajcev je! — je kničal nekdo srdito. Overton se je v avtu dvignil. — Japonoi! — je kričal divje. — Od japooiske s__oi je prišel. Japon9ka! . . . Japonska! . . . — Molči! — ga je potegnil k sebi profesor Brlnkley. Ako se izve, bodo tudi nas linčali . . . Nesrečnež! Toda množica je že pograbila Overtonovo parolo. — Japonska! — je zadonela divja jeza. Neki demagog se je povspel na drog, _a katerem je visela hič. — Ma&čevanje! — je krical. — Gremo v japonski del! Množica se je ganila. Tisofii in tisoči so se iztrgali m nje. Tam ogenj sika, tu ljudsko sovraštvo . . . Smrt požU galcem! Vse je drvelo proti delu japonskih trgovcev. — Slabo si delal — je karal Brii!_kley Overtona. —' Nedolžne žrtve ... , — In iiaši bratje? — je škriipal z zobmi Overton. — Tisoče naših ubogih otrok, ki so zgoreli v oglje? JaponskS morilci! Tisti vohuni, izdelovalci opic . . . Ko da hočejo nas zasmehovati v svoji umetnostii . . . neumno belo raso. Ta moj odgovor bo še bolj strašein! Hodiva . . . — Kaj hooete? / — Plimsiki regullator — je sikal srd iiz Oveaioca. — Odposljem Rumeni križ . . . Cez emo uro zaženein dinamo! — ,Ne povecujva sretavne katastrofe, — je menil Brinkley. — HodLva raje na policijo Ln javiva vzroik požara . . . Zedimjene države morajo takoj vmes poseči . . . Žerjavica je padala, v ornojrudečo noč so letele <^njene zvezde, ogenj je divjal, rumeni biki so mukali in zlatorudeoi petelini so peli v objemajooih se plamenih. San-Francisko se je stresel, kakor pretresa ^japonski bron« Nagasaki. Strah. Trepet. Obup. Kordon je zaprl ognju pot, vodni traki so se vili v višavo, na celu ognjenega kralja pa so se izpremenili v svetlo paro. Bila je strašna noč. BrzM pehetajocih ognjenih opic se cioveška moč ne more zoperstaviti. Predmestje San-Franciska je zgorelo v praii . . . %^ XVI. In prišel je plin ... . . . Sladek cvetlični vonj se je razlival v fjordu, ki vodi Baravnost v srce Japoniake. Po zraonem morju je zazvooelo cvrčariije cvrčkov ko kak neminljiv psalm solncnerau bogu, hribi so odbili kristalnočisto tfeslanje, a sedaj naenkrat je vse prenehalo. Nebeško obzorje je zakrila rusmeno-siva tančica in tibota je legla na zelene gore, ki se nagibajo nad prekopuipodobno ožino druga proti drugi... Tirada ovrokov je utihnila in z dreves je padel črešnjev cvet. Doldna je zarujavela, trava je postala rumena in cvet krizanteme je klonil, ko da je kaik samum zamoril v ajem sreco in življenje . . . Ruineni križ . . . Vodna površina se je mehko gugala, na šumeciih penah so brzele džuBke, barke z zmajevimi glavami, v teku so jih vodili drobni možje s oopi proti velikim ladjam in trgovakim paniLkom, toda naenkrat so mišičaste, rumene roke možakarjev s čopi izpuslile vesla in so omahnili na dno belih džunk ko v kaki trugi; tudi na krovu velilrih ladij je utihnila tuja gavorica in mešano, raznojezično moštvo brgoviskih parnikov je tudi brez besede obležalo .... Rumeno^siva tančica se je razprostrla nad pristaniščem, za katerLm je ležal med krasnimi drevesnimi šopki v hladnem in seoioTiatoin dolu Nagasaki. Rinneaia križ ... Na obrežju možje in žene cepetajo, se priklanjajo za kištami ali košarami. Pakete odpirajo in brez kričajnija ponujajo blago: cvrčike v drobnih kletkah, udomačeoe bele miši, zložljive španske steoe, izrezljane opice, drobne okraske, želve, čeveljcke, milo, manšetne knofe z zmajevimi glavami, pahljače, šalice za čaj, krožnike in jedilne palčice. V malih piskrih ®e pari juha in paštete širijo vonj. Čepijo za svojim blagom, sedijo, ko da so dresirane opice, roke jim visijo ob nogah, nemo in uslužno se smehljajo... sedaj pa se naenkrat zganejo in napeto gledajo v nič, tudi beli miš ne žene papirnatega mlinčka, srebrnocvetna špan ska stena dobi ruimeTio-rujavo barvo, želvina glavica klone na stran, okrasek, opica, milo, manšetni knof, vse se razllje v prahu, krožniki črepljajo, jedilna palčica pade na tla: na eai mah zamre življeaije Ln mali sejem . . . Rumeno^siva tančica &e razprostre nad obrežjem in umori zaupno, delavno, srečno življenje . . . Ruimeni križ . . . Vrvenje carinarnic v trenutku preneha, dokki utihnejo in v skladišenih barih utihne zveneča kitara. Plimska tancica plava polagoma naprej in v gorskih pagodah zamrje tibi smeh. Otrok vec ne joka za materjo . . . Večeri se. V koc-ah, ki se skrivajo med listnatim drevjem, se prižigajo Iuči, ko da se svetlikajo kresnice, a smrtna megla tudi sem privabi in izbije iz rok jaiponskih otrok jedilno palčico. Plinska tanoica se vleče dalje. Džen-rišLsani, človeški kon]i, drvijo z malimi vozicki proti čajarnam, toda vozicek naenkrat dobi sunek, obstoji, zvrne in gost pade na čelo in rnrtev obleži na kamenju poleg džen-rišisana. Rumeni križ ... Nagasaška inteHgenca sedi na črnih žametastih konjih papirnatimi stenami čajarne, v golem prostoru, obleka je iz vate, dolge, maatne lase pokriva črn, trd klobuk, obraz je rumen. mrtvičav in brezkrven. Na tleb se kadi posoda za žeoijavico, drobna posoda, prave igraoke . . . kitara doni, po čajarni se odmeva sladka pesem, dekle poje .... toda mala, lepa ročica ji obstoji na struni, pojoči glasek utihne, oči se zapro, in v smjeplavem plašču obleži na beli preprogi . . . črai, Irdi klobuik se sikotali z glave in igračke zaropotajo med gosti, ki so zaspali in se vec nikdar ne zbudijo, je angel smrti tudi na nje dihnil . . . Rumenl križ . . . V strašni nooi se svetlikajo svetle tooke: na dolgih palicah se zibajo rumene, rudeče, plave lučke, uslužna japonska družina gre proti domu, deklice se smejejo .... a naenikrat kraguljasti lampijoni omalmejo in brezdušni smeh zamre na ustah malih deklic. Na tleh ležijo ko lutke, nevidna kroglja jih je zadela: plinska molekula. Ruaneni križ . . . Na drevesu ni pti5ke, ubogi cvroki cvrcijo šele nekje zgoraj, na gorskem rebru, kamor Overtonovih plinov ne pusti meja raztezajooih se magiieticnih valov. Listje ovenelo pada z dreves in gnn jasimiina iin črešnjev cvet ne dihata vonija. En del Nagasakija se je zrušil ko kako papirnato mesto, v katerem odpiha majhne, rumene lutke dih, ki je prišel iz daljave. In niti javkanja ni bilo slišati, le dolgovratna kltara je padla iz rok dekleta in na smehljajocih ustih je zamrla pesem . . . XVII. »New-Jor.k Herald« je po iTipovedih profesorja Brinkley in njegovega asistenta razglasila v svet resnicni vzrok požara v San-Francisku in v 48 urah je prehodila vse svetovno tiskarstvo senzacija: Japon^ka je slrelila na Ameriko! Ameriški listi so primašali fantastična poročila o japon ski iznajdbi, da ustvari v zgodovini človeštva novo dobo in način vojsikovanja popoliioma prevrne in pred svetom odpre pekel grozot in strahov. Politika, ki je že desotletja napenjala vprašanje vojske med Ameriko in Japonsko, je Mutsuhito Dsainovo ljubezensko zadevo pripisala Japonski kot 9kri\Tio rovarjenje in je z nezaslišanim ščuvanjem podpihovala javno mnenje: — Vojska! — je odmevalo po celi Araeriki. V New-Jorku in drugih prestolicah je prišlo do nemirov in so ipomorili japonske dele, polici)ske oblasti niso mogle prepreoiti necloveške neusmiiljenosti divjih množic; večno kriviciia ljudska sodba je zadela nedolžne in linčanje je preplavilo vso Ameriko. Srd razdraženega narodnega čuta je končal umičevalno delo in Japonska je še vedno molčala. »Japonigika snuje uničenje bele rase! Japonska napenja električtni top zoper zaipadno knlturo in svetovna katastrofa, ki pomeni svetovno gospodstvo rumene rase nad obsoienjmi narodi, ije le vprašanje ur.« Dalje pnhodnjiič.