PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana » gotovini Abb. costale 1 gruppo
Cena 150 lir
Leto XXXII. Št. 12 (9317)
TRST, četrtek, 15. januarja 1976
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17, septembra 1944 se je tiskal v tiskarm «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do L maja 1945 v tiskarm «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
V OKVIRU NAPOROV ZA REŠITEV VLADNE KRIZE
Pooblaščeni predsednik Moro zače posvetovanja s političnimi strankami
Komunisti zahtevajo hitro rešitev krize, da se prepreči poslabšanje gospodarskega položaja - V primeru Morovega neuspeha prideta v poštev za KD Andreotti ali Rumor
HUD PROTISINDIKALNI UKREP VLADE JUANA CARLOSA
| Španske oblasti mobilizirale stavkajoče poštne uslužbence
Oster poseg policije v središču Madrida - V liilbau so Baski ugrabili sina premožnega industrijca, za katerega zahtevajo 100 tisoč pezet odkupnine
RIM, 14. — Pooblaščeni predsednik Moro je danes začel posvetovanja s predstavniki političnih strank zastopanih v parlamentu, da poišče možnost za sestavo nove vlade. V dopoldanskih in popoldanskih urah je imel Moro pogovore z voditelji KPI, KD, PLI, MSI, Neodvisne levice in predstavniki južnih Tirolcev in Francozov Doline Aoste. Jutri bo pooblaščeni predsednik sprejel voditelje PSDI, PSI in PRI.
Po izjavah predstavnikov posa-
meznih strank, ki so jih dali po sestanku z Morom, je razvidno, da bo imel Moro težko nalogo pri usklajevanju posameznih stališč, če bo hotel upoštevati predloge in nasvete, da sestavi vlado, ki bo spo-
Tudi član vodstva KPI Renzo Trivelli je precej polemičen s socialisti in pravi, da ni rečeno, da je vlada dobra samo zato, ker so v njej socialisti. Trivelli ugotavlja, da so že sami socialisti priznali, da so se udeležili vlad, ki niso bile naj-
Poleg tega je komunistična delegacija zahtevala pri Moru, da mora obstoječa vlada strogo nadzorovati, da bodo razne državne ustanove uveljavile gospodarske ukrepe, ki jih je parlament že odobril. Predsednik komunistične poslanske skupine Natta pa je izjavil, da so ugotovili, da se predsednik Moro zaveda resnega gospodarskega in političnega položaja.
Moro je nato sprejel delegacijo krščanske demokracije, v kateri so bili tajnik Zaccagnini ter predsednika poslanske in senatne skupine Piccoli in Spagnoli. Po pogovoru je Zaccagnini dejal, da so z Morom izmenjali mnenje o nekaterih perečih vprašanjih in da bodo jutri imeli sejo vodstva stranke.
Južnotirolski poslanec Riz je danes ponovil stališče Volksparteia, da njegova stranka ne bo dala zaupnice vladi, v kateri bi bili komu-n-sti ali bi jo komunati podpirali. Senator neodvisne skupine Ossicini Pa je izjavil, da so proti predčasnemu razpustu parlamenta in za demokratično rešitev vladne krize. Zadnji je bil danes pri pooblaščenem predsedniku Moru senator iz Doline Aosta Fillietroz.
Tajništvo PSI se je sestalo danes dopoldne in razpravljalo o razvoju krize ter obravnavalo predloge, ki Jm. bo jutri delegacija socialistične stranke dala predsedniku Moru za rešitev krize. Delegacijo bodo sestavljali predsednik stranke Nenni, mjnik De Martino, predsednik poslanske skupine Mariotti in predsednik senatne skupine Zuccalà. Pred srečanjem z Morom se bo socialistična delegacija sestala s tajništvom sindikalne federacije.
Revija «Panorama» bo objavila v Prihodnji številki intervjuje nekate-komunističnih voditeljev. Inter-v.lbji_ se nanašajo na stališče komu-nisticne partije za rešitev vladne 'in Politične krize v državi. Predsednik Poslanske skupine KPI Natta pra-vn da komunistična partija ne namerava vstopiti v večino po stranskih vratih. Dodaja, da hočejo biti Komunisti, če stopijo v večino, polnopravni z vsemi odgovornostmi.
Giancarlo Pajetta izjavlja glede “^katerih stališč socialistov, da PSI obtožuje komunistično partijo, da se je na skrivaj pogajala z vlado Moro - La Malfa. Pajetta pravi, da m ni res, da pa mora biti vsem-lasno, da komunisti ne bodo tega storili z nobeno vlado. V polemiki s PSI Natta izjavlja, da so se sedaj stvari spremenile in da so minili ča-si, ko je socialistična stranka tr-mla, da predstavlja v vladi tudi komuniste. «Mi se predstavljamo sami.» Pri tem Pajetta dodaja, da Je zadeva imenovanja funkcionarjev Pri R.AI-TV zelo značilna, kako pojmujejo socialisti to, zastopstvo,, se. Pravi tako, da so pooblaščeni, da ^ pravem trenutku dobijo' zase tu-ui komunistični delež..
Natta dejal,, da , če komunisti ne bodo v njej zastopani, ne morejo o njej ničesar povedati, dokler ne bodo videli in ugotovili, kateri ljudje jo bodo sestavljali in kakšen program bo imela. V intervjujih komunistični predstavniki popolnoma zavračajo predčasne volitve.
Za revijo «Panorama» je dal intervju tudi namestnik tajnika PSI Mosca, ki trdi, da je njegova stranka vedno menila, da je možna tudi
sobna reševati hudo gospodarsko boljše. Glede ocene bodoče vlade je krizo in preživeti do konca sedanje ' zakonodajne dobe.
Po pogovoru, ki ga je imel Moro s predstavnikom neodvisne levice v poslanski zbornici Anderlinijem, je sprejel delegacijo komunistične partije, ki so jo sestavljali tajnik Berlinguer, predsednik Longo ter predsednika parlamentarnih skupin senator Perna in poslanec Natta. Po pogovoru je Berlinguer dal izjavo, v kateri je najprej poudaril, da skoraj nima kaj dodati temu, kar je povedal včeraj po srečanju s predsednikom republike. Omenil je, da so komunisti že večkrat zahtevali, da je treba najti rešitev vladne krize, ki bo omogočila, da se premostijo gospodarske težave. Pri tem je dodal, da bo rešitev pozitivna samo v primeru, če bo omogočila tudi vključitev komunistične partije v vodstvo države. Berlinguer je izrazil zaskrbljenost za razvoj krize, ki bi lahko vplivala na odložitev reševanja najvažnejših vprašanj.
V tej zvezi je še posebno poudaril, da komunisti nasprotujejo predčasnim volitvam in da zato zahtevajo hitro rešitev vladne krize. V, ta okvir, je dejal Berlinguer, se postavlja tudi vprašanje, da je sedanji pooblaščeni predsedn'k tudi predsednik obstoječe vlade, čeprav ima nalogo, da skrbi samo za navadne upravne zadeve.» Na pogovoru z Morom smo zahtevali, da tudi sedanja vlada v svojih mejah pristoinosti posreduje za rešitev najnujnejših vprašanj, kjer obstaja nevarnost, da bodo delavci ostali brez dela.»
vlada KD - PSI, «pod pogojem, da pride do korenite obnovitve v krščanski demokraciji». Mosca ugotavlja, da do te obnovitve še ni prišlo in dodaja, da to ni ovira, da bi lahko prišlo do konstruktivnih odnosov med demokristjani in socialisti.
Glede odnosov s komunisti pa ugotavlja, da sedaj med PSI in KPI «ni soglasja». Odnosi med strankama občutijo predvsem posledice desetletne kontrapozicije, ko so bili socialisti na vladi. Mosca nato dodaja, da je treba sedaj poiskati stvarno sodelovanje, «ne da bi se odrekli razlikam, ki nas ločijo». Odklanja, da bi socialisti delali za zgodovinski kompromis in pojasnjuje, da se sedaj zavzemajo za rešitev izrednega položaja, ki je ' nastal zaradi gospodarske krize, da se sestavi vlada, ki bo sposobna vladati do konca zako-nodajne dobe.
Naš rimski dopisnik piše iz Rima, da v tem trenutku ni mogoče predvidevati zaključke krize in pravi,, da v resnici tudi nihče ne
tvega s predvidevanji, med drugim ] nihče ne upa več govoriti o bolj
tnrH vntn	Irlinh cnlnšnpmii nH- ' pii mpni orcrpnirni štiri cifra n ctki kna-
tudi zato, ker kljub splošnemu odporu do predčasnih volitev, ni prav nič gotovo, da se bo le treba zateči k ljudskemu glasovanju. Gotovo pa je, da je to pot levi center preminul. Sedanja kriza je pravzaprav pogrebna svečanost stare štiričlanske koalicije in De Martino je s tem, da je sprejel nase odgovornost za krizo, nameraval postaviti italijanski politični razred prav pred potrebo, korenitega preokreta. Dalo bi se morda debatirati o opor-tunosti socialistične pobude v tem trenutku, toda gotovo je, da predstavlja nuja po novem načinu vladanja po 15. juniju dozorel problem, ki so ga Italijani razumeli. Značilno je, da je sam Moro, pa čeprav z mandatom lastne stranke, ki ga pooblašča za iskanje rešitve v okviru tradicionalne večine, korigiral, ko je sprejel novi mandat, svoje cilje s tem, da je govoril o «demokratični koaliciji v skladu z zahtevami časa».
Če izvzamemo socialdemokrate, se
uiilliillilililiilliilllllliilllllillillliiillil!>liliiirMiiiiMiMiiiiiilliliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiriiiiiiiiiiiiiiii!iililiiiiiiiilllllllililiiilliimiiiiiiiiiiiuiiiiiiuiiilliui«
ZAOSTRITEV SINDIKALNIH BOJEV
Danes vsedržavna štiriurna stavka kovinarskih delavcev
Delavci protestirajo proti neugodnemu poteku pogajanj za obnovitev delovne pogodbe - Poslabšanje položaja v obratih «Pirelli»
RIM, 14. — Vsi delavci javne, in še posebne glede pravice delavcev, zasebne kovinarske industrije bodo da soodločajo pri načrtovanju pro-jutri stavkali štiri ure. Stavka je izvodnje in preureditvi podjetja. De-vsedržavna in so jo proglasile sin- lavci hočejo biti soudeleženi pred-dikalne organizacije CGIL, CISL in vsem pri spremembah, ki bi lahko
UIL. Stavkalo bo milijon petsto tisoč delavcev, ki So nezadovoljni zaradi poteka pogajanj za obnovitev delovne pogodbe. Zahteve sindikalnih organizacij za novo delovno pogodbo so do sedaj predstavniki zasebne in javne industrije dejansko zavrnili, čeprav pogajanja niso bila prekinjena.
Sindikati kovinarjev so že po prvih srečanjih z delodajalci v preteklem decembru izrazili nezadovoljstvo zaradi odgovora delodajalcev,
Kissiuger prihodnji teden v Sovjetski zvezi
WASHINGTON, 14. - V ZDA in v Sovjetski zvezi so istočasno' sporočili, da bo državni tajnik Henry Kissinger obiskal Moskvo 20. januarja in bo ostal v sovjetskem glavnem mestu do 23.
Predvidevajo, da bo osrednja točka Kissingerjevih pogovorov v Moskvi nov sporazum o omejitvi strateškega orožja (SALT), po načelih, ki so jih izdelali med pogovori, ki jih je imel pred-. sednik Ford s sovjetskimi voditelji . v Vladivostoku novembra 1974.
Ne izključujejo možnosti, da se bo šef ameriške diplomacije ob povratku ustavil v Evropi. V Washington se bo moral vsekakor vrniti pred 29. januarjem, ko je napovedan obisk izraelskega premiera Rabina.
prizadele zaposlitev.
Federacija kovinarskih delavcev sporoča, da so bila pogajanja za obnovitev delovne pogodbe z Intersin-dom preložena , na 22. t.m. Intersind bo na prihodnjem srečanju dal sindikatom protipredloge. Zaradi dosedanjega neugodnega poteka pogajanj so sindikalne organizacije proglasile nadaljnjih osem ur razčlenjene stavke, ki jih bodo delavci opravili, poleg jutrišnje stavke, do 8. februarja.
Predstavništvo kovinarske federacije se je danes pogovarjalo s predstavništvom male in srednje industrije o vprašanjih, ki se tičejo preureditve industrijske proizvodnje. Med razpravo so ugotovili mnogo stičnih točk, predvsem glede potrebe po čimprejšnji preureditvi proizvodnje v podjetjih, ki imajo zastarele naprave in ki ne ustrezajo sedanjemu razvoju. Dogovorili so se, da bodo pogovor nadaljevali.
Položaj v nekaterih obratih družbe Pirelli je še vedno resen. Sindikalna federacija kemijskih delavcev milanskega območja je zavrnila danes . zahtevo ravnateljstva «Pirelli», da bi dali za 18 dni v dopolnilno blagajno 2750 delavcev obratov «Bicocca» v Milanu in za pet dni 800 delavcev, ki so zaposleni v oddelku kablov. Sindikati so pozvali delavce vseh obratov «Pirelli» na budnost in izjavili, da je v pripravi načrt za zaostritev boja za zagotovitev delovnega mesta.
Seja vodstva KPI
RIM, 14. — Pod predsedstvom Ber-linguerja je bila danes seja vodstva I KPI, katere so se udeležili tudi de- I
želni tajniki, stranke. Na seji sp , razpravljali o gospodarski politiki. Na seji so začeli z razpravo o osnutku resolucije, ki bo vsebovala predloge KPI za rešitev sedanje gospodarske krize V Italiji, zlasti v pogledu industrijske preureditve in Juga. -
RIM, 14. — Tajnik krščanske demokracije Zaccagnini je povabil sindikalno federacijo CGIL, CISL in UIL na sestanek s predstavništvom krščanske demokracije, ki ga bo osebno vodil. Sestanek bo v petek in na njem bodo proučili vprašanja, ki so povezana z reševanjem vladne krize.
Danes je Zaccagnini govoril s predsednikom Confindustrie Agnellijem o gospodarskih in političnih vprašanjih v zvezi z vladno krizo.
ali manj organični štiristranski koaliciji. Moro ve torej, česa noče in ne more doseči, ne ve pa kaj se bo utegnilo poroditi iz njegovega poskusa ustanovitve nove vlade. Problemska vozla sta dva: prvi je gospodarski, drugi pa zadeva vprašanje komunistov. Kar se tiče gospodarstva obstaja že odločen «ne» socialistov srednjeročnemu načrtu Moro - La Malfa. Gre za načrt — pravi De Martino -t-; ki je mobiliziral tisoče milijard lir (v korist Confindustrie) z edinim rezultatom, ki ga je mogoče predvidevati, da se bo namreč brezposelnost povečala, namesto da bi se zmanjšala. Na tem področju — piše naš dopisnik — zahtevajo socialisti da je treba vse spremeniti in s tem mnenjem se strinjajo sindikati (potem ko sr v prvem. trenutku kritizirali odprtje krize). Ni torej nobene možnosti, da bi prežvekovali načrt Moro-La Malfa. Preden naj bi se začela debata o vladni strukturi, zahteva PSI jamstva za nov tip gospodarske politike. Problematično pa je, da bi Moro samega sebe zatajil. Od tu domneva, da bo mogoče prisiljen predati prevzeto nalogo drugim. V tej zvezi se govori — sporoča naš dopisnik — o Rumorju ali pa Andreottiju.
Potem je na vrsti vprašanje komunistov: KPI je postala po 15. juniju premočna, da bi ostala v opoziciji (v krajevnih upravah ima že svojih rokah pravzaprav obsežna oblastna pooblastila), v širšem okviru socialističnega gibanja pa je — po mnenju socialistov — še prešibka, da bi se lotila strategije levičarske alternative. Od tu naj bi izhajala filozofija zgodovinskega kompromisa, ki poraja reakcijo PSI pod svobodnjaškimi pritiski njene lastne tradicije.
Kako se bo vse to končalo? Naš dopisnik meni, da je sedaj vsako ugibanje nemogoče, čeprav obstaja hipoteza, ki jo je nakazal Lombardi in ki bi se utegnila še razviti: usmeriti se na dvobarvno vlado KD -PSI. V tej sestavi naj bi PSI, potem ko bi predhodno uskladila svoja stališča s stališči KPI, imela navsezadnje v vladi nekakšno zastopstvo komunistov: je pa zelo malo verjetno, da bi se Berlinguer zadovoljil s participacijo pri oblasti preko posredovalcev. Gre torej za zelo zapleten okvir: hudo nevšečnost pa predstavlja dejstvo, da gospodarska kriza ne more čakati na rešitev po- j litične krize in v tem trenutku je zelo, celo preveč nevarno, da bi se kdo utegnil ukvarjati s političnimi virtuozizmi.
MADRID, 14. — Madridska policija je odločno posegla v samem središču glavnega mesta, kjer je razgnala kakih 2000 manifestantov, ki so zahtevali amnestijo za politične jetnike ter protestirali proti zapori plač. šlo je predvsem za študente, bančne uslužbence in stavkajoče delavce, ki so skušali tudi postaviti barikade. Policija je izstrelila več solzilnih bomb ter napadla manifestante s pendreki.
Do manifestacije je prišlo v neposredni bližini osrednjega sedeža pošte, samo nekaj ur po vladnem ukrepu, s katerim sp militajnzirali, se pravi mobilizirali, vse poštne uslužbence. Za izvajanje ukrepa bodo morale poskrbeti madridske vojaške oblasti, ki so že aretirale sedem uslužbencev, ki se, niso hoteli pokoriti ukazom častnikov, češ da so zakonito izvoljeni zastopniki delavčev. Mobilizacijski ukrep zadeva približno 100.000 uslužbencev ter predvideva preki sod v primeru zavračanja ukazov. Med neredi,, do katerih je prišlo pred sedežem pošte, je nekaj helikopterjev preletelo madridsko središče.
Z mobilizacijo so bili pismonoše prisiljeni danes spet raznesti pošto, ki je že dva dni ležala na glavnem sedežu.
Na področju sindikalnih sporov naj omenimo doseženi sporazum o nadaljevanju pogajanj med vsedržavno telefonsko družbo ter njenimi 50.000 uslužbenci, ki so stavkali že nekaj dni. V predmestju Madrida se nadaljujejo stavke v celi vrsti industrijskih obratov, prav tako težaven pa je položaj tudi v barcelonskem pristanišču. Medtem napovedujejo tudi stavkovno gibanje tudi uslužbenci sodnih uradov, ki pa tako zahtevajo izboljšanje plač in normativnega dela njihove delovne pogodbe. V Barceloni so tudi časnikarji zahtevali znatno izboljšanje plač, še zlasti ob upoštevanju zvišanja cene časopisov, ki je pred kratkim stopila v veljavo.
V vsej Španiji je povzročila dokajšnje presenečenje ugrabitev Joseja Luisa Arrasateja, sina lastnika nekega kovinarskega podjetja. Mladeniča so ugrabili sinoči v bližini Bilbaa, v baskovskih pokraji-
HimiuiMirniitimiiiiiiiiiiiiiiiumiiinimiiiimiiimiimiiiimimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimtiiiiiiiiiimiiiiiiiiii
USPEŠNI POGOVORI ČLANA ZIS SMOLETA V PARIZU
Za izboljšanje gospodarskih odnosov med SFRJ in Francijo
V Beogradu seje začelo prvo zasedanje jugoslovansko-portugalskega mešanega odbora za gospodarsko sodelovanje
(Od našega dopisnika) BEOGRAD. 14. — tlah zveznega izvršnega sveta Janko- Smalg^je zelo pozitivno ocenil pogovore, ki jih je imel v Parizu z zunanjim ministrom Jeanom Sauvagnarguešbm in ministri gospodarskih resorov v francoski vladi. Ti pogovori bodo kot je, naglasil Janko Smole po vrnitvi v Beograd, odprli novo obdobje razvoja dvostranskega gospodarskega sodelovanja.
Razširitev medsebojnega trgovinskega sodelovanja in odprtje učinkovitejših načinov za odpravljanje zelo
vanja. Tako se je zgodilo, da je več kot polovico celotnih jugoslovanskih nakupov.,v Franciji predstavljala investicijska oprema in uvoz tehnologije, medtem ko je bil jugoslovanski izvoz v Francijo prepuščen stihiji in ni bil zadosten, saj je bilo premalo ukrepov, ki bi ga spodbujali.
Francoski ministri in Janko Smole so v pogovorih opozorili na potrebo po večjem spodbujanju izvoza jugoslovanskih izdelkov (predvsem orodnih strojev, ladijske opreme in ladij) v Francijo, pa tudi na možnost skupnih vlaganj na dvostranskem piodroč-
nah. Ugrabili so ga štirje oboroženi moški, ki so za seboj pustili zahtevo po odkupnini, ki naj bi znašala 100 milijonov pezet, kar znaša več kot milijardo lir. Zahtevo po odkupnini je podpisala baskovska organizacija ETA. Poročajo tudi o drugi ugrabitvi, ki pa je baje spodletela. Trije moški so ugrabili industrijca Francisca Lazuriago, ki pa so ga nato spustili, ker je bolan na srcu. Pred tem pa jim je moral obljubiti, da bo prispeval pet milijonov pezet baskovskim sepa-ratisUčnim organizacijam.
V Madrid so prispeli trije član! socialistične internacionale, ki bodo ostali v Španiji štiri dni, da bi proučili položaj v Španiji, o katerem bodo morali poročati na skorajšnjem zasedanju socialistične internacionale, ki bo 18. januarja v Kopen-hagnu. Gre za zahodno Nemko Veroniko Isemberger, za Angležinjo Jenny Little ter za Portugalca Jai-meja Gamo. še danes zvečer bi morali prispeti v Španijo generalni tajnik socialistične internacionale Avstrijec Hans Janitschek, Izraelec Abraham Allon, Italijan Carmine Lanza ter Francoz Pierre Guidoni. Prvi trije zastopniki socialistične internacionale so se že sestali s tajnikom španske delavske socialistične stranke Felipejem Gonzalezom ter z drugimi predstavniki te stranke.
španska tiskovna agencija «Cifra» poroča, da so oblasti izdale potni list socialističnemu voditelju Rodol-fu Llopisu, ki je živel v izgnanstvu v Franciji od konca državljanske vojne. Llopis naj bi prispel v Barcelono v petek, v Španiji pa bo baje ostal sedem dni.
vidnega jugoslovanskega primanjklja- j ju in na tržiščih drugih držav. Fran.
r-+r, U-i' 1 ;	4-	1,;	™	................ .
ja sta bili temi, Id so jima v pa riških pogovorih namenili največ pozornosti. Kot je dejal Smole, je to razumljivo, saj je primanjkljaj v škodo Jugoslavije bistveno odstopal od deklarirane politike razvijanja medsebojnega gospodarskega sodelo-
Jugoslovanska
portugalska delegacija med pogovori o gospodarskem sodelovanju med obema državama.
.............................................................................................................mnonnnn,a  ...............................n,.....mu.,.»
FALANGISTI ZASEDLI PALESTINSKO TABORIŠČE
Razprava v varnostnem svetu OZN preizkušnja za arabsko enotnost
NEW YORK, 14. — Zgodovinsko zasedanje varnostnega sveta o palestinskem vprašanju, ki traja že 3 dni in ki bo po vsej verjetnosti trajalo še en teden, je v gotovi meri nnudarilo razklanost arabske fronte, vsaj kar zadeva načela in obliko resolucije, ki jo bodo morali odobriti Ta razklanost se odraza tudi v noseah zastopnikov držav, ki i-majo nalogo, da sestavijo sklepni dokument tega izrednega zasedanja, se pravi Libije, Sinje, Jordanije m Egipta ter organizacije za osvoboditev Palestine.	..
Egipt, Sirija in Jordanija so jasno pokazali svoje stahsce v sinočnjih posegih svojih zastopnikov- Kot PLO, so tudi' te države zahtevale umik Izraela z vseh zasedenih arabskih ozemelj ter priznanje nacionalnih pravic za palestinsko ljudstvo ter tako premostili izraz «interesi palestinskega ljudstva», ki se ga po-
služuje ameriška diplomacija. Različnost v gledanju na bistvo tega političnega procesa pa se kaže, ko je govor o načinu za njegovo dosego.
Libija enostavno zavrača obstoj Izraela ter je mnenja, da bi varnostni svet moral sprejeti ukrepe proti njeni agresivni politiki. PLO zagovarja laično palestinsko državo, ki naj bi nadomestila Izrael in v kateri bi živeli v rriiru tako Palestinci kot Izraelci. Sirija ne izključuje obstoja judovske države, trdi pa, da je prvi pogoj za vzpostavitev miru umik z zasedenega ozemlja ter priznanje palestinske suverenosti. Sirci so doslej predložili edini osnutek resolucije, o katerem trenutno razpravljajo. Po njihovem mnenju je sedež diplomatskega procesa, ki bo moral rešiti krizo na Bližnjem vzhodu, varnostni svet, ne pa ženevska konfe renca.
Stališče Egipta je še najbolj zmerno. Kairo ' sicer zahteva popoln u-mik Izraela z vseh zasedenih ozemelj ter vzpostavitev neodvisne palestinske enote, istočasno pa podčrtuje potrebo po nadaljevanju ženevskih pogajanj, kjer bo Izrael moral biti ena od pogajajočih se strani. Egiptovski delegat pa je tudi zagovarjal stališče, ki je za Izrael in ZDA nesprejemljivo, ko je zatrdil, da je treba PLO povabiti v Ženevo, potem ko je varnostni svet priznal nacionalne pravice palestinskega ljudstva.
V New Yorku, kjer se bo zvečer nadaljevala razprava, niso zabeležili drugih atentatov, potem ko sta v prvih 24 urah spodletela dinamit-na atentata na OZN ter na iraško zastopništvo. Za oba spodletela a-tentata je prevzela odgovornost neka skrajno desničarska sionistična organizacija.
BEJRUT, 14. — Desničarski falangisti so danes P° večdnevni borbi zasedli palestinsko taborišče Dba-jeh. Uspeh desničarskih gverilcev so potrdili tudi v palestinskih krogih, kjer poročajo tudi o pokolih, ki naj bi jih falangisti izvedli po zasedbi taborišča. Te vesti so sicer slednji zanikali ter poudarili, da se bodo njihove enote v kratkem umaknile.
Medtem se je prvič v letošnjem letu sestal libanonski ministrski svet, ki je odobril zakonski osnutek, s katerim so podaljšali mandat , sedanjih članov poslanske zbornice za leto dni, da bi se izognili «u-stavni praznini», ki bi nastala po za-padu sedanjega mandata 30. aprila.
V prvih popoldanskih urah so se oboroženi spopadi v središču Bejruta še zaostrili. V zadnjih 24. urah je bilo v libanonskem glavnem me-
njenlli. Palestinski gverilci in člani levičarskih organizacij so skušali prekiniti edino pot, po kateri oskrbujejo desničarske falangiste, ki so se zabarikadirali v hotelih Holiday Inn in Hilton.
Ministrski predsednik Rašid Karatne je izjavil, da bo skušal proglasiti ponovno premirje, ki bi bilo že triindvajseto v zadnjih devetih mesecih, in ki ga po vsej verjetnosti ne bo spet nihče spoštoval, še zlasti po zasedbi palestinskega taborišča v Dbajehu, kjer naj bi falan-gistom priskočili na pomoč tudi oddelki redne libanonske vojske.
cozi so se, kot je dejal Smole, jasno zanimali za poglabljanje gospodarskih stikov z Jugoslavijo, ker menijo, da je to pomembno za krepitev Jugoslavije kot dejavnika miru j in stabilizacije v Evropi. Zelo koristni so bili tudi pogovori s predstavniki velikih francoskih tvrdk, ki so pripravljene razširiti gospodarske stike z jugoslovanskimi podjetji.
Medtem pa se je danes v Beogradu začelo prvo zasedanje jugoslovan-sko-portugalskega odbora za gospodarsko sodelovanje. Delegaciji vodita zvezni tajnik za zunanjo trgovino dr. Emil Ludviger in portugalski zunanjetrgovinski minister Jorge Cam-pinos.
Jugoslovanski in portugalski predstavniki so prvo srečanje porabili za seznanjanje z možnostmi in gospodarskimi gibanji v dveh deželah, zlasti na področju zunanje trgovine. Obe strani sta se strinjali z oceno, da je bila dosedanja trgovinska menjava skoraj simbolična (približno 800 tisoč | dolarjev v lanskem letu). Trgovinski sporazum, ki so ga podpisali lani, ! je vendarle prispeval k določenemu oživljanju. Na zasedanju mešanega odbora so danes razpravljali tudi o pospeševanju proizvodnega sodelovanja ter o stikih v kmetijstvu, turizmu in prometu.
VLADO BARABAŠ
Grški pogajalec v ciprski krizi Klcridcs odstopil
NIKOZIJA, 14. — Vodja ciprskih Grkov Glafkos Klerides je baje zavrnil nalogo pogajalca za rešitev ciprske krize, ki jo je imel doslej. Politični opazovalci na otoku so mnenja, da bo njegov odstop še bolj zapletel že tako zapletene in težavne odnose med grško in turško skupnostjo na Cipru.
V svojem kasnejšem pogovoru • časnikarji je Klerides to vest potrdil, ni pa hotel povedati svojim sogovornikom, kateri so vzroki njegove odločitve. Po nekaterih vesteh naj bi Klerides odstopil, ker se ne strinja s smernicami, ki jih glede pogajanj zastopa ciprski predsednik Makarios.
stu vsaj 70 smrtnih žrtev in 150 ra- raj posvetovalno zasedanje,
PRAGA, 14. — Podtajniki za zunanje zadeve Bolgarije, Madžarske,
Mongolije, Poljske, Vzhodne Nemčije, Romunije, Češkoslovaške in Sovjetske zveze so imeli danes in vče-. skih prvih enajstih mesecih
Omejen primanjkljaj zunanje trgovine v lanskem letu
RIM, 14. — Po neuradnih podatkih, je zunanjetrgovinski obračun v novembru zabeležil 204 milijarde lir primanjkljaja, če izvzamemo u-voz nafte, se primanjkljaj spremeni v pribitek za 199 milijard lir.
Osrednji statistični zavod sporoča, da je primanjkljaj italijanske zunanje trgovinske bilance v prvih e-najstih mesecih lani dosegel 1.776 milijard lir. Do tega primanjkljaja je prišlo na osnovi 4.164 milijard lir primanjkljaja pri uvozu nafte in 2.388 milijard lir pribitka pri izvozu ostalega italijanskega blaga. V bistvu se je letos zunanjetrgovinski primanjkljaj znatno izboljšal. Obenem se je izboljšala tudi aktiva pri izvozu italijanskih industrijskih proizvodov, kar je prispevalo, da je primanjkljaj sorazmerno nizek. Poleg nafte vpliva na primanjkljaj italijanske zunanje trgovine tudi u-voz živil. Ta postavka beleži v lan-
2.360
milijard primanjkljaja.
Moro je takoj po pooblastilu, da sestavi novo vlado, začel s posvetovanji s predstavniki političnih strank, da ugotovi, ali obstaja možnost za rešitev vladne krize. Včeraj se je Moro posvetoval s komunisti, demokristjani, liberalci, misovci in Neodvisno levico. Danes bo sprejel socialdemokrate, socialiste in republikance. V tisku pa se razvija obširna razprava med političnimi strankami, kakšna naj bi bila nova vlada in kakšni naj bi bili predvsem odnosi med dosednjo vladno večino in komunisti. Slednji pravijo, da so pripravljeni stopiti neposredno v vlado, v nasprotnem primeru, če bo ta njihova z*iiteva zavrnjena, bodo vodili odločno in konstruktivno opozicijo. V tej razpravi prihaja tudi do polemike med KPI in PSI.
Delavci javne in zasebne kovinarske industrije stavkajo danes štiri ure po vsej državi. Stavka je v okviru sindikalne akcije za obnovitev delovne pogodbe. Delavci so nezadovoljni s potekom pogajanj z delodajalci, ki so do sedaj v bistvu zavrnili osnovne delavske zahteve. Stavka je danes tudi v Trstu in v vsej naši deželi.
Španske oblasti so mobilizirale sto tisoč poštnih uslužbencev, da bi tako preprečile nadaljevanje stavke, ki je povzročila vladi dokajšnje preglavice. Medtem je policija v Madridu zelo ostro nastopila proti manife-stantom, ki jih je razpršila s solznimi bombami in pendreki. V Bilbau so pripadniki ETA, baskovskega gibanja, ugrabili sina premožnega industrijca, za osvoboditev katerega zahtevajo sto milijonov pezet odkupnine.
Po daljšem premoru se bo drevi sestal tržaški pokrajinski svet. Na dnevnem redu 'bo tudi razprava o pripravah na konferenco o kulturni dejavnosti v tržaški pokrajini, ki naj bi bila spomladi letos. Pri tem naj bi bilo prioritetno vprašanje zaščita in valorizacija slovenske kulture in njeno soočanje z italijansko. Trst mora namreč z dejanji upravičiti svojo vlogo na stičišču razlii-nih kultur.
TRŽAŠKI DNEVNIK
:'' V"' :
NA DREVISNJI SEJI PO NOVOLETNEM PREMORU
V pokrajinskem svetu razprava o pripravah konference o kulturi
Konferenca, za katero daje pobudo pokrajinska uprava, naj bi bila v našem mestu letos spomladi - Prioritetno vprašanje zaščite in valorizacije slovenske kulture
Po daljšem premoru se bo drevi sestal pokrajinski svet pod predsedstvom predsednika Zanettija. Poleg dolge vrste tekočih upravnih vprašanj bo na dnevnem redu tudi razprava o pripravah na konferenco o kulturni dejavnosti v tržaški pokrajini, ki naj bi jo priredili spomladi letošnjega leta. Za osnovo razprave bo služil osnutek dokumenta, ki ga je pripravil predsednik Zanetti in ki se loteva vseh vprašanj kulturne dejavnosti, pa tudi vprašanja funkcije, ki naj jo ima kultura v našem mestu.
Tudi na kulturni ravni mora namreč naše mesto težiti k mednarodnemu povezovanju, in to — kot u-gotavlja dr. Zanetti — zaradi svoje zemljepisne lege, zaradi svojega zgodovinskega in kulturnega bogastva, pa tudi zaradi vrste političnih izbir tako na krajevni, kot na vsedržavni in mednarodni ravni. To mednarodno funkcijo Trsta pa je
V GREGORČIČEVI DVORANI
Drevi zborovanje SKGZ o rabi slovenskega jezika
Na pobudo Slovenske kulturne gospodarske zveze bo drevi ob 20. uri v Gregorčičevi dvorani v Ul. Ceppa 9 zborovanje, ki bo posvečeno rabi slovenščine v izvoljenih svetih. Zborovanja se bodo udeležili tudi predstavniki Slovenske prosvetne zveze in Zveze slovenskih športnih društev v Italiji ter vanju včlanjenih društev in skupin, kakor tudi predstavniki drugih članic SKGZ.
Namen zborovanja je pripraviti množično akcijo v podporo boju za uveljavitev pravice do rabe slovenskega jezika v izvoljenih svetih, zlasti v tržaškem občinskem in pokrajinskem svetu, v deželnem svetu ter v go-riškem občinskem in pokrajinskem svetu.
Predstavniki naših množičnih organizacij in predstavniki posameznih prosvetnih, športnih in drugih društev so vabljeni, da se sestanka polnoštevilno udeležijo ter da še zlasti v tem trenutku zastavijo vse svoje sile, da si Slovenci izbojujemo neodtujljivo pravico do rabe našega jezika v vseh izvoljenih svetih.
italijansko in slovensko. Pri pripravah konference naj bi sodelovale knjižnice, muzeji, konservatorij Tartini, Glasbena matica, letoviščarska ustanova. Ljudska univerza itd.
Zaključek pokrajinske «odprte konference» KD
Pozdrav J. Slame v slovenščini
V mali dvorani Rossettijevega gledališča se je sinoči nadaljevala pokrajinska odprta konferenca krščanske demokracije, ki sodi med priprave na strankin vsedržavni kongres. Zaradi velikega števila prijavljenih k besedi se je zasedanje zavleklo do pozne ure in se v času našega poročanja še ni končalo. 0-membe vreden je poseg Slame, ki je po govoru v italijanščini pozdravil še v slovenščini, ne da bi pri tem izzval kakršnihkoli negativnih reakcij. Med drugim je Slamo izrazil željo, da bi iz prihodnjega kongresa in iz kongresov, ki bodo temu sledili, izšla taka politična linija glede problemov manjšin, ki bi jo lahko osvojili vsi Slovenci krščanskega svetovnega nazora.
Po drugi strani pa je bilo na konferenci slišati tudi grob in žaljiv napad na Jugoslavijo iz ust prof. Gabrielli ja, ki je zelo ostro polemiziral s krajevnim vodstvom stranke v zvezi s sporazumom o ureditvi meje. Sicer pa je bila razprava osredotočena okrog «Zaccagninijeve linije», ki je bila deležna predvsem podpore, pa tudi kritik.
udeležijo stavke in manifestacije, da bi izrazili svojo trdno odločnost v boju proti nazadnjaškim pozicijam zasebnih delodajalcev in vlade.
Tržačanov je čedalje manj
Po ugotovitvah trgovinske zbornice je štelo prebivalstvo Trsta konec lanskega leta 270.240 ljudi, to je 1.363 ljudi manj kakor pred letom dni (konec leta 1974 je namreč živelo v našem mestu 271.603 ljudi). V okviru tržaške pokrajine je bilo 31. decembra 1975 300.920 prebivalcev, to je 910 prebivalcev manj kakor pred letom dni.
Novoletna voščila konzularnega zbora
wwj>m	iiii
• Izžrebanje nagrad v okviru pobude «Otok za pešce» bo jutri, v petek, 16. januarja.
Tržaški konzularni zbor pri pretektu dr. Molinariju.
wiiiiiiiiiiiiiii»iiimiiiiiiiiiiiniiinniiniiiniiiiniiniiiiimiiiiiiinniiniiiniinniinmnmrmttmTiiiiinnnniiiimiiiiiiiiiiiinmiiiiiiini»iiiiiiniminiiiniiii»i»»iH»»iiii
CIVILNA ODGOVORNOST V PROMETU
treba krepiti s pobudami kulturnega značaja, ki naj preprečijo, da bi bilo naše mesto samo generično in demagoško stičišče različnih kultur:	obstaja namreč prioritetno
vprašanje zaščite in valorizacije slovenske kulture in njene integracije in soočanja z italijansko. Prav tako bi bilo zgrešeno omejevati mednarodno vlogo Trsta — kot poudarja predsednik pokrajine — na sterilne mittelevropske nostalgije, kot bi to želeli nekateri krogi. Končno pa je še treba preprečiti, da bi bil Trst čedalje bolj izoliran od vsedržavnega kulturnega dogajanja.
Kakšno funkcijo pa naj imajo krajevne ustanove, in še posebno pokrajina, glede kulturnega delovanja? Dr. Zanetti odgovarja, da so to funkcije ugotavljanja pomanjkljivosti v raznih sektorjih, programiranja in usklajevanja kulturnih dejavnosti, vodenja nove politike prostega časa ob sodelovanji vseh zainteresiranih organizacij, kot so sindikati, in končno uveljavitve pojmovanja kulture kot javne usluge, namenjene celotni skupnosti. Pri tem bo treba seveda rešiti nekatera važna vprašanja, kot so vprašanja financiranja kulturne dejavnosti, decentralizacije struktur ter zaščite in valorizacije kulturnega bogastva in ljudskih tradicij.
Zanetti je v svojem dokumentu naštel šest sektorjev, s katerimi naj bi se konferenca ukvarjala: prvi sektor vključuje gledališča, o-pero in sploh prireditve, drugi muzeje, razstave in knjižnice, tretji šolo in univerzo, četrti mednarodne študijske in raziskovalne centre, peti kulturne in filmske krožke, šesti pa informacije in založništvo.
Po predlogih predsednika naj bi sestavili pripravljalni odbor, ki naj bi pozneje privedel do ustanovitve pokrajinske konzulte za kulturo. Pobudo za konferenco naj bi dala pokrajina preko posebnega organa, ki naj bi ga sestavljali predsednik in 4 ali pet svetovalcev, pobudi pa naj bi se pridružile še vse občine, univerza in obe tržaški gledališči,
liniiiumiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiini
Deželni svetovalci KPI o problemih manjšine
Na Tržaškem naj bi odslej veljale nekoliko nižje zavarovalske premije
Kaj kaže neuradna preglednica - V pričakovanju razsodbe Deželnega upravnega sodišča za Lacij
Vprašanje nove ureditve zavarova- [ vanja civilne odgovornosti v pro- neuradno določen tarifni pravilnik: nja civilne odgovornosti v prometu ) metu. Mimo tega pa pričakujejo, da zneski so za naše področje res manjše je očividno porodilo pod nesreč-1 bo Deželno upravno sodišče za Lacij ’
, no zvezdo; smo namreč že sredi ! v kratkem izdalo razsodbo o tem, ! januarja in še vedno ni znano, ali i ah je omenjeni odlok sploh v skla-! bo nova ureditev — ki formalno | du z ustavo, oziroma ali je sploh velja že od 1. t.m. — sploh obve- ! veljaven za Lacij in seveda tudi Ijala in koliko bo v tem primeru ! za vso Italijo. Ustrezni priziv je Svetovalska skupina KPI v dežel- j znašalo zavarovalsko kritje določe-1 namreč že pred dobrim tednom nem svetu je na svoji včerajšnji j nega vozila za letošnje leto.	sprožilo rimsko združenje socialisti-
seji proučila politični položaj po iz-j Dejstva so znana; minister za in- " ''	’ '	“r’
volitvi centrističnega deželnega od-1 dustrijo Donat-Cattin je italijanskim bora. Na seji je biio med drugim j avtomobilistom obesil na novoletno
poudarjeno, da je zaradi hude gospodarske in družbene krize in zaradi številnih odprtih problemov v deželi Furlaniji - Julijski krajini, potrebno toliko bolj odločno angažiranje, da bi preprečili predčasne volitve in da bi čimprej rešili vladno krizo. Komunistični svetovalci v deželnem svetu so tudi proučili vrsto pobud v pričakovanju obnovitve delovanja sveta; med drugim so sklenili predlagati sestavo posebne komisije sveta, ki naj bi se ukvarjala z vsemi problemi italijansko - jugoslovanskega sodelovanja, ki izhajajo iz sporazumov v Osimu. Govor je bil tudi o vrsti predlogov in pobud, ki se tičejo slovenske narodnostne manjšine, v zvezi z resolucijo, ki jo je svetovalska skupina pred kratkim predložila svetu, z nekaterimi zakonskimi predlogi in s popravki pravilnika, ki naj bi o-mogočili rabo slovenščine v deželnem svetu.
jelko odlok o preureditvi zavarovanja civilne odgovornosti v prometu, ki je odpravil stari sistem vnaprej določenih «fiksnih» premij (te so se kakor znano razlikovale le po jakosti pogonskega stroja posameznih vozil, določene razlike pa so veljale tudi glede na to, kateri pokrajini oziroma zavarovalskemu okrožju je pripadal posamezen zavarovanec) in namesto njih uvedel tri nove vrste premij, in sicer premije «bonus-malus» premije s «pogojnim popustom» in premije s tako i-jneijpvano .«frajvšjzo». O tehničnih značilnostih novih prefnij smo že spregovorili na tem mestu (glej P.D. z dne 8. januarja 1976), ko smo opozorili na negotovost, ki je zavladala v zavarovalskih agencijah tudi na tržaškem področju, tako da so zavarovalske družbe v pričakovanju navodil za sestavo novih tarifnih pravilnikov, ustavile razpošiljanje opozoril za zapadle police.
Med tem časom je minister Donat-Cattin izdal še drugi odlok, s katerim je bila veljavnost starih polic, ki zapadejo v januarju, podaljšana za 30 dni, tako da bodo zavarovalnice tudi na našem področju začele izstavljati nove police šele prve dni februarja.
V okviru vsedržavne stavke kovi- Kaj naj avtomobilisti ukrenejo v nar jev, o kateri poročamo na prvi tem času? Izvedenci svetujejo, naj
Danes 3-urna stavka kovinarjev
Ob 10.30 sindikalni shod na Trgu Goldoni
strani, bo tudi v našem mestu triurna stavka s sindikalnim shodom ob 10.30 na Trgu Goldoni. Govoril bo predstavnik enotnega sindikata kovinarjev FLM Franco Sartori. Delavci bodo prekinili delo ob 8.30 ter se zbrali v tržaškem arzenalu, nato pa bodo v sprevodu odšli do Trga Goldoni. Pokrajinsko tajništvo FLM poziva kovinarje, naj se kompaktno
zavarovanci enostavno počakajo in naj sledijo nadaljnjemu razvoju dogodkov na tem področju. Minister za industrijo mora namreč v kratkem izdati poseben odlok o «Pogojih za zavarovalske police», na podlagi katerih bodo zavarovalnice pripravile dokumentacijo in pravilnike v skladu z zahtevki ministrskega odloka o preureditvi zavaro-
čnih odvetnikov UAS.
V pričakovanju točnejših navodil iz Rima, je bila za tržaško področje sestavljena neuradna preglednica novih premij, ki naj bi poslej veljala za posamezne kategorije vozil in za tri nove vrste zavarovanja «ad personam» na Tržaškem. Iz preglednice —■ ta izkazuje, da bomo pri nas odslej plačevali celo manjše premije kakor v preteklosti, kar velja zlasti za manjša osebna vozila, — povzemamo naslednje podatke:
Tarifa «bonus - malus» (zavarovalne vsote 25 -15 - 3 milijoni lir) ; vozilo fiat 126, dyane ali ami poprej fiksna tarifa 47.200 lir, po novem 40.000 lir (— 15,3%); vozila fiat 128 berbna, alfasud, simca 1000 poprej 69.500 lir, po novem 64.500 lir (minus 7,2%); vozila fiat 132, lancia beta 1600 - 1800 poprej 80.600, po novem 83.800 (+ 4,0%).
Tarifa s «pogojnim popustom» (zavarovalne vsote 25-15-3 milijoni lir); vozila prve kategorije (fiat 126, itd.) poprej 47.200 lir, po novem 35.800 (— 24,2%); vozila druge kategorije poprej 69.500, po novem 57.600 lir (— 17,1%); vozila tretje kategorije poprej 80.600 lir, po novem 74.800 lir (- 7,2%).
Tarifa s «franšizo» (30 - 50 - 100 tisoč lir — gre za franšizo, ki je znana z vzdevkom «4 R» in ki jo je že pred leti uvedla zavarovalnica Lloyd Adriatico) zavarovalne vsote — vključno za potnike v vozilu — 100 - 30 - 10 milijonov lir; vozila prve kategorije poprej 57.100 lir, po novem 36.100 (— 36,8%); vozila druge kategorije poprej 84.000 Mr, po novem 58.100 lir (— 30,8%); vozila tretje kategorije poprej 97.500 lir, po novem 75.600 Ur (— 22,5%).
Kakor omenjeno, gre zaenkrat za
V torek dopoldne je bila v reprezentančnem salonu vladne palače v Trstu tradicionalna izmenjava voščil med konzularnim zborom in vladnim komisarjem prefektom Molto arijem.
Dekan konzularnega zbora, avstrijski generalni konzul v Trstu dr. Heinrich Blechner, je v pozdravnem nagovoru izrazil prepričanje, da bo tudi dr. Molinari nadaljeval s trudom za razvoj odnosov med krajevnimi oblastmi in predstavniki- diplomatskega zbora, obenem pa je izrazil hvaležnost za sodelovanje, ki so mu ga nudili predstavniki oblasti v naši deželi. Blechner je tudi poudaril pomen, ki ga ima prijateljsko vzdušje, ki vlada v Trstu med predstavniki konzularnega zbora in krajevnimi oblastmi.
Dr. Molinari je v svojem odgovoru predvsem izrazil obžalovanje, ker Blechner zapušča naše mesto in mu zaželel čimveč uspeha v novem delu. Izrazil je tudi prepričanje, da se bo dr. Blechner tudi v bodočnosti zavzemal za izboljšanje odnosov med Avstrijo in Trstom. Svoj pozdrav pa je prefekt zaključil z željo po nadaljnjem izboljšanju odnosov med narodi.
Po odhodu avstrijskega konzula Blechnerja iz našega mesta je funkcijo dekana konzularnega zbora prevzel jugoslovanski generalni j konzul v Trstu Ivan Renko. Predaja j poslov je bila v torek ob prisot Ì nosti prefekta Molinari ja.
iiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiirHiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiicttifiiHmiiiiiiiiiiimiiiiiuiiiiiiiiiiifiu
PO ŠESTIH LETIH SPET MED NAMI...
Veliko priiakovmje za nastop folklorne skupine «Tke Rožanc»
V soboto bodo nastopili v Kulturnem domu, v nedeljo pa v občinski telovadnici v Nabrežini
ši od dosedanjih (razen pri tarifi «bonus-malus» za večja vozila), so pa hkrati do neke mere tudi hipotetični, kajti v primeru nezgode se ali tarife za določen odstotek povišajo («bonus - malus»), ali odpade popust (tarife s pogojnim popustom), ali pa preide del škode v breme zavarovanca (tarife s franšizo). Za iste zavarovalske storitve bodo torej konec koncev zavarovanci odslej plačevali več kakor pred Donat Cattinovo «preosnovo».
Profesorju Albinu Vidaliju je zena Ada povila prvorojenko ZAIRO
Srečnima roditeljema čestitamo, novorojenki pa želimo v življenju vso srečo in zdravja.
Vsi svojci
V ponedeljek v Avditoriju
Manifestacija solidarnosti s španskimi antifašisti
Na pobudo Odbora za solidarnost s španskim ljudstvom, Združenja antifašističnih prostovoljcev v španski vojni in Enotnega odbora proti fašizmu in zatiranju, bo v ponedeljek, 19. t.m., ob 20. uri v Avditoriju v Ul. Tor Bandena 6 manifestacija solidarnosti z antifašističnim bojem španskega ljudstva in za amnestijo političnim pripornikom.
Manifestacije se bosta udeležila tudi voditelja španskega antifašizma Santiago Alvarez ter pater Igna-cio. V slovenščini bo spregovoril dr. Miloš Budin, odbornik zgoniške občine. Predsedoval bo senator Vittorio Vidali.
V okviru manifestacije bo nastopil tudi Tržaški partizanski pevski zbor, ki bo tako izpričal svojo solidarnost s španskimi antifašističnimi borci.
9 Po končanem delu bo danes v Ljudskem domu v Naselju sv. Sergija (Ul. di Peco 7) splošen sestanek komunistov podjetja IRET. Tajništvo federacije bo zastopal tov. Giorgio Canciani.
SPD TABOR - Opčine
PREŽIHOV VORANC
SAMORASTNIKI
(dramatizirana novela) Priredba :
Elza Antonac - Marko Sosič Scena:	Marko Oblak
Režija:	MARKO SOSIČ
Premiera jutri, 16, januarja, ob 20.30. Ponovitev v nedeljo, 18. januarja, ob 16.30 v Prosvetnem domu na Opčinah.
Umrl je
Jože Pavlica-Pepi
Globoko nas je užalostila vest, da je v sredo preminul v Ljubljani Jože Pavlica, naš dragi Pepi. Ni bil glasbenik a vedno je bil zvest član naše glasbene družine, dober tovariš, ki je vselej in povsod pomagal v naši glasbeni šoli, kadar smo ga potrebovali, sicer pa je vzorno opravljal posle hišnika.
Kot velika večina Primorskih Slovencev je tudi on občutil težo fašističnega nasilja, a je vse tegobe prenesel z vero. ki jo je našim ljudem vlivala osvobodilna borba, kateri se je priključil. Po osvoboditvi se je zaposlil pri slovenskih ustanovah v Trstu. Bil je poštenjak, človek, ki je čutil veliko odgovornost do dela, do svoje družine in do svoje narodne pripadnosti.
Spominjali se ga bomo z vso toplino in hvaležnostjo. Svojcem izrekamo ob težki izgubi izkreno sožalje.
GLASBENA MATICA
liiiiiiiiiiniiiiiifiiii'iiiMiHnHiliiHiiimiiiMiiiiiiHiimiuiiiiiiiiiiitliitllliiiiltiiitiiiiiiiiiiiiitiiiimiiiiuiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiMiiimiimiiiiiiiiiiilliliiiiii*
VČERAJ ZAČETEK PRVEGA SPECIALIZIRANEGA TEČAJA V MIRAMARU
Center za teoretsko fiziko pričel z delom v novem letu
Na tečaju o delovanju radioaktivnega žarčenja na zgoščeno snov sodeluje nad 100 znanstvenikov in izvedencev iz 40 držav
V prostorih Mednarodnega centra za teoretsko fiziko pri Miramaru se je včeraj dopoldan pričel specializiran tečaj o delovanju radioaktivnega sevanja na zgoščeno snov. Nad sto znanstvenikov in izvedencev iz približno 40 držav iz vseh celin sta najprej pozdravila Abdus Salam, ravnatelj miramarskega centra, in Paolo Budini, podravnatelj iste u-stanove, nato pa se je začel delovni program tečaja, ki se bo zaključil v ponedeljek, 26. t. m.
Tečaj, ki predstavlja uvod Mednarodnega centra v novo leto, obsega poleg teoretskih vprašanj tudi obdelavo možnih tehnoloških aplikacij. Približno 80 udeležencem bo govorilo 23 predavateljev iz 9 držav (Brazilija, Francija, Indija, Italija, ZRN, Nizozemska, Švedska, ZDA in Vel. Britanija).
Organizacijski odbor tečaja sestavljajo raziskovalci J. M. Ziman (Bristol, V. B.), G. Chiaretti (Rim, L), F. Garcia (Madrid, Šp.), F. Gautier (Strasbourg, F.), S. Lundquist (Goteborg, šv.), N. H. March (London, V. B.) in H. Reik (Freiburg, ZRN).
Poleg tečaja o žarčenju bo letos Miramarski center priredil še tečaj o poučevanju fizike na univerzah, delovne skupine o fiziki plazme in zasedanje o biofiziki ter o relativistični astrofiziki.	t
Od leve proti desni: prof. Salam, direktor mednarodnega centra, prof. Ziman, direktor tečaja In prof, Garcia,
Kakor smo že najavili, bo v soboto in nedeljo gostovala pri nas Amaterska folklorna skupina «Tine Rožanc» iz Ljubljane. V goste jo je po šestih letih od njenega zadnjega nastopa pri nas povabila Tržaška folklorna skupina «Stu ledi». V soboto, 17. januarja, ob 20.30, bodo mladi plesalci in plesalke iz Ljubljane nastopili v Kulturnem domu, naslednjega dne, v nedeljo, 18. januarja, ob 17. uri, pa bodo na povabilo prosvetnega društva «Igo Gruden» iz Nabrežine nastopili v nabrežinski občinski telovadnici. Obe prireditvi bosta pod pokroviteljstvom Slovenske prosvetne zveze.
Folklorna skupina «Tine Rožanc», ki je lani praznovala 25-letnico u-spešnega delovanja v okviru železničarskega kulturno - umetniškega društva iz Ljubljane in ki nosi ime slovenskega železničarja, junaka in žrtve narodnoosvobodilnega boja, sodi mad najboljše amaterske folklorne skupine v Jugoslaviji in se lahko kosa tudi z marsikatero poklicno skupino. Njen obširni spored vsebuje poleg slovenskih ljudskih plesov tudi plese in pesmi ostalih jugoslovanskih narodov ter s svojo pestrostjo navdušuje najširši krog občinstva. Pestrost in barvitost jugoslovanske folklore, kvalitetno izvajanje zahtevnih koreografij, dovršena glasbena spremljava in mladostni polet izvajalcev so doprinesli k številnim priznanjem in laskavim ocenam, ki so jih skupini izrekli strokovnjaki in poznavalci. «Rožanci» so obšli že polovico Evrope, za prihodnje mesece pa imajo v načrtih turnejo po Angliji in Izraelu.
Nedvomna bosta sobotni in nedeljski nastop ljubljanske folklorne sku-,
pine poživila in popestrila naše kulturno življenje.
Na sliki prizor iz prekmurskega plesa.
•v
«Skmperlovci» počastili Urdihovo osemdesetletnico
Odbor svetoivanskega prosvetnega društva «S. Škamperle» je imel sinoči prvo sejo v novem letu, na kateri so odborniki pripravili načrt za delovanje društva v tem letu.
Ob zaključku seje je predsednik društva Lojze Abram v imenu odbora in vseh članov društva čestital dolgoletnemu odborniku in blagajniku Albertu Urdihu za njegovo 80-letnico, ki jo je slavil v ponedeljek, in mu izročil darilo s posvetilom:
Mali oglasi
«128» '70 '73; 850 coupé '71; 500 L ’70 '72; Mini '70 '72; Escori 1100 '71: 850 S. 1000 '72; 124 S. '70; 128 X 1/9 '73; 124 '70; Capri 1700 '70; 1750 '71; Simca '67; 132 1600 avtomatični '75. Na ogled pri AUTOSALONE TRIESTE - CARLI VIRGILIO, Ul. Giulia 10. Obiščite nas! Za vse prijetno presenečenje.
La Termoelettrica
ŠVEDSKO ELEKTRIČNO GRETJE
Vse najboljše originalne firme po ne prekosi jivih cenah.
TRST - Ul. S. GIACOMO IN MONTE, 1 TEL. 744600

Tržaški partizanski pevski zbor ima jutri, 16. januarja, ob 20.30 skupno vajo z zborom in orkestrom. Vsi pevci in orkestraši, ki še niso naročili slik s sprejema na Brdu, so naprošeni, da pridejo dve uri pred pričetkom vaje in da se zglasijo pri tovarišu Sergiju Dalmassu.
Razstave
Danes ob 18. uri bo v razstavni dvorani «Cesare Sofianopulo» na Largo Papa Giovanni 6 odprta osebna razstava slikarja Ciglia Mestreja. Razstavil bo 35 krajin iz dežele in izven nje. Razstava bo odprta do 24. t.m. od 18. do 20. ure ob delavnikih in od 11. do 13. ure ob nedeljah in praznikih.
V	soboto, 17.., t.m. se v prostorih Ljudske knjižnice v Ul. Rosario zaključi razstava o delu Pier Antonia Quarantotti-Gambinija. Razstavljene so izvirne izdaje knjig Quarantotti-Gambinija, ffrerodi njegovih de! v tuje jezike in dokumentarno gradivo o njegovem življenju.
V	soboto, 17. t.m. ob 19. uri, bo v gostišču Gruden v šempolaju odprl razstavo svojih del tržaški slikar Jože Cesar.
Včeraj-danes
Danes, ČETRTEK, 15. januarja PAVEL
Sonce vzide ob 7.42 in zatone ob 16.46. — Dolžina dneva 9.04 — Luna vzide ob 15.20 in zatone ob 5.52.
Jutri, PETEK, 16. januarja TOMISLAV
VREME včeraj: Najvišja temperatura 9 stopinj, najnižja 7,6, ob 19. uri 7,8 stopinje, zračni pritisk 1021,7 pada, vlaga 89-odst., brez vetra, nebo pooblačeno, morje mimo, temperatura morja 9,4.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 13. januarja 1976 se je v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo pa je 6 oseb.
UMRLI SO: 66-letni Oscar Fortu-nat, 64-letni Luciano Molinari, 78-letna Giacoma Giorgino por. Di Filippo, 71-letni Salvatore Vattovani, 75-letni Giuseppe Windisch, 82-letna Lina Gonnelli.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) All’Alabarda, Istrska ulica 7; Alla Minerva (Grigolon), Trg Giotti 1; Ai due Mori, Trg Unità 4.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19. do 8.30)
Rossetti - Emili, Ul. Combi 19; Al Samaritano, Trg Ospedale 8; Neri, Ul. Dante 7.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba za zavarovance INAM in ENPAS od 22. do 7. ure, tel. štev. 732-627.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel. 228-124: Bazovica: tel. 226-165; Opčine: tel. 211-001: Prosek: tel. 225-141: Božje polje - Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. 200-121; Sesljam tel. 209-197; Zavije: tel. 213-137; Milje: teL 271-124.
JANCA Dl CREDITO DÌ TRIESTE f R Ž A Š K A KREDITNA BANKA
URADNI TEČAJ BANKOVCEV
Ameriški dolar	688,—
Funt šterling	1391,-
Švicarski frank	263,40
Francoski frank	153,25
Nemška marka	262,75
Avstrijski šiling	37,35
Dinar: debeli	35,-
drobni	35,—
MENJALNICA
vseh tujih valut
Gledališča
S S G
Stalno slovensko gledališče v Trstu
gostuje s predstavo Antona Leskovca «Dva bregova» jutri, 16. januarja, ob 20. uri v Anhovem.
Balet gledališča Verdi
v Kulturnem domu
Gledališče «Verdi» prireja v okviru predstav za šole šest nastopov svojega baletnega ansambla, ki bodo v slovenskem Kulturnem domu v Ul. Petronio 4. — 16., 17., 19., 20., 21., in 22. januarja z začetkom ob 11.30. Podobne predstave so doživele velik uspeh med šolsko mladino v drugih deželnih središčih. Program, ki ga	je zasnoval koreograf Al-
berto Moro, in ki ga bo izvajal primemo okrepljen baletni zbor tržaškega opernega gledališča, bodo sestavljali plesni ritmi na glasbo Bacha, Johana Straussa in Čajkovskega (Capriccio italiano).
Vstop je prost z vabilom, ki ga je mogoče dobiti v tiskovnem uradu gledališča Verdi (tel. 62-931, Riva Tre novembre 1).
ROSSETTI
DANES, 15. jan., ob 20.30 Kafkov-Ripellinov «Proces». Cooperativa Teatro Mobile pod vodstvom Giulia Bo-settija.
AVDITORIJ
DANES, 15. januarja, ob 20.30 «Anatol» Arthurja Schnitzlerja.
VERDI
Jutri, 16. jan., ob 20. uri za red A v vseh prostorih, prva predstava Wag-nerjeve opere «Lohengrin» v italijanščini pod vodstvom dirigenta Giuseppa Patanèje. V glavnih vlogah bodo nastopili Lorenzo Caetani, Giuseppe Giacomini (protagonist), Maria Chiara, Silvano Caroli!, Bianca Bernini, Antonio Salvadori. Scena iz gledališča Massimo v Palermu, režija Karl Heins Krahl. Orkester in zbor gledališča Verdi, zborovodja Gaetano Riccitelli, njegova pomočnika Piero Maranzana in Gabriele Pisani. Vstopnice pri blagajni gledališča, tel. 31-948.
DANES zvečer zadnja predstava Ja-načkove opere «Katja Kabanova» z istimi izvajalci kot pri prejšnjih predstavah.
Mignon 16.00—22.15 «Mean Streets -Domenica in chiesa, lunedì all’inferno». Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom.
La Cappella Underground 19.00—21.30 «Boca de ouro» (1963), režija Nelson Pereira dos Santos.
Ariston 16.00 «Il fratello». Barvni film, v glavni vlogi igra Riccardo Cucciolla.
Grattacielo 16.00 «L’anatra all’arancia». Igrajo M. Vitti. U. Tognazzi in B. Bouchet. Barvni film.
Fenice 15.00—22.15 «Lo squalo». Barvni film za vse.
Excelsior 15.00, 17.20, 19.40, 22.15 «H vento e il leone». Igrata Sean Con-nery in Candice Bergen. Barvni film.
Nazionale 15.15—22.30 «Lo squalo». Barvni film za vse.
Eden 16.00 «L’infermiera». Barvni film. Igrata Ursula Andress in Duilio Del Prete. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Ritz 16.00 «Emanuelle nera». Igrajo Karin Schubert, A. Infanti in Isabella Marcbal. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Aurora 16.00 «Amici miei». Barvni film, igrata U. Tognazzi in G. Moschin. Prepovedan mladim pod 14. letom.
Capitol 16.00 «Detektiv Harper, acqua alla gola». Igra Paul Newman.
Cristallo 16.30 «Profondo rosso». Barvni film. Prepovedan mladim pod 14. letom.
Moderno 16.00 «La divina creatura». Igra Laura Antonelli. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Filodrammatico 16.30 «Banana meccanica». barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Ideale 16.00 «Hong Kong - Lasciapassare per un massacro». Barvni film o karateju. Igra Chen Lee.
Impero 16.30 «L’isola sul tetto del mondo». Barvni film. Siedi barvna risanka «Buon compleanno Paperino».
Vittorio Veneto 16.30 «Truman Capote». Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Abbazia 16.00—22.00 «Il ritorno di Ringo». Barvni western film. Igra Giuliano Gemma.
Astra 16.30 «Il falso traditore». Barvni film, v katerem igrata William Holden in Uly Palmer.
Radio 16.00 «Troppo rischio per un uomo solo». Barvni film. Igra Giuliano Gemma.
Volta (Milje) 17.00 «L'uomo di Saint Michael». Barvni film. Igrata Alain Delon in Nathalie Delon.
Prosveta
PD Slavec — Ricmanje sklicuje jutri, 16. t.m. ob 20. uri redni občni zbor, z običajnim dnevnim redom.
ESSimSHHi
Štefan Leban daruje 1.000 lir za Glasbeno matico.
V spomin na dr. Ernesta Zupančiča daruje Slavko Tuta 10.000 lir za Slovenski klub.
Sporočamo, da bo pogreb našega dragega
Jožeta Pavlice
danes, 15. t.m., ob 15. uri iz hiše žalosti v Braniku na domače pokopališče.
SVOJCI
Trst, Branik, Ljubljana, 15. januarja 1976
ZASEDANJE PROGRAMSKEGA SOSVETA
Narodnostni značaj in pomen koprskega televizijskega studia
Obravnava programa za letošnje leto na osnovi uresničevanja ita-lijansko-jugoslovanskega eporazuma . Načrti za slovenske oddaje
V torek se je sestal programski sosvet TV studia Koper - Capodistria in obravnaval programsko politiko in načrt TV studia za 1976. leto. Sosvet, v katerem je prvenstveno zastopana italijanska narodnostna skupnost z vseh področij na katerih živi v Jugoslaviji, je pri obravnavi izhajal iz specifičnega poslanstva koprskega TV programa in podčrtal njegov narodnostni značaj in vlogo studia v jugoslovansko-italijanskih odnosih. V okviru uresničevanja jugoslovansko - italijanskega sporazuma lahko TV studio Koper še dosledneje razvija vlogo objektivnega informatorja o jugoslovanski socialistični stvarnosti, o neuvrščeni politiki in se uveljavlja kot posrednik prijateljskih stikov in vsestranskega sodelovanja s sosednjo Italijo.
Programski sosvet ponovno poudarja, da je dosledno uresničevanje narodnostnega značaja in funkcije TV studia Koper - Capodistria moč zagotoviti samo s celovito prisotnostjo, vlogo in aktivnim deležem italijanske narodnostne skupnosti v celoti. Čeprav je bil v tem pogledu dosežen določen napredek, vendar mesto in delež italijanske narodnostne skupnosti tako v informaciji kot ostalih programih še vedno ni v sorazmerju z začrtano vlogo in poslanstvom TV studia Koper -Capodistria. Zlasti pa še vedno ni rešeno vprašanje vidnosti koprskega programa na področju, kjer živi večji del italijanske narodnostne skupnosti, kar tudi onemogoča njeno aktivno vključevanje v delovanje koprskega TV programa.
RAZTRESENOST GA JE DRAGO STALA
V NEZAKLENJENEM A VTU PUSTIL 120.000UR IN DRUGE PREDMETE
Tatovi so mu avto ukradli, tatvine pa ni mogel prijaviti, ker je pozabil številko evidenčne tablice - Avtomobilske miši izmaknile torbico
Če bi v Trstu razpisali tekmovanje v raztresenosti, bi se 27-letni Bruno Slatich iz Ul. Diacono 6 nedvomno potegoval za visoko mesto. Slatich je v torek zvečer, malo pred 21. uro parkiral svoj novi avto A 112 TS 185808 na Korzu Italia in se podal s skupino prijateljev v bližnji bar Torino. Avto je pustil odklenjen, v njem pa avtomobilske in stanovanjske ključe, japonski elektronski računalnik, 10 zavojčkov cigaret, v beležnici, ki je bila na vidnem mestu pa še 120.000 lir v bankovcih po 10.000 lir. Ko se je vrnil iz bara avtomobila ni bilo več. Zato se je Slatich podal na kvesturo, da bi prijavil tatvino. Prijavo je sicer izpolnil, ni pa se spomnil številke evidenčne tablice. Ni mu torej preostalo drugega, kot da se je sam lotil iskanja ukradenega vozila.
Iskanje je bilo dolgo a uspešno. Malo po polnoči je namreč Slatich našel svoj A 112 na Ul. Rossetti. Tatovi so pustili vozilo odklenjeno, izmaknili pa so denar, računalnik, ki velja 60.000 lir, cigarete in tudi obojne ključe.
Na bolj običajen način so v torek avtomobilske miši opravile še en podvig. Pri belem dnevu so v mestnem središču neznanci razbili šipo avtomobila ter ukradli vse, kar je bilo vredno tatvine.
30-letni šofer Nereo Škabar je o-koh 15.30 parkiral svoj mercedes 220 TS 176659 v Ul. Torrebianca 23. Vrnil se je uro kasneje in takoj o-pazil, da je leva zadnja avtomobilska 'šipa razbita, tatovi pa so iz avta ukradli usnjeno torbo, v kateri ie bil ček neke banke iz Vi-cenze za 2.060.000 lir, naslovljen na Škabarja, vozniško dovoljenje, prometna knjižica, pogodba o zavarovanju avtomobila, ključi _ Skabarje-vega stanovanja in garaže ter 100 tisoč lir v gotovini. Neki pešec je Škabarju povedal, da sta se sukala okoli mercedesa dva mladeniča, stara kakih 18 ah 19 ^J?™ J? bil visok 180 cm, temne polti, črnih kodrastih las usnjen jopic, drugi pa je * manjši, kostanjevih las m oblečen v zeleno majico.
Prizadevanja za izboljšanje blagovnega prometa čez mejo
Jutri bo deželni odbornik za promet Cocianni ponovno v Beljak , kjer se bo srečal s podpredsednike in odbornikom za promet pri koroški deželni vladi F. Fuerhbauer-jem, da bi razpravljala o pospešitvi prometa čez italijansko - avstrijski mejni prehod pri Trbižu. Avstrijci že dalj časa pritiskajo na deželno upravo Furlanije - Julijske krajine, naj nastopi pri osrednji vladi v Rimu z zahtevo, da bi ta uredila delovni urnik italijanskih carinikov tako, da bi bilo njihovo poslovanje usklajeno s poslovanjem avstrijskih carinikov. Avstrijci nadalje želijo, da bi bil tovornjakom olajšan dostop na tovorno postajališče pri Kokovem. V tej zvezi je odbornik Cocianni prav te dni dobil od družbe «Autovi e Venete», ki u-pravlja postajališče, zagotovilo, da bodo še v tem mesecu postavili ograjo okrog avtoporta, tako da bodo tovornjaki v mednarodnem prometu poslej lahko parkirali na njem tudi ponoči.
Deželna uprava je v zadnjem času nastopila v Rimu tudi z zahtevo, naj bi brez vsakega nadaljnjega odlašanja uporabili vsoto 1 milijarde 63 milijonov lir, ki so jo z zakonom štev. 857 iz leta 1973 namenili za posodobitev mejnih prehodov med Furlanijo - Julijsko krajino in Jugoslavijo. Gre za mejne prehode pri Lazaretu, na Pesku, pri Škofijah, Lipici, Repentabru, Plavjah, Prečniku, Korošcih, Prebenegu, na Predelu, pri Stupici in pri Jamljah. V zvezi s prometom med naso deželo in Jugoslavijo so deželni organi že pred časom opozorili osrednje vod-
stvo italijanske carinarnice na nujnost, da bi uskladili poslovni urnik mejnih carinarnic z urnikom jugoslovanskih carinarnic.
Podaljšana veljavnost avtonomnih računov
Odsek za zunanjo trgovino pri generalnem vladnem komisariatu obvešča, da je bil sporazum o maloobmejni blagovni menjavi med Trstom na eni ter Bujami, Sežano, Koprom in Novo Gorico na drugi soglasno podaljšan za nadaljnje leto, to je od 15. januarja 1976 do 14. januarja 1977. Vse informacije za poslovanje v okviru tega sporazuma, ki je bil kakor znano dosežen med sosednima državama 31. marca 1955, daje odsek za zunanjo trgovino pri vladnem komisariatu v Trstu, Carduccijeva ulica 20.
Programski sosvet sprejema stališča in prizadevanja za popolnejšo informacijo o dogajanju in razvoju v sosednji Italiji, brez katere si ni mogoče zamišljati njegove celovite vloge informatorja na tem, tako pomembnem področju. To velja tako za sosednjo deželo Furlanijo - Julijsko krajino kot za celotno Italijo, kjer je tudi potrebno zagotoviti stalno spremljanje dogajanja. Gre za reden in stalen stik z italijansko stvarnostjo in družbeno - političnimi procesi, za katere sta zainteresirana tako italijanska narodnostna skupnost, kot celotna jugoslovanska družba.
Programski sosvet in pripadniki i-talijanske narodnostne skupnosti v celoti podpirajo načrte in prizadevanja za uresničenje slovenskih oddaj in programa, namenjenega slovenski narodnostni skunnosti v Italiji. Tako dopolnjen program TV studia bo o-mogočil, da obe narodnostni skupnosti prek TV Koper uresničujeta tudi širše poslanstvo mostu v jugoslovansko - italijanskih odnosih, hkrati pa tudi uveljavljanju širše vloge narodnosti v zbliževanju in sodelovanju med državami, v sedanjih evropskih procesih, kot jih je odprla helsinška konferenca.
Programski sosvet je poudaril, da je za uresničevanje programske politike in načrta TV studia Koper ter še zlasti za sprejemanje novih nalog treba ustvariti ustrezne pogoje. Delovne razmere, v katerih deluje kolektiv, so izredno slabe in težavne in predstavljajo težko oviro za normalno delo. Zato je torej treba narediti vse potrebno, da M zagotovili izpolnjevanje vseh odgovornih nalog koprske TV. Programski sosvet je končno izrekel celotnemu kolektivu priznanje za obsežno in plodno ter požrtvovalno delo. Za novega predsednika sosveta je bil izvoljen časnikar Silvano Sau.
Nova publikacija tržaškega sejma
Izšla je zbirka uradnih aktov z «dneva gradbeništva», ki je bil v lanskem juniju v okviru 27. mednarodnega tržaškega velesejma. Zbirka je na voljo v tiskovnem u-radu na sejmišču, Trg De Gasperi 1. Posamezni izvod stane 6.000 lir.
liiiiiiiimfiiiiiimitmiiimiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiimfiniiiiiiiiiiiiiiiiiMiminiiiiiniiimiiiiiitiiiimiAniiiiiiiiiB
USPEŠNA PREISKAVA ŠKEDENJSKIH KARABINJERJEV 1
Trije tržaški mladoletniki priznali tatvino avtomobila
Z ukradenim avtom so v torek zvečer trčili v parkirano vozilo v Ul. Costalunga in zbežali
Karabinjerji škedenjske postaje so že včeraj zjutraj izsledili tri mladeniče, ki so v torek ukradli avto pri Sv. Justu in z njim trčili v parkirano vozilo v Ul. Costalunga. Gre za tri mladoletnike, 17-letnega O. G.
tavlja, da je ta zahteva med vladno krizo neobičajna in ne da bi hotel meritorno razpravljati o utemeljenosti beneške zahteve, poudarja potrebo, da vse javne uprave v
f naši deže!; in še predvsemMdežeina
rr,	- uiega r- r • I uprava odločno iznesejo zahtevo po
SSwwESr !SffeaL'»sa
niči so bili v torek popoldne v nekem mladinskem krožku v Ul. Cri-spLočit«. pa so se kaj kmalu naveličali in so hoteli premagati dolgčas s krajšim izletom. Napotili so se k Sv. Justu, kjer so z odpiračem za konzervne škatle odprli vrata fiata 1100 D TS 80572, z i-stim odpiračem pognali avto v tek in se odpeljali proti Sv. Ani. Po HI', Castalunga so hoteli priti na tr-cesto, kjer bi lahko poskusili, kolikšno hitrast zmore star a dobro ohranjen avto.
K°t so včeraj sami priznali karabinjerjem, so to pravzaprav naredili že prej, saj so po Ul. Costalunga vozili z več kot 100 kilometri na uro.
Pri tem pa niso upoštevali, da je Ul. Costalunga na nekaterih odsekih precej nevarna in čeprav je varljivo ravna, so nekateri ovinki izredno zahrbtni in jih je mogoče izvoziti le z zmerno hitrostjo. Na enem teh ovinkov je voznik O. G. izgubil nadzorstvo nad vozilom n z avtom trčil v parkirani fiat 1100 R, last Rina Flega iz Ul. dell. Acqua 15. Pri trčenju niso mladi tatiči utrpeli nobene poškodbe, zato so nemudoma zbežali. Takoj po trčenju so se ločili in se vrnili v mesto, dva z avtobusom proge 19, eden pa z avtobusom na progi 10, kjer so se ponovno sestali v krožku v Ul. Crispi.
Na osnovi pričevanj nekaterih o-čividcev in P° primerjanju z raznimi tatvinami avtomobilov so ške-deniski karabinjerji pod vodstvom podčastnika Scalabrina izsledili mia-de tatiče, ki so že večkrat zagrešili podobna dejanja. Prijavili so iih sodišču zaradi tatvine in povzročitve škode, saj je ukradeni avto po trčenju popolnoma uničen, Flego pa je na svojem vozilu ugotovil za 300.000 br škode.
C1SI o avtocesti Videni-Trbiž
Sindikat CISL v tiskovnem poročilu opozarja, da je vodstvo pristanišča v Benetkah ponovno sprožilo vprašanje gradnje avtoceste Benetke ? Munchen. Sindikat ugo-
toceste Videm - Trbiž. CISL nadalje ugotavlja, da bo cestna povezava med 7. pomolom in državno cesto 202 brezpredmetna, če se ne poskrbi za hitro povezavo tržaškega pristanišča z Avstrijo. Obenem bo ta cestna povezava služila tudi bodoči prosti coni na meji med Italijo in Jugoslavijo.
GORIŠKI DNEVNIK
PO PONOVNEM ODLAŠANJU DEMOKRISTJANOV
Socialdemokrati hočejo športno halo in zahtevajo soglasje sredinskih strank
PSDI postavlja to vprašanje kot politično izredno važno in se zavzema za gradnjo pri kazermetah - Neskladja v gledanju na to vprašanje med demokristjani
Bo športna palača postala jabol-, stavbe našel v Ulici Monache, na
ko spora med sredinskimi partnerji v goriški mestni koaliciji in privedla socialdemokrate do njihovega izstopa iz občinskega odbora? Utegne to vprašanje sprožiti torej krizo v goriškem občinskem odboru? Tako sc zdi, če preberemo tiskovno poročilo mestnega odbora socialdemokratske stranke, ki se je sestal v torek zvečer. Do tega sestanka samih socialdemokratov je prišlo potem, ko je bil odložen sestanek med zastopniki treh strank (KD—PSDI—PRI), ki sestavljajo sredinsko koalicijo na občini. Prvi sestanek je bil že prejšnji teden, drugi pa bi bil moral biti v ponedeljek; na tega naj bi prišli tudi zastopniki občine, trgovinske zbornice in UGG. Tega sestanka pa ni bilo in ie bil na predlog demokristjanov odložen na prihodnji teden.
Socialdemokrati s to odložitvijo niso zadovoljni in zato jasno izsiljujejo svoje partnerje. V tiskovnem poročilu je rečeno, da če večinske stranke ne bodo našle ustrezne pozitivne odločitve o gradnji te športne hale v prihodnjem tednu, bodo oni, socialdemokrati, sprejeli logične zaključke političnega značaja.
Smo morda v nekaki predkrizi, ki jo je novi socialdemokratski pokrajinski odbor napovedal že prejšnji teden, ko je dal izjavo o «ano-malnem» odboru KD—PSI v Grade-žu in da je treba to anomalnost odpraviti? Resnici na ljubo pa moramo reči, da malo verjamemo v take grožnje o krizi, kajti socialdemokrati so že večkrat grozili, nikdar pa groženj izpeljali do konca.
Socialdemokrati hočejo torej takojšnjo odločitev večinskih strank. Sami se zavzemajo za to, da bi športno halo zgradili na področju ka-zermet. Ker je to zemljišče državna last, bi ga morella občina odkupiti. Zemljišče velja okrog 70 milijonov lir. Za isto lokacijo se zavzemajo tudi nekateri v krščanski demokraciji predvsem morotejci, medtem ko silijo bazisti ,in v tem imajo podporo republikanske stranke, da bi prišlo do ureditve športne palače v sklopu paviljonov Espome-go na Rojcah. Levi demokristjani menijo s tem, da bi odpravili opozicijo levičarskih strank, ki jim ni pogodu tako trošenje javnega denarja za športno halo, ki bi služila predvsem profesionalnemu športu. Poleg tega pa bi imela lokacija na Rojcah tudi to prednost, da ne bi bilo treba občini dati denarja za odkup zemljišča, niti za ureditev parkirišč, kar bi zahtevalo nadaljnjih 39-40 milijonov lir.
UPORABILI BODO ZAKON 865
Najdeno parkirišče za blagovnico Stantìa
Zastopniki veleblagovnice Stantìa so se včeraj spet sestali na goriškem županstvu z občinskimi strokovnjaki, da bi preučili vprašanje dovoljenja za obnovitvena gradbena dela na stavbah na vogalu Korza Verdi in Ulice Contavalle. Kot smo že omenili v prejšnjih dneh, namerava podjetje Standa v postopnih fazah docela popraviti poslopje, v katerem je goriška veleblagovnica in čeprav je to podjetje le v najemu v stavbi, ki je last zasebnika, namerava vložiti v obnovo stavbe in notranje opreme skoro milijardo lir. Tolikšna investicija je zadostno jamstvo, da bi podjetje ohranilo svojo trgovino v Gorici in s tem v zvezi tudi število zaposlenih.
Težave pri izdaji gradbenega dovoljenja pa so bile v pomanjkanju ustreznega parkirišča. To je lastnik
zemljišču, ki je last dveh zasebnikov in kjer bi bilo prostora za približno 30 avtomobilov. Pred nekaj dnevi je bil govor, da bodo Standa ah lastnik stavbe to zemljišče kupili, včeraj pa so na občini povedali, da bo občina odkupila ta teren in da bo pri tem uporabila zakon štev. 865, ki praktično daje zelo majhno odškodnino tudi za zemljišče sredi mesta. Podjetje Standa pa se je obvezalo dati v zameno občini poroštvo za vsoto 25 milijonov lir, kakršna bo najbrž cena za omenjeno zemljišče. Prihodnji teden bo na županstvu še en sestanek, kajti zastopniki Stantìe hočejo imeti v zvezi z gradbenim dovoljenjem županovo jamstvo, da občina kasneje ne bo zahtevala drugih obveznosti.
Tudi na Goriškem stavka kovinarjev
V okviru današnje vsedržavne stavke kovinarskih uslužbencev, na Goriškem ne bo nobene javne manifestacije. 4-urno stavko bodo delavci kovinarskih obrato1' v naši pokrajini izkoristili za tovarniške skupščine, na katerih bodo ocenili sedanji položaj ter razpravljali o u-krepih, ki jih bo morala vlada sprejeti za večje investicije v industriji. Današnjo stavko so sindikati o-klicali, ker ni še prišlo do podpisa nove delovne pogodbe uslužbencev v kovinarskem sektorju.
Razvoj Gorice se prilagaja novim mejnim razmeram
Vladna kriza in «kongresna sezona» sta že nekaj časa v središču zanimanja strankarskih ljudi. Vladna kriza kakor kaže stopa v zaključno razdobje, kongresno razdobje pa se šele pričenja in mobilizira ljudi v strankah okoli priprav na pokrajinske in deželne kongrese, pozneje pa se bo njihova pozornost usmerila k pripravam na potek vsedržavnih kongresov.
Razumljivo je, da so tako pomembna dejanja dajala ton javnemu dogajanju in da so v zadnjem razdobju stopila v drugi plan vprašanja, ki jih je italijansko - jugoslovanski sporazum s tolikšno silo postavil pred nas. To pa ne pomeni, da so bila ta vprašanja potisnjena ob stran in da se zanje nihče ne zanima. Upamo si trditi, da so zadeve, ki se v italijansko - jugoslovanskem sporazumu tičejo predvsem Gorice, živo prisotne v goriških političnih krogih. Najvažnejše vprašanje v italijansko - jugoslovanskem sporazumu, ki živo zadeva Gorico, je prav dogovor o odprtju mejnih prehodov Štandrež - Vrtojba, prehod v Gabrijelovi ulici - Erjavčev drevored ter ekstrateritorialna cesta med
liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiuitiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiuiiiiinmiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
NOVOLETNI POGOVOR Z PINOM R0NERJEM, DELEGATOM ZSŠDI PRI 10 SKGZ
v
Športna društva zahtevajo rabo slovenščine v izvoljenih svetih
Oživljanje duha 30-letnice osvoboditve, razvijanje stikov s Slovenijo in Koroško ter podpora športni in rekreacijski dejavnosti v Beneški Sloveniji
Kako športniki ocenjujejo lanske uspehe ob vstopu v novo leto in kakšne naloge si zastavljajo, to je bil predmet pogovora z Dinom Ro-nerjem, delegatom Zveze slovenskih športnih društev v Italiji pri izvršnem odboru Slovenske kulturno gospodarske zveze. Za lanski in sedanji utrip naše športne organizacije smo izvedeli v pogovoru, ki smo ga navezali z Dinom Ronerjem kar v trgovini s kmetijskimi stroji in kmetijskimi potrebščinami «Agrolo-rest» v Gorici, ki jo je odprl pred nekaj meseci. Med eno kupčijo in drugo, ob brnjenju telefona ih časovni stiski, ki vedno preganja tega našega požrtvovalnega in predanega zamejskega delavca, smo si ustvarili predstavo manjšinsko-poh-tične naravnanosti ZSŠDI in usmeritve tudi naše mlade, za šport navdušene generacije, ki jo želimo posredovati v naslednjih vprašanjih in odgovorih.
— Bežen pogled na prehojeno pot v lanskem letu? Kakšne so bile vaše temeljne izbire?
•— Naše športno delovanje v lanskem letu je potekalo v znamenju pomembne obletnice, ki jo je praznovalo naše ljudstvo, to je 30-let-nice osvoboditve. Prireditve so imele bolj poudarjen politični značaj ter smo jih vsebinsko obogatili. Po društvih smo prirejali predavanja, organizirali smo turnirje z društvi v matični domovini, bolj smo se povezah s koroško mladino, se seznanili z bojem koroškega ljudstva za svobodo ter sedanjim bojem za narodne pravice, svoje delo pa smo razširih tudi na Beneško Slovenijo. Najboljši dokaz za to, kako so športniki doumeli pomen 30-letnice osvoboditve, pa je bilo njihovo u-spešno sodelovanje na osrednji prireditvi osvoboditve v Trstu.
— S kakšnimi nalogami pa ste športniki stopili v novo leto?
— Naša prva naloga je razvijati duha 30-letnice osvoboditve, krepiti protifašistično enotnost in razvijati boj za utrjevanje demokracije. Športniki se enodušno pridružujejo akciji za uveljavljanje pravice izvoljenih slovenskih predstavnikov v deželnem, pokrajinskih in občinskih svetih do uporabe slo-
venskega jezika. V zvezi z enako- športni delavci že pri otroku prič-
■iiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiii|||||||l||l||||||ii,|||||l|||||||n,mun,mi,,umni,ll„l|lr||l|llll|llll,i|||iUum,l„IIIin||nii|l||||||||||||||||||||||||l||||||||||||||||iii
Tudi Sovodenjci drevi v UGG
pravnostjo slovenskega jezika pa se društva obvezujejo, da bodo odpravljala ovire in predsodke v določenih športnih krogih proti nagemu jeziku, kadar gre za pozdrav in za druge oblike izražanja. Utrjevali bomo stike z matično domovino, povečah sodelovanje z brati na Koroškem ter pomagali mladini v Beneški Sloveniji, da bo preporod, ki smo mu priča, pokazal sadove tudi na področju športa in rekreacije.
— Kaj pa športna dejavnost, kakšne potrebe s ? kažejo?
— Športna društva in združenje morajo s svojim delom nadomestiti pomanjkanje športne in rekreacijske dejavnosti v osnovnih šolah ter morajo še prav posebno skrb posvečati vključevanju deklet. Izkušnje nam povedo, da se neka športna panoga uspešno razvija, če
ne jo razvijati njegova športna nagnjenja.
— In kaj meniš o dilemi: množični ali vrhunski šport?
— Ne gre za dilemo, ampak za tesno povezanost enega in drugega. Talente bomo odkrivali in jih vzgo-jih v vrhunske športnike le, če bomo pritegnili na igrišča in v telovadnice čimveč mladine obeh spolov. Na tej osnovi smo dosegli velike uspehe v namiznem tenisu in kotalkanju. Dosedanje iskušnje nas morajo spodbujati, da vztrajamo pri razvijanju takšne športne politike.
• Goriški avtoklub skuša čimbolj razširiti mrežo svojih pisarn, da bi tako bolje ugodil svojini članom in drugim avtomobilistom. Vsako sredo popoldne bo uradnik avtokluba na razpolago avtomobilistom Fossalona v tamkajšnji občinski pisarni.
liiiiiiiiiiiiuiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiimiiumiiitiiiiliiiiiiuiliiiiiliiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiifiii
RAZSODBA C0mŠKE6A SODIŠČA .
Ugrabiteljici male Eriče dve leti zapora pogojno
Marincichevo so spoznali za delno umsko bolno
goriškimi Brdi in Novo Gorico. Odpiranje teh mejnih prehodov je tesno povezano z razvojem Gorice in ni zgolj naključje, če se je goriška občinska uprava prav sedaj odločila za spremembo splošnega regulacijskega načrta, ki ga je pred desetimi leti izdelal arhitekt Piccinato. Občinska uprava je spoznala, da je bil prvi splošni regulacijski načrt preveč ambiciozno zastavljen in da je treba zvišanje števila prebivalstva od 80.000 znižati na 60.000. Žive in odprte politične sile pa so uspele uveljaviti predvsem takšen razvojni koncept Gorice, ki bi jo tesneje povezal z Novo Gorico in s tem ustregel tudi pričakovanju obmejnega prebivalstva.
Eden izmed nosilnih stebrov novega razvojnega načrta Gorice je ravno napovedano odprtje mejnega prehoda v Gabrijelovi ulici. Prek tega prehoda si bosta Gorica in Nova Gorica prvič neposredno pogledali iz oči v oči. Prek tega prehoda se bodo Goričani šli sprehajat v Novo Gorico in Novogoričani v Gorico, kar bo prineslo povsem nove odnose.
Za sestavljavce sprememb k regulacijskemu načrtu, kakor tudi za politične stranke, predvsem za delavski stranki, je ta nova stvarnost pomembna zato, ker narekuje določene spremembe v cestnem in trgovinskem omrežju. Severna obvoznica, ki naj bi predstavljala nadaljevanje ceste pri Rdeči hiši, bi prečkala Gabrijelovo ulico ter predstavljala oviro za promet. Potrebno bo nadalje razmišljati o trgovinski mreži, ki jo bo potrebno j razširiti na območje novega mejnega prehoda, za katerega je bilo pred leti zbranih okoli 600 podpisov občanov in od katerih jih je bilo precej trgovcev.
Udeleženci kolesarske dirke po Italiji, ki so pred leti zapeljali na jugoslovansko ozemlje prav na kraju, kjer naj bi odprli novi mejni prehod, so bili znanilci novih človeških odnosov, ki se bodo nujno oblikovali ob večji odprtosti meie. Prav iz vrst športnikov je prišlo več pobud o prirejanju športnih prireditev, ki bi pomagale podirati zastarelo miselnost o meji ter bi bolj povezale sosednji mesti. Takšne prireditve bi nujno spodbudile ljudsko - prosvetno, kultunu) in umetniško sodelovanje. Ob vsem tem pa bi bili potrebni tesnejši medsebojni stiki urbanistov in strokovnjakov za različna področja ter usklajevanje načrtovanja, podobno kot je v teku usklajevanje načrtov mednarodnega mejnega prehoda štandrež - Vrtojba.
Mešana italijansko - jugoslovanska komisija za mejni prehod štandrež se je dogovorila, da bo izdelala načrte do konca junija in o-mogočila takojšen pričetek del. Jugoslovanska stran je takrat predlagala, naj bi v okviru te komisije razpravljali tudi o odprtju prehoda v Gabrijelovi ulici. Žal italijanski del komisije ni imel takšnega pooblastila, kar utegne upočasniti reševanje tega vprašanja.

Precejšnje pričakovanje vlada v Gorici za nocojšnjo folklorno - glasbeno prireditev, ki bo ob 21. uri v vehki dvorani goriškega telovadnega združenja. Kot smo o tem že podrobneje zapisali, bodo celoten izkupiček drevišnje prireditve darovali Paolu Brottu in Lici Tunin, ki bosta morala v Belgijo na opera-
cijo, kjer jima bodo presadili ledvico.
Drevišnji večer so pripravile folklorne skupine z Goriškega, pevski zbori ter nekateri posamezniki ob sodelovanju goriške občine ter Ustanove za kulturne manifestacije E MAC. Večer ima dvojen pomen: prvi je humanitarni, drugi pa v nastopu,
tokrat prvič, štirih najboljših folklornih skupin z Goriškega. Med temi je tudi folklorna skupina iz Sovodenj, ki se bo občinstvu predstavila z vrsto jugoslovanskih in starih goriških plesov. (Na sliki vidimo folklorno skupino s Koprivnega, ki bo drevi nastopila v UGG).
Dogodek, ki je v poletju predlanskega leta globoko odjeknil v javnosti, se je v torek zvečer zaključil pred goriškim sodiščem. Sodniki so namreč obsodih na 1 leto 11 mesecev in 20 dni zapora pogojno 19-letno Mario Luiso Marincich iz Fossalona, Ulica Vittoria 46. Mladenka je bila obtožena ugrabitve komaj 3-letne Eriče Sciortino, obrekovanja ter posesti manjše količine mamila.
2. junija 1974 v popoldanskih u-rah je neznana ženska ugrabila v baru «Alla Galleria» v Gorici 3-letno Erico, ki je bila na obisku pri lastnici bara Marii Buttalo. Ko je ta opazila, da otroka ni v baru, je takoj obvestila kvesturo, ki je preiskavo razširila na vso Goriško. Nekaj ur kasneje se je ugrabitev srečno zaključila: karabinjer Pietro Di Giacomo je namreč v baru v Tržiču, tako je dejal, našel deklico in jo pripeljal v Gorico.
Dvajset dni po ugrabitvi so preiskovalci aretirali Mario Luiso Marincich, ki je priznala ugrabitev. Ob tem pa je dejala, da je z njo sodeloval tudi 29-letni Renato Lopez iz Taranta. Agenti so takoj aretirali tudi Lopeza, izkazalo pa se je, da je moški povsem nedolžen, zaradi česar je Marincichevo prijavil sodnim oblastem tudi zaradi obrekovanja.
Na prvi sodni razpravi, ki je bila 10. junija lanskega leta, je brani-les Marincicheve odvetnik Maniacco, zahteval psihiatrični pregled obtoženke, za katero je trdil, da je umsko nesposobna. Kljub nasprotovanju javnega tožilca Laudisia in odvetnika zasebne stranke Primožiča, je sodišče ugodilo Maniaccu. Pregled je tudi potrdil Maniaccove trditve, saj so zdravniki ugotovili, da je obtoženka delno umsko bolna.
Obravnava je bila nato prenesena na konec decembra, ko je sodišče (presednik dr. Costa, stranska sodnika dr. Bassi in dr. Succi, javni tožilec dr. Laudisio, zapisnikarka Kogoj) zaslišalo obtoženko in razne priče, med katerimi tudi karabinjerja Di Giacoma, ki je povedal, da je Erico našel v Fari in ne v Tržiču, kot je začetka trdil. Zadnji del sodne razprave pa je bil na sporedu v torek zvečer s posegi odvetnika Primožiča, ki je zahteval obsodbo Marincicheve ter plačilo odškodnine staršem ugrabljene punčke. Javni tožilec je za obtoženko zahteval 2 leti 4 mesece in 15 dni zapora, medtem ko je branilec predlagal najnižjo kazen, saj je treba upoštevati umsko stanje obtoženke. Po polurnem posvetovanju je sodišče obtoženko priznalo za krivo in jo obsodilo na 1 leto in 2 meseca zaradi ugrabitve, na 9 mesecev zapo-
ra zaradi obrekovanja ter na 20 dni zapora zaradi manjših prekrškov. Kazen je pogojna. Obenem bo Ma-rincicheva morala plačati odškodnino družini Sciortino.
Mladinski večer v soboto v Steverjami
Mladinska skupina pri prosvetnem društvu «Briški grič» v števerjanu je pobudnik družabnega večera s plesom, ki bo v soboto, 17. januarja, ob 20. uri na društvenem sedežu na Valerišču. Namen tega večera je predvsem zbrati okoli mladinskega odbora čimveč mladih vaščanov, ki bi se tako tudi vključili v prosvetno delovanja. Podlaga uspešnega delovanja tudi na prosvetnem področju je namreč prav mladina, brez katere si je težko zamisliti razvoj in napredek društva. Večer, ki ga prirejajo mladi štever-janci, je prvi v zadnjih letih, zato prireditelji vabijo vse, da se ga polnoštevilno udeležijo.
Drevi v Doberdobu občni zbor VZPI-ANPI
Doberdobska sekcija VZPI - ANPI bo pripravila danes zvečer ob 19.30 na sedežu prosvetnega društva «Jezero» letni občni zbor, ki bo obenem priprava za pokrajinski kongres. Dnevni red predvideva predsedniško poročilo, imenovanje delegatov za pokrajinski kongres ter izvolitev novega odbora.
Jutri zvečer ob 21. uri, bodo razni goriški kulturni krožki, med temi tudi Mladinski krožek, priredili v Palače hotelu debatni večer o današnjem položaju v Španiji. Govorila bosta pater Ignacio, eden izmed članov katoliške cerkve, ki nasprotujejo falangističnemu režimu in Vittorio Vidali, nekdanji španski borec.
Tečaj esperanta
Drevi ob 17.30 bodo na sedežu furlanskega filološkega društva pričeli s tečajem esperanta, ki ga prireja goriško društvo esperantistov. Društvo vabi k sodelovanju mlade ljudi, zlasti pa še učitelje in profesorje. Tečaj bo obsegal dvajset lekcij. Vpisujejo še do začetka tečaja.
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE • TRST
30 let neprekinjenega delovanja
ALDO NICOLAJ
STARA GARDA
tragikomedija v dveh dejanjih
Prevod	Borut Trekman
Scenograf
m kostumograf Edvard Zajec Režija	MARIO URŠIČ
V soboto, 17. t.m., ob 20.30 in v nedeljo, 18. t.m., ob 16. uri v prosvetni dvorani v Gorici, Verdijev Korzo 13.
Lažji nesreči
V	torek pozno zvečer se je v Ulici Aquileia pripetila prometna nesreča, pri kateri se je poškodovala 70-let-na_ gospodinja Daniela Bressan iz Lečnika, Ulica Camposanto 1. Po-nesrečenko so odpeljali v splošno bolnišnico, kjer so ji ugotovili po-škodbo na levi nogi. zaradi česar se bo zdravila 10 dni.
V	jutranjih urah se je v Ulici Rossini ponesrečila 38-letna gospodinja Ida Brizzi, Ulica Mattioli 9, katero so v bolnišnici zaradi lažjih
(lorica
VERDI 16.30-22.00 «Frau Marlene». R. Schneider in P. Noire. Barvni film. Mladini pod 14. letom prepovedan.
CORSO 16.45—22.00 «Afrikan-express». U. Andress in G. Gemma. Barvni film.
MODERNISSIMO 16.00-22.00 «Non si scrive sui muri a Milano». S. Casini in L. Condominas. Barrai film. Mladini pod 14. letom prepovedan.
CENTRALE 16.30-21.30 «Con tanti cari... cadaveri». F. Williamson in R. Forsyth. Barvni film. Mladini pod 14. letom prepovedan.
VITTORIA 17.00—22.00 «Le nove vite di Fritz il gatto». Barvna risanka. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
EXCELSIOR 16.00-22.00 «RoUerball». Barrai film.
PRINCIPE 17.30-22.00 «Sesso in confessionale». Barvni film.
Piova dorica
SOČA «Mafija v borbi z inšpektorjem Tibsom», ameriški barvni film ob
18.00	in 20.00.
SVOBODA «Kun-fu zeleni obad», a-meriški barvni film ob 18.00 in 20.00.
DESKLE «Skok čez plot», nemški barvni film ob 19.30.
DEŽURNA LEKARNA V GORIC!
Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Alesani, UL Carducci 38, tel. 22-68.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v poškodb pridržali za 5 dni za zdrav- j Tržiču dežurna lekarna Sant'Antonio, Ijenje. .	lui. Romana, tel. 40-497,
15. januarja 1976
IZ ČILA PRIHAJA VEDNO VEČ DOKAZOV IN PRIČ
Umetnica Coca Rudolphy o Pinochejevih mučenjih
Aretacija in prva zasliševanja - Mučenje z električnim tokom ■ Drez obsodbe v taborišče - Skupina čilskih umetnikov ustanovila v Londonu svoje gledališče
Vorančevi «Samorastniki» jutri na odru openskega PD «Tabor»
Russellovo sodišče, ki zaseda sedaj v Rimu, se tokrat ukvarja prvenstveno z razmerami v nekaterih deželah Latinske Amerike. Predvčerajšnjim je bil govor o trpinčenju, ki ga v Argentini vršita vojska in policija. Med pričami, ki so govorile o tem početju, je bila tudi sestra pokojnega Guevara. Danes bomo v zvezi s preganjanjem ljudi v Čilu prepustili besedo angleškemu listu «The Guardian», ki prikazuje, kako so Pinochejeve oblasti mučile umetnico Coco Rudolphy. Časopis piše takole:
Očitno je, da je šele trpljenje britanske državljanke dr. Sheile Cassidy odprlo oči britanski javnosti in vladi glede brutalnosti nad tisoči Čilencev, ki jih muči režim generala Pinocheja, odkar je septembra 1973 vrgel z oblasti predsednika Allendeja. Ena izmed teh žrtev je Coca Rudolphy, čilska u-metnica, ki je pred nedavnim prišla v Veliko Britanijo, prej pa je bila aretirana in preživela v ječi in taborišču eno leto, ne da bi ji bili sploh sodili. Pridružila se je ostalim Čilencem, ki so doživeli enake izkušnje, gledališkim igralcem, ki so ustanovili v Londonu Teatro Po-pular Chileano, ki bo v kratkem uprizoril svojo prvo predstavo.
«Prepričana sem, da je Sheila Cassidy doživela strašne trenutke in če bi ne bila britanska državljanka, bi danes prav gotovo ne bila več med živimi» — pravi Coca Rudolphy. — «Toda tako njen kot moj primer sta pravzaprav le vsakdanji primer v Čilu. Me dve sva le dve izmed tisočerih žensk, ki se jim je zgodilo enako pa tudi še huje. V moji domovini danes ni gotov nihče. Menim, da je iz vsake družine bil kdo mučen. To pa le zato, da bi se ljudje prestrašili».
Coca Rudolphy na videz dobro izgleda. Smehlja se in šali. tudi na račun svojih izkušenj. Toda mučitelji so ji prizadeli notranje rane, ki ji bodo ostale za večno. Njena zgodba dopolnjuje to, kar dr. Cassidy ni smatrala za potrebno, da bi javnost vedela.
Coca Rudolphy je izgubila službo na dan fašističnega državnega udara. Tega dne so v Čilu prenehala delovati vsa gledališča. Toda v dneh, ko so ostali člani njene gledališke skupine zapustih domovino, je ona ostala doma. «Zapirali so ljudi, toda jaz sem mislila, da nisem važna in sem tudi hotela videti, kaj bo».
Začela se je udejstvovati v sindikatu čilskih igralcev Večino njenih kolegov iz sindikata so aretirali. Hkrati z njo. Bilo je to že 20. novembra 1973.
«Bila sem doma in v postelji brala knjigo. Bilo je okoli 11. ure zvečer, ko sem zaslišala ropotanje na vratih. Ko sem vrata odprla, je vdrlo v stanovanje kakih 15 ljudi s samokresi v rokah. Rekli so mi, naj se toplo oblečem, ker da mi bodo postavili nekaj vprašanj. Odpeljali so me. Prej so obkolili ves blok hiš in vojaki so bili na vseh vogalih. Da bi ne delala s hojo ropota, so me nosili na rokah. Niso mi dovolili, da bi telefonirala bratu. Odpeljali so me v oklepnem vozilu. Zavedala sem se, kaj me čaka, da me bodo mučili, da morda celo umorili. In nisem se prestrašila. imela pa sem suha usta. suh jezik in grlo. Odpeljali so me v vojašnico nekega polka, ki so jo spremenili v zapor. Bilo je okoli polnoči.»
Šest ljudi jo je odpeljalo v veliko sobo in od nje zahtevalo naj identificira nekaj fotografij. Ljudi s fotografij ni poznala. Zavezali so ji oči in ji ukazali, naj hodi. Pred njo so postavili stolico. Spotaknila se je, padla in naslonjalo stolice jo je udarilo v prsi.
«Oni skušajo prepričati vas, da ste brez moči in vam vzeti sleherno upanje v tujo pomoč. To vas more tudi streti. V tem trenutku sem bila res v velikih težavah. Mislila sem, be me bodo spraševali morda o ljudeh, ki jih poznam in sem se zavedala, da moram molčati. Pri sebi pa sem si dejala, zdaj je s teboj konec in upajmo, da bo trajalo malo. Pričakovala sem. da me bodo med mučenjem umorili. Pa se nisem ustrašila. Nasprotno, bila sem mirna.»
Še vedno z zavezanimi očmi so jo odpeljali v malo sobo, kjer so jo prisilili, da se je do gola slekla. «Čutila sem jih okoli sebe, zaznala njihov duh, njihov znoj. Ukazali so
Coca Rudolphy
mi, naj ležem vznak za mizo. Nekdo izmed njih mi je takoj razkrečil noge. Nekdo je pripomnil, da sem mirna in še rekel: «Če pričakujete, da vam bodo storili silo, se motite. Mi tega ne bomo storili». Privezali so mi roke in noge in mi začeli postavljati neumna vprašanja. Zavedala sem se, da ne morem tako naglo misliti, da bi vsakič izbrala najboljši odgovor. Nato so mi začeli spuščati električni tok v spolovilo. Čutila sem, kako mi telo
skače gor in dol. Slišala sem lastne krike, strašen ropot, ker sta mi bili usta in jezik nabiti s tokom. I-mela sem občutek, kot da se bo moje telo razletelo. In čakala sem tega trenutka. Želela sem, da bi čimprej umrla. Toda moja glava je bila daleč od mojega telesa in mislila sem, kako neumno je tako u-mreti. Tedaj so povezali z električno napeljavo vse moje telo, glavo za ušesi, pa tudi notranjost ušes, pod jezikom in drugod. Za trenutek so vključili tu, drugič drugje, včasih pa vse «napeljave». In tedaj sem si zaželela, da bi moji starši zvedeli, kaj se z menoj dogaja. če bi me namreč v tem trenutku umorili, bi elektrika ne pustila nobenega sledu o mučenju».
Mučili so jo tako pet ur. Trikrat je padla v nezavest in tretjič se je prebudila, ko so ji pritiskali prsi in ji masirali roke. «Zdi se mi, da sem prenehala dihati in so se u-strašili». Odvedli so jo spet v celico, vendar ji niso dovolili, da bi spala in so jo ponižali pred vojaki. «Izpod rute. s katero sem imela zavezane oči. sem mogla videti njihove škornje in temno kri na svojih nogah».
Coca Rudolphy je preživela tu teden dni. Nato so jo odpeljali v Casa Correccional in jo izolirali v podzemeljsko celico, kamor ni prišel žarek sonca. Nato so jo premestili v prostor, v katerem je bilo okoli sto žensk, seveda političnih ujetnic. «Leto dni sem čakala na pro-
(Nadaljevanje na 6. strani)
Olga Šonc, ki bo podala prolog in epilog in Marko Sosič, ki je delo režiral
aiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiniiHiiiiiiMiiiiiuninnuiiiiiiiitiiiiiiiiiiiimiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
KADAR ZNANSTVENIK TUDI PRI ODPRTIH OČEH SANJA...
Vesoljske «kolonije» za primer jedrske vojne na našem pianeta
V velikem «prstanu» bi samostojno živelo 10.000 ljudi - Rešeni bi bili ekološki problemi - Surovine bi prihajale z Lune - Lahko bi to bil raj ali pekel
Pravijo, da le pesnik sme sanjati. Včasih pa sanjajo tudi znanstveniki. In to tudi v časih, ko bi se mogla ali celo morala znanost prebuditi in konkretno pomagati pri reševanju aktualnih zadev na zemlji. Toda če znanstveniki kljub temu radi sanjajo, pustimo jim to veselje in se za trenutek prepustimo njihovim fantastičnim prividom. Gerard O'Neill je profesor, velik znanstvenik in uveljavljen strokovnjak. In on tudi sanja. Sanja o človeški koloniji deset tisoč ljudi nekje «daleč nad Zemljo».
Seveda bi to bila kolonija, ki bi bila samostojna, torej neodvisna od Zemlje in drugih planetov. Razen v začetku, med svojim nastankom. Morda bi pozneje bila le deloma povezana z Zemljo, ker bi posredno izkoriščala zemeljsko gravitacijo in atmosfero. Toda v tej koloniji bi bilo življenje idealno. Si-
cer pa prepustimo besedo pariškemu listu «Le Monde», ki nam «novi svet», bodočo kolonijo prikazuje takole :
V koloniji bi se življenjske razmere ne le ohranile pač pa izboljšale, izboljšali bi se pogoji za biološko ravnotežje, ekološki sistem bi temeljil na vzornem kmetijstvu, kjer bi ne moglo priti do onesnaževanja zraka, voda, flore. Industrijske punkte bi ločili od stanovanjskih naselij in kmetijskih površin. Znanstveniki si dovoljujejo, da si v fantaziji ustvarjajo idealno življenjsko okolje ravnin, gričev, rek in gozdov, okopanih v sončnih žarkih.
Osnovni pogoj za vzpostavitev takšne kolonije je v tem, da se u-stvari gravitacijski potencial, ki bi omogočil normalno življenje. Pet točk je, v katerih se gravitacija Zemlje in Lune medsebojno križa-

ISA FILMSKIH PLATNIH
John Milius:
The Wind and the Lion
John Milius, pomemben scenarist ameriškega filma, je prešel k režiji s filmom «DMinger»- ki so ga le en dan predvajali v Trstu. Sedaj pa uspesno predvajajo njegov naslednji film «The Wind and thè Lion» (Il vento e il leone, 197», igrajo Sean Conne-ry, Candice Bergen, Brian Keith. John Huston).
Da je Milius kot scenarist dosegel veliko popolnost v zgradbi, mm dokazuje tudi ta film, In kaže nam tudi veliko občutljivost za bistvo ameriške zgodovine. Film je torej nedvomno treba priporočiti kot zelo zanimivo delo Nekaj pomislekov imamo le o režiji, v
								
Horoskop
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Nenadoma boste spregledali in vse vam bo jasno. Uresničenje skladnosti v ljubezni.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Levjega srca ravno niste, a se boste le izkazali. Iz stvarnosti črpajte svoje moči.
DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Rešilo vas bo naglo ukrepanje. Ne gre zamenjati smotrov s sredstvi. Glavobol.
RAK (od 22.6. do 22.7.) Kolesje vaše organizacije je že zarjavelo. Doživeli boste notranje prerojenje. Pazite na zdravje.
LEV (od 23.7. do 23.8.) Ne zamenjajte dosedanjih delovnih sredstev. Spopad s samim seboj. Prijetno vzdušje v družbi prijateljev.
DEVICA (od 24.8. do 22.9.) Previdnost do odnosov z nekim tujcem. Dosegli boste čustven smoter. Neponovljivo ljubezensko doživetje.
TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Ploden razgovor v tujini, ki zagotavlja uspeh. Delna utrujenost. Zdravje dobro.
ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Svojo vajensko dobo ste že davno opravili. Ne potrebujete več svetovalca. Prebavne motnje.
STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Ne odpovejte nekega sodelovanja zaradi manjšega spora. Okrepitev družinskih vezi.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Presenečeni boste nad korektnostjo nekega tekmeca. Prijateljski obisk. Pazite na zdravje.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.1 Uspešno razvijanje važnih pogajanj. Prijetne ure z drago osebo. Posvetite več pozornosti zdravju.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Kar pričakujete, bo prišlo še danes. Deležni boste lepega moralnega priznanja. Nervoza.
kateri se morda še preveč mešata intelektualizem in otipljivost fizične izkušnje.
Karel Reisz:
«The Gambler»
Tudi režiser češkega porekla Karel Reisz, ki je doslej deloval v Angliji, je prišel v stik z ameriškim filmom. Rezultat tega je film- «The Gambler» (40 000 dollari per non morire, 1974), v katerem igrajo James Caan, Paul Sorvino, Laurea Hutton.
Gre, po našem mnenju, za zelo dober (čeprav ne perfekten) film, ki najdosledneje razvije mazohistični značaj protagonista. Film ima velik občutek za pripoved-nost; morda je le še preveč vezan na lepoto posnetkov, premalo tvega . .. obratno od protagonista, ki ljubi tveganje.
Maurizio Ponzi:
«Il caso Raoul»
Tudi film mladega italijanskega režiserja Maurizia Ponzija «Il caso Raoul» (1975, igrajo Stanko Molnar, Alida Valli, Milena Vu-kotič, Monica Monet. Delia Boc-cardo) se približuje nekakšni «bogdanovičevski» operaciji. Tudi Ponzi je bil kritik, ljubitelj ameriškega klasičnega filma, pa seveda Hitchcockovega opusa, kot dokazuje zgradba tega filma.
Morda pa Ponzi ni odmaknjen od pripovedi kot Bogdanovich. Ne razumemo vendar, čemu se poslužuje načina pripovedi in recitacije televizijskih nadaljevank, kar v marsičem omili zanimivost tega filma.
S. G.
ta in zato uničujeta.
Te točke so tiste, ki jih označujemo z L-l, L-2, L-3, L-4 in L-5. Te točke poznamo že dvesto let. Najprimernejši točki bi bili L-4 ip L-5, ker bi zagotavljali trdno ravnotežje. Toda ti dve točki sta okoli 400 tisoč kilometrov od nas. Zaradi tega je logično, da bi bilo skrajno neekonomično gore materiala zvoziti z Zemlje do teh dveh točk. Proces gradnje na teh dveh točkah bi temeljil na dveh načelih. Predvsem naj bi na ti dve točki zvozili z Zemlje samo «nujni minimum» surovin., večino o-stalega gradbenega materiala in surovin pa bi si «izposodili» na Luni. In to še posebej zaradi tega, ker je Luna bogata s surovinami, predvsem z rudami, s kisikom in s silicijem.
Model kolonije, ki so si jo prvotno zamislili v obliki dveh zelo dolgih cilindrov, so v novejšem času krepko spremenili. Model, ki ga predlagajo sedaj in ki bi mogel v bodoče pretrpeti še kako spremembo, bi imel obliko obroča, nekakšnega prstana s premerom 2 km in katerega skupna masa bi tehtala približno 500 tisoč ton. To se pravi, da bi osnova te «kolonije» tehtala približno toliko, kolikor tehta danes največji supertanker.
Veliki prstan ali obroč bi bil v stvari nekakšno velikansko bici-klistično kolo, ki bi se vrtelo okoli svoje osi v neverjetnem ritmu e-nega obrata v minuti. Centrifugalna sila bi s tem ustvarjala gravitacijski potencial, ki bi bil podoben onemu na Zemlji.
Zunanji rob obroča bi tvorila masa desetih milijonov ton «kamenja», ki bi ga zvozili sem z Lune. To skalovje bi predstavljalo zaščitni sloj, ki bi prebivalce kolonije varoval pred kozmičnim žar-čenjem. V tem sloju, ki bi se zaradi svoje teže ne vrtel skupno s «kolesom», bi bila aluminijska cev, nekakšna zračna komora, v kateri bi bilo dovolj prostora za deset tisoč prebivalcev. Obroč tega kolesa bi bil sestavljen iz plošč, ki bi bile izdelane iz prozornih plastičnih materialov, ki bi prepuščali sončno svetlobo.
Sončne žarke bi pravzaprav «lovilo» neko velikansko ogledalo o-krogle oblike, ki bi bilo vedno u-smerjeno nasproti Soncu in bi bilo postavljeno v določenem kotu nad velikim kolesom. To glavno ogledalo bi odbijalo sončne žarke na vrsto drugih premičnih ogledal, ki bi bila postavljena okoli jedra kolesa». Ker bi mogli ta ogledala ustrezno premikati, bi si mogli z njimi ustvarjati dan in noč, pa tudi letne čaše. Glavno ogledalo pa bi odbijalo tudi sončno energijo na celice, preko katerih bi kolonija dobivala potrebno energijo. Kakor je znano, umetnim satelitom že dolgo «dobavljajo» energijo podobne naprave, ki «lovijo» sončne žarke in sončno energijo.
Notranji prostor kolonije bi bil razdelien na stanovanjska ter na gospodarska območja. Tri stanovanjska področja bi bila med seboj ločena s tremi kmetijskimi področji, ker bi s tem omogočili, da se ustvarijo tri življenjsko neodvisna področja. Industrijska pod-
ročja pa bi bila povsem ločena od stanovanjskih in kmetijskih področij in bi bila postavljena na tistih točkah «kolesa», kjer bi bili gravitacijski potencial in ozračje zato najbolj pfjmerna, seveda v skladu s specifičnimi potrebami posameznih industrijskih panog. Industrija, ki zahteva prevažanje velikih tovorov, bi mogla dobiti svoj primeren prostor v tistem delu «kolonije», kjer bi bila gravitacija razmeroma majhna. S tem bi bili napori človeka zmanjšani, ker bi bila teža predmetov manjša.
Kolonija bi mogla že od samega nastanka živeti «iz lastnih sredstev». Njena prva naloga bi bila graditi druge kolonije in posebne satelitske postaje za oskrbovanje s sončno energijo. V koloniji bi delovali n. pr. močni turbogene-ratorji, ki pa bi jih postavili v krožno pot okoli Zemlje takor da bi krožili sinhrono z vrtenjem Zemlje. že današnja tehnologija omogoča. da se električna energija s takšnih turbogeneratorjev preko ustreznih anten dovaja na velikanske daljave potrošniku.
Kakor meni v začetku omenjeni profesor, ki si je to kolonijo zamislil. bi takšne kozmične kolonije mogle predstavljati nekakšno alternativo «brodolomcem» z Zemlje. Bile bi nekakšne nove Noetove barke, ki bi mogle sprejeti prebivalce naše Zemlje v trenutku,. ko bi bilo na Zemlji življenje nemogoče zaradi kake jedrske vojne. «Takšen načrt, pravi avtor «kolonije», ne predstavlja nikakršne u-topije. Nasprotno, ta načrt kaže pot za gradnjo takšnih skupnosti. Življenje v takšni koloniji pa bi lahko pomenilo raj ali pa tudi, pekel. Vse to bi bilo odvisno od ljudi, ki bi ali ki bodo tam živeli».
Z izjemo nekaj vlog je zasedba zelo mlada. Tekst sta v celoti predelala Marko Sosič in prof. Elza Antonac. Uprizoritev je dokaj svojevrstna
V openskem Prosvetnem domu se že štiri mesece po dvakrat ali trikrat na teden redno zbirajo člani dramske skupine PD Tabor in marljivo vadijo «Samorastnike» Prežihovega Voranca.
Jutri bo končno premiera, v nedeljo pa ponovitev. Ves kolektiv si želi nastopanja, ker bi že pred približno mesecem lahko stopil pred občinstvo, ustavile pa so ga tehnične ovire. PD Tabor je namreč medtem poskrbelo za nove zavese ter izpopolnilo svetlobne naprave in organizacijske sposobnosti odra, člani dramske skupine pa so z udarniškim delom v celoti pobelili oder in očistili prah, ki se je na višjih strukturah v dolgih letih nakopičil
Z izjemo nekaj vlog je zasedba zelo mlada in če ob izločitvi nekaterih starejših članov odštejemo na drugem koncu tud; večjo skupino otrok, ostanemo pri poprečju, ki ne presega 20 let. Prav ta značilnost v tem odseku openskega PD postavlja nekoliko na glavo teorijo, da je v mlajših letih na vrsti šport, v zrelejših pa nadaljevanje družbene aktivnosti na drugih področjih, na primer v prosveti. Tak vrstni red, ki bi bil vsekakor idealen, je žal preveč optimističen, ker so cilji, ki si jih postavljajo športna društva, včasih preveč materialni, po drugi strani pa seveda ni rečeno, da znajo prosvetna društva v celoti tolmačiti potrebe mladih v kulturnem življenju. Na tem mestu seveda ne moremo problema zaostrili ali rešiti, omemba pa je potrebna, ker dejansko obstaja.
Domači režiser Marko Sosič, ki je odgovoren za uprizoritev, je «Samorastnike» izbral v zavesti, da mora biti delo tudi majhnega amaterskega odra na družbenem polju angažirano. Delno sta tej smernici odgovarjala tudi lanska «Lažizdravnika», katera je režiral Sosič sam. in kasneje tudi Cankarjevo «Pohujšanje», ki le zaradi pozne sezone ni poželo tistega uspeha, ki bi ga za vložen trud zaslužilo.
«Samorastniki» prikazujejo čase, ko «siromak ni imel nobene pravice in je bila revščina še hujša in sramotnejša». Njihov namen je jasno sporočilo občinstvu, kar odgovarja modernemu gledališču. Izbrani so bili tudi zaradi tega, ko se dogajanje vrši na Koroškem, kar ima pri današnjem problemu zaščite narodne manjšine v . Avstriji še dodaten narodni pomen.
Tekst za jutrišnjo izvedbo sta v celoti predelala Marko Sosič in prof. Elza Antonac.
Uprizoritev je dokaj svojevrstna. Razdeljena je na ločene prizore, ki imajo vsak po sebi svoj smisel. Menjava scene se odvija pred očmi občinstva.
Glasbena oprema sloni na simfoniji Dimitrija Šostakoviča, glasba pa nikoli ne prevlada nad dogajanjem na odru. Glasba ima namen, da posamezne prizore med seboj veže.
Uvodni prolog, vmesno pripoved in epilog bo v vlogi starke podala Olga Šonc.
Celotna zasedba je naslednja: Meta - Julijana Sosič: Ožbej - I-gor Malalan; Krničnik - Torci Sosič; Krničnica - Ljuba Košuta; Hudabivka - Božica Čuk; Gospod -Bruno Križman; Birič - Dolfi Pu-rič; Duhovnik - Robi Gorup; Vol-benk - Valter Poljšak; Mlada Krničnica Melita Malalan; Tri dekle - Lorena Vachk, Fabiola Mer-cenaro in Tanja Čuk; Starka - Olga Šonc; Popotnika - Pavel Sosič in Vinko Kalin; Otroci - Alda So-, sič, Dunja Sosič, Aleksander Filipovič, Tatjana Malalan, Vesna Malalan, Helena Sosič, Julijana Kalc, Andrej Vremec in David Fabčič.
Sceno je narisal Marko Oblak, kostumi pa so delno iz garderobe SSG in delno prirejeni po načrtih Lorene Vaclik in prof. Elze An-tonačeve.
Igra — ki je za amaterski oder zelo zahtevna — bo brez dvoma najbolj različna od vseh, ki so bile kdaj koli izvedene na Opčinah.
ČETRTEK, 15. JANUARJA 1976
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
12.30	Poljudna znanost: Italijansko podeželje 12.55 Sever kliče Jug — Jug kliče Sever
13.30	DNEVNIK in Danes v parlamentu
17.00	DNEVNIK
17.15	Program za najmlajše: Kaj je pod klobukom
17.45	Program za mladino: Zorro
18.15	Aljaska: Sever z veliko bodočnostjo
18.45	Poljudna znanost: Šport in zdravje
Sta pojma šport in zdravje sinonima? Tisti, ki se ukvarja s športom, živi bolj dolgo in je manj podvržen bolezni? Na ta in podobna vprašanja bodo odgovorili podatki, ki so plod kon-Italijanske kronike. Danes v parlamentu in Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.35 Immagini vive — žive slike
Ada Guareschi je napisala avtobiografsko zgodbo, po kateri sta napravila scenarij Adano Giannarelli in Luigi Verga. Ada Guareschi pa igra v filmu samo sebe.
V zgodbi avtorica pripoveduje o svojih otroških spominih, • dogodkih ki jih je doživljala v nekem izgubljenem naselju v Valtellini. Iz te zgodbe izhajajo razmere, v katerih je živel človek v začetku stoletja, posebno še ženska v zaostalih kmečkih krajih
22.05 Sindikalna tribuna
23.00	DNEVNIK in Vremenska slika
DRUGI KANAL
18.45	Športni dnevnik
19.00	Veliki komik: BUSTER KEATON
Danes sta na sporedu dva filma s Keatonom v glavni vlogi in sicer film «Strašilo» iz leta 1920 ter film «Hiša prikazni» iz leta 1921
20.00	Ob 20. uri
20.30	DNEVNIK
21.00	ANDREA CHENIER
Opero Giordana Bruna, ki pride nocoj na spored, je posnela glasbena založba Sonzogno in nastopajo v njej Franco Gorelli, Pietro Cappuccini, Celestina Casapietra, Giovanna Di Rocco, Cristina Angelakova, Luigi Roni itd.
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
10.00	TV šola: Kocka, Dežele in ljudje, Risanka, Glasbeni pouk,
16.15	EVROPSKO PRVENSTVO V UMETNEM DRSANJU.
17.15	Čarobna žoga: O stripu
17.30	SOLZICE, oddaja iz cikla «Tako so živeli»
Današnja oddaja pod skupnim naslovom «Tako so živeli», prikazuje eno izmed Prežihovih zgodbic Solzice
17.45	I. Zorman: Štoržkovo popoldne, otroška oddaja
18.00	OBZORNIK
18.20 BITJA, KI ŽIVIJO NA ČLOVEKU, film
Gre za ameriški dokumentarni film, ki predstavlja bakterije, ki jih prenaša človek in ki vplivajo na njegovo zdravje. Znanstveniki menijo, da je borba proti njim nemogoča, da pa je možno njihov vpliv zmanjšati
19.30	DNEVNIK
20.00	O. Davičo: PESEM, beograjska nadaljevanka
21.00	Četrtkovi razgledi: PREDNOSTNA SMER
Slovenska javnost se je v zadnjih mesecih minulega leta tako rekoč plebiscitarno odločila za uvedbo javnega posojila, s katerim bodo posamezni občani in organizacije združenega dela prispevali pri financiranju cestnega gospodarstva. Z današnjo oddajo bodo skušali podrobneje prikazati tiste dejavnosti v cestnem gospodarstvu, ki jih vsebuje srednjeročni razvojni načrt. Hkrati bodo spregovorili o problemih, ki jih bo treba vzporedno reševati na sistemskem področju. Tu je najpomembnejša postopna delitev prometnega davka od prodaje naftnih derivatov 21.40 Po belih in črnih tipkah 22.10 DNEVNIK
22.25 Evropsko prvenstvo v umetnem drsanju,
KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA
DNEVNIK
TI PREKLETI UMAZANCI, celovečerni film ITALIJANI V BOSNI, dokumentarna oddaja
22.30	Umetno drsanje; evropsko prvenstvo,, prenos iz Ženeve
" ZAGREBŠKA TELEVIZIJA
Filmane knjige: ŠVICARSKA DRUŽINA ROBINSON VELIKI LOV, dokumentarni film ANGOLA, zunanjepolitična oddaja Domača književnost na filmu: «BAKONJA FRA BRNE»
20.15
20.30
22.00
11.50 18.15
20.00
20.50
TRST A
7.15. 8.15.	13.15,	14.15, 20.15
Poročila: 7.05 Jutranja glasba;
11.35	Slovenski razgledi:	13.30
Glasba po željah; 17.00 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost, 18.30 Slov. znanstveniki na univerzi; 19.25 Pisani balončki; 20.00 šport;
20.35	L. Antonelli - M. Kacin; «Bernard Puščavnik»; 22.35 Glasba za lahko noč.
KOPER
6.30, 7.30, 12.30, 14.30. 17.30, 20.30 Poročila; 7.40 Jutranja glasba; 9.00 Folklorna glasba; 9.15 Melodije; 10.10 Oddaja za mladino; 12.00 in 13.35 Glasba po željah; 14.00 Turistične beležke; 14.45 La Vera Romagna- 15.45 Poskočne. 16.45 Dela velikih mojstrov; 17.00 Mladinski klub; 17.20 in 18.00 Glasba po željah; 18.35 Glasbena šola Koper; 19.00 Prenos RL; 19.30 Lahka glasba; 21.00 Istrski in dalmatinski gledališki ljudje; 22.35 Violončelist Ciril Škerjanc.
NACIONALNI PROGRAM
7.00.	8.00,	13.00,	15.00	19.00
Poročila; 8.30 Jutranje pesrni; 9.00 Vi in jaz; 10.00 Posebna reportaža; 11.00 Drugi zvok: 12.10
Četrti program; 14.05 Drobec satire; 15.30 Plošče za mladino;
17.05	Radijska nadaljevanka; 17.25
Komorna in operna glasba. 19.30 Jazz; 20.20 Ponovne na sporedu: 21.15 Sindikalna tribuna:	22.00
Gledališče minulih let; 22.25 Koncert.
SLOVENIJA
7.00.	8.00,	9.00.	13 00,	15.00,
19.00	Poročila; 6.50 Na današnji dan; 8.10 Glasbena matineja;
9.05	Radijska šola: Družina v današnji družbi; 9.35 Slov. zborovska glasba; 10.15 Kdaj. kam, kako in po čem?; 11.03 Uganite, pa vam zaigramo; 12 10 Predstavljamo vam...; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalne godbe, 13.30 Priporočajo vam...; 14.10 Kaj radi poslušajo; 14.40 Mehurčki; 15.45 «Vrtiljak»; 16.45 Jezikovni pogovori prof. France Novak; 17.00 Aktualnosti; 17.20 Iz opernega arhiva; 18.05 Naš gost; 18.20 Iz kasetne produkcije; 18.35 Vedre melodije; 19.50 Lai.ko noč. otroci!;
20.00	Večer domačih pesmi; 21.00 Ob 100-letnici rojstva D. Ketteja: 21.40 Lepe melodije; 22.20 Slov. poezija v pesmih: 23.00 Pri tujih postajah: 23.30 Edvin Flisar naš nocojšnji gost.
NOGOMET
VČERAJ V RIMU ZA POKAL UEFA «UNDER 23»
Po remiju z reprezentanco Italije ^ Nizozemci postali četrtfinalisti
Gostje so nadigrali domačine v vseh elementih igre - Strelca golov sta bila P. Palici in Kist
Italija — Nizozemska 1:1 (1:0)
ITALIJA:	F. Pulici; TardeUi,
Maldera; P. Sala, Mozzini, Scirea: D'Amico, Pecci, Oraziani (Casar-sa), Antognoni in P. Pulici.
NIZOZEMSKA: Schellekens; Arntz, Rijsbergen; Van Kraay, Everse, W. Van De Kerkhof, Kist, Lubse, Th.ijs-sen, R. Van Der Kerkhof.
STRELCA: v 23. min. P. Pulici (I) iz 11-metrovke; v 48. min. Kist (N).
SODNIK: Wohrer (Avstrija).
GLEDALCEV: 35.000.
Tudi v tem pokalu za reprezentance pod 23 leti Italiji ni uspel podvig. Italijanom so spet, kot pri članih, prekrižali račune Nizozemci, ki so bili včeraj v Rimu nedvomno boljši tekmec. Gostje so namreč predvsem presenetili zaradi boljše atletske pri-
KONČNA LESTVICA
Nizozemska 4 3 1 0 10:2	7
Italija	4 2 11 9:6 5
Finska	4004 2:12 0
KVALIFICIRANA: Nizozemska
prave, medtem ko so bili Italijani učinkovitejši le v prvem polčasu, ko so tudi dosegli gol iz enajstmetrovke, ki jo je realiziral Pulici.
V drugem delu igre pa je «azzur-rom» zmanjkalo sape, gostje so takoj v 3. minuti s Kistom dosegli lep gol in Italijani niso mogli reagirati, saj so Nizozemci povsem nadigrali domačine v vseh elementih igre.
Italija torej se poslavlja tudi od tega tekmovanja. Spet je prišlo na dan dejstvo, da italijanski nogomet zaostaja za drugim po Evropi, kjer Nizozemska, Poljska, SZ in tudi Jugoslavija načrtno in strokovno delajo v tej športni panogi, medtem ko se v Italiji v glavnem govori o teh in onih tehničnih elementih ter se Pri tem povsem zanemarja atletska Priprava, ki je osnova vsake športne dejavnosti.
ODBOJKA
V PRIJATELJSKI TEKMI
Dom premagal ekipo Libertasa
Dom — Libertas	3:1
(15:6, 15:8, 7:15, 15:11)
DOM: Prinčič J., Nanut L., Čer-
nič M., Zuanič M., Gergolet F. in Komel I.
LIBERTAS (Gorica): Saveri, Mil-lon, Burgaletta, Mele, Laveder, Mervič, Gramegna, Riaviz, Rossi.
V	ponedeljek zvečer je goriška še-sterka Doma odigrala prvo od dveh prijateljskih tekem, ki jih ima na programu v tem tednu z drugo go-riško šesterko Libertasa.
Libertas bo letos nastopil, enako kot Dom, v prvenstvu 2. moške divizije, v B skupini. Zato je imela ta tekma za domovce dvojni pomen: prvič, ker jim je služila kot trening, drugič pa, ker so se prvič letos soočali z novimi letošnjimi prvenstvenimi nasprotniki.
Domovci, čeprav so igrali z močno okrnjeno ekipo, so v srečanju zmagali z rezultatom 3:1.
Zlasti odločno in požrtvovalno so «belo-rdeči» odigrali prva dva seta, katera so osvojili brez velikih težav in dobro razpoloženim domovcem i-gralci Libertasa res niso bili kos.
V	tretjem setu pa so naši fantje popustili in Libertas si je takoj o-pomogel ter začel nabirati točke in je nato zasluženo osvojil set.
V	četrtem setu pa je prišla pri obeh ekipah na dan še utrujenost. Vse je kazalo, da bo Dom ponovno podlegel, saj je Libertas že vodil z 11:6. Toda od tega trenutka dalje so domovci ponovno poprijeli in Libertas do konca seta r.i bil zmožen zbrati niti pike več. Omeniti moramo še. da je bila za obe moštvi ta prijateljska tekma dober in pomemben trening, zlasti pa v tem trenutku, ko je prvenstvo 2. moške divizije prav pred vrati. Prvenstvo 2. divizije se bo namreč pričelo že prihodnjo soboto. Dom bo igral prvo tekmo v Trstu proti Rozzolu, Libertas pa se bo srečal v pokrajinskem derbiju v Gorici s Pierisom.
Danes ob 18. uri se bosta Dom in Libertas ponovno spoprijela v povratni prijateljski tekmi. Ta bo zadnji test za obe goriški šesterki pred prvim prvenstvenim nastopom. Tekma Dom - Libertas bo v telovadnici ITI - Galileo Galilei (Ulica Puccini, Gorica).
L K.
ki bo na sporedu 25. januarja v Franciji.
De VTaeminck je lani osvojil naslov svetovnega prvaka in letos ne bo dirkal iz protesta proti belgijski kolesarski zvezi, ki je vsa ta leta zanemarjala to kolesarsko disciplino.
UMETNOSTNO' DRSANJE
KOLESARSTVO v
MILAN, 14. — Vse kaže, da se Roger De Vlaeminck ne bo udeležil svetovnega prvenstva v ciklokrosu.
V četrtfinalu «Pokala naroda v» igra Jugoslavija proti Walesa
ZtiRICH, 14. — Danes so v tem mestu izžrebali pare v raznih evropskih nogometnih pokalnih prvenstvih. Medtem ko ima Jugoslavija več zastopnikov v teh pokalih, bo Italijo zastopal le Milan v pokalu UEFA.
Pokal narodov
ČETRTFINALE Jugoslavija - Wales Nizozemska - Belgija ČSSR - Sovjetska zveza Španija - ZRN (ali Grčija!
POLFINALE
Zmagovalec tekme ČSSR - SZ proti zmagovalcu tekme Nizozemska - Belgija.
Zmagovalec tekme Jugoslavija Wales proti zmagovalcu tekme Španija - ZRN.
Pokal narodov («under 23»)
ČETRTFINALE Bolgarija - Jugoslavija Madžarska - Anglija Nizozemska - Škotska Francija - Sovjetska zveza
POLFINALE
Zmagovalca tekem Madžarska -Anglija in Bolgarija - Jugoslavija.
Zmagovalca tekem Francija -oZ in Nizozemska - Škotska.
Pokal prvakov
ČETRTFINALE
Hajduk Split (Jug.) - Eindhoven (Nizozemska)
Benfica (Port.) - Bayern Miinchen (ZRN)
Dinamo Kijev (SZ) - St. Etienne (Francija)
Borussia (ZRN) - Real Madrid (Španija)
Pokal pokalnih prvakov
ČETRTFINALE
Celtic Glasgow (Škot.) - Zwickau (NDR)
Eintracht Frankfurt (Zah. Nemčija) - Sturm Gradec (Avstrija)
Anderlecth (Bel.) - Wrexham (Wa les)
Haag (Niz.) - West Ham United (Anglija)
Pokal UEFA
ČERTFINALE
Dinamo Dresden (NDR) - Liverpool (Anglija)
Bruges (Belgija) - Milan (Italija)
Barcelona (Španija) - Levski Sofija (Bolgarija)
Hamburger (ZRN) - Stal Mielec (Poljska)
* * #
Četrtfinale klubskih pokalnih tekmovanj bo 3. in 17. marca.
TEDENSKI PREGLED 3. AMATERSKE LIGE
ŽENEVA, 14. — Na evropskem prvenstvu v umetnostnem drsanju v i Ženevi je zmagal v dvojicah sovjetski par Irena Rodnina - Aleksander Zajcev.
Na 2. mesto sta se uvrstila Kor-ner - Osterreich (NDR), na 3. pa Vorobljeva - Vlasov (SZ).
Borovka Sonja Furlanič v napadu med tekmo nedeljskega ženskega odbojkarskega turnirja v Trstu.
Primorec in Juventina v svojih skupinah osvojila naslov zimskega prvaka te lige
V zadnjem kolu jesenskega dela prvenstva je Geja poskrbela za presenečenje - Mladost osvojila pomembno točko
Z nedeljskimi tekmami se je kon-1 grišču. Brežani bi zaslužili tudi zma-čal zimski del prvenstva, v katerem go, vendar jim je pristranski sodnik
so na Tržaškem Primorec, Breg in Gaja popolnoma zadovoljili, Union in Kras pa sta deloma razočarala. Izidi nedeljskega kola so v skupini O in Q odločali o naslovu zimskega prvaka, v skupini P, kjer igrajo vse naše enajsterice, pa ni bilo zapletov, saj si je ta naslov že predčasno zagotovil trebenski Primorec, ki je v nedeljo počival.
Kljub počitku so Trebenci ohranili lepo prednost (tri točke) pred zasledovalci. Na drugo mesto se je povzpela dvojica S. Andrea - Breg, ki se je prav v nedeljo v medsebojnem dvoboju razšla pri delitvi točk, ki vsekakor ne odraža stanja na i-
KOŠARKA	'
V KORAČEVEM POKALU
Barcelona in Sinudyne sta že glavna favorita
Tesni zmagi Partizana in splitske Jugoplastike
SMUČANJE
V LES GETSU
Zaključilo se je prvo kolo letošnjega Koračevega pokala, v katerem igrata dve jugoslovanski ekipi, Italija pa ima kar štiri zastopnike.
Po prvem kolu sta Barcelona in Sinudyne potrdila vlogo favorita, v boj za naslov pa bi lahko posegla tudi Partizan in Jugoplastika.
SKUPINA A
Brina Rieti je v drugem srečanju doživela pravo katastrofo. Le Lauri-ski je v srečanju z Juventudom zadovoljil, sicer pa so bili Santillana (19), Estrada (28) in Escoriai (25) premočni za Italijane.
IZIDA
Juventud Badalone (Španija) -Brina Rieti (Italija) 183:159 (89:100 in 94:59); Le Mans (Francija) -Monceau (Belgija) 140:132 (81:67 in 59:65).
LESTVICA: Juventud Badalone in Le Mans 2; Monceau in Brina 0.
SKUPINA B
Splitska Jugoplastika je v drugem srečanju doma z minimalno razliko odpravila močno belgijsko moštvo in nazadnje le osvojila par točk.
Milanski' Mobilquattro, ki je igral brez Jure, se je Francozom požrtvovalno upiral, a zaman.
IZIDA
Berck (Francija) - Mobilquattro Milan (Italija) 174:166 (88:91 in 86:75); Jugoplastika Split (Jugoslavija) - Boule d’Or Liege (Belgija) 161:158 (83:87 in 78:71).
LESTVICA: Berck in Jugoplastika 2; Boule d’Or in Mobilquattro 0.
SKUPINA C
V tej skupini bo kot kaže, odločal spopad med Sinudynejem in Partizanom. Bolonjčani so v tem kolu želi zanesljivejšo zmago. Partizan pa je zaposlen na dveh frontah: juriša na državni naslov in na osvojitev tega pokala.
IZIDA
Sinudyne Bologna (Italija) - A-kademik Varna (Bolgarija) 177:144 (80:71 in 97:73); Partizan Beograd (Jugoslavija) - Leverkusen (ZRN) 184:179 (96:83 in 88:96).
LESTVICA: Sinudyne in Partizan 2; Leverkusen in Akademik 0.
SKUPINA D
Barcelona se je pod vodstvom .jugoslovanskega trenerja Žeravice že lani uvrstila v finale. Kaže, da bodo Španci tudi letos odigrali vodilno vlogo v tem pokalu.
IZIDA
Barcelona (Španija) - Olympique , Antibes (Francija) 199.163 (112:65 in 87:98): Chinamartini Turin (Ita-! lija) - Hapoel Tel Aviv (Izrael) 169:163 (91:67 in 87:98). i LESTVICA: Barcelona in Chinamartini 2; Hapoel in Antibes 0.
V	nedeljo v Gorici Patriarca-Fa§
Zaključil se je prvi del košarkarskega prvenstva A-l in A-2 lige. Po večmesečni borbi imamo že imena osmih ekip, ki se bodo borile za naslov italijanskega prvaka. Znane so tudi ekipe, ki bodo (razdeljene v dve skupini) igrale za prestop v A-l ligo. Od vsake skupine bosta prvi dve ekipi napredovali, zadnja pa bo drugo leto nastopala v B ligi.
Goriška Patriarca si je z odličnim prvim delom prvenstva zagotovila tretje mesto lestvice, kar vsekakor ni bilo v njenih predvidevanjih. Po tem, kar so Goričani pokazali doslej, lahko še upamo, da si bo v B skupini priborila eno od prvih dveh mest za prestop v višjo ligo. Že takoj pa moramo pristaviti, da bo to zelo težko, saj nastopajo v isti skupini tri ekipe, ki so prvi del prvenstva igrale v A-l ligi, poleg tega ni treba podcenjevati niti drugih peterk. Patriarca bo za nasprotnike imela naslednje ekipe: Sapori, Chinamartini, Brina. Duco, Fag, Ausonia in Juve Caserta.
V	nedeljo bo na sporedu prvo srečanje in za Goričane bo to že težka preizkušnja. Pred domačim občinstvom se bodo namreč pomerili s Fagom iz Neaplja, v vrstah katerega nastopa znani Kenney. Tekma se bo pričela ob 17.30.
Debernardova osvojila slalom za svetovni pokal
Po prvi vožnji je vodila Italijanka Giordanijeva a je nato padla
LES GETS, 14. — Na mednarodnem ženskem slalomu v Les Getsu za svetovni pokal je bil danes sen Claudie Giordani le kratkotrajen: po prvi vožnji je namreč vodila, nato pa je v drugem spustu padla in presenečenje je šlo po vodi. Zmagala je Debernardova, ki je bila po prvi vožnji šele na šestem mestu. Lestvica tega tekmovanja:
1.	Daniele Debernard (Fr.) 102”60
2.	M. Berwein (ZRN)	102”74
3.	P. Emonet (Fr.)	102”75
4.	M. T. Nadig (Švi.)	102"97
5.	W. Gatta (It.)	103”30
6.	F. Serrat (Fr.)	103"47
7.	M. Epple (ZRN)	103”94
8.	C. Zechmeister (ZRN) 103"94
9.	C. Tisot - Arigoni (It.)	104"90
10.	M. Mathis (Av.)	105’'45
11.	M. Kaserer (Av.)	105”60
12.	E. Matous (Iran)	105”75
13.	A. Fisher (ZDA)	105”79
14.	D. Kuzmanova (ČSSR) 105”92
15.	I. Epple (ZRN)	106”06
16.	W. Drexel (Av.)	106"25
17.	B. Schroll (Av.)	106”30
18.	M. Zechmeister (ZRN) 106”84
19.	K. Kreiner (Kan.)	107"50
20.	S. Clifford (Kan.)	107"59
Na FIS-A tekmovanju v Bohinju
Mladinci SFRJ presenetili
BOHINJ, 14. — V okviru mednarodnega smučarskega tekaškega tekmovanja v Bohinju so bili danes na vrsti štafetni tekmi.

HOKEJ NA LEDU
PO ZMAGI NAD JESENICAMI
Olimpija osvojila četrtič naslov državnega prvaka
To je bila že tretja letošnja zmaga Ljubljančanov v tekmi z Jeseničani
LJUBLJANA, 14. — Danes je ljubljanska Olimpija v 1. zvezni hokejski ligi premagala Jesenice s 5:3 (3:0, 1:2 in 1:1) ter si je tako že četrtič (in tretjič zaporedoma) zagotovila naslov jugoslovanskega državnega hokejskega prvaka.
Srečanje je bilo v prvih dveh tretjinah zelo lepo ter je navdušila občinstvo, ki je napolnilo tribune dvorane Tivoli. V zadnjem delu tek-
me pa je prišlo do ostre igre in igralci so se med seboj tudi stepli, za kar pa sta delno kriva tudi sodnika, ki nista znala preprečiti medsebojnega obračunavanja.
Ekipi Olimpije in Jesenic sta se letos v okviru prvoligaškega tekmovanja srečali med seboj štirikrat: trikrat je zmagala Olimpija (6:3, 2:1, 5:3) enkrat pa Jesenice (6:5).
Med člani je na progi 3:10 km zmagala Bolgarija (Toskov, Lebanov, Pankov), ki je prehitela ČSSR in Italijo. Jugoslavija (Tajnikar, Jelenc, Kalan) je bila 5. z zaostankom 2'34”2 za Bolgari.
Na progi 3X5 km za članice je zmagala ČSSR I pred ČSSR H, tretja pa je bila Jugoslavija (Pavlič, Bešter, Kordež).
Jugoslavija je pripravila veliko presenečenje pri mladincih, kjer je premagala ČSSR in se uvrstila na 1. mesto.
RIM. 14. — Italijanska košarkarska disciplinska komisija je kar za 12 dni. izključila trenerja Mobilgirgi-ja Gambo.
Med drugim je bil tudi videmski Snaidero kaznovan z globo 40.000 lir.
prekrižal račune.
Za presenečenje je poskrbela Gaja, ki je v lepem in napetem dvoboju z golom B. Grgiča 11 minut pred koncem spravila na kolena kvotira-no ekipo GMT in s tem podvigom so gajevci dohiteli Tržačane na tretjem mestu lestvice.
Ekipa Krasa je za las ušla porazu. Proti Don Boscu so namreč kra-sovci prišli do gola šele minuto pred koncem in s tem do zaslužene točke, ki pa jih ni premaknila z repa lestvice, ker je zadnjeuvrščena Ginnastica premagala Sampvito in s tem poboljšala svoj položaj.
Slabo pa se je spet odrezal pod-lonjerski Union, ki je v tekmi proti Domiu doživel visok poraz. S tem so Podlonjerci padli na rep lestvice.
SKUPINA P IZIDI 11. KOLA
Gaja - GMT	1:0
S. Andrea - Breg	1:1
Don Bosco - Kras	1:1
Domio - Union	3:0
Sampvito - Ginnastica	0:2
LESTVICA
Primorec 17, S. Andrea in Breg 14, GMT in Gaja 13, Domio 12, Sampvito in Ginnastica 6, Union, Kras in Don Bosco 5.
PRIHODNJE KOLO (18. 1.)
Primorec - Ginnastica
Sampvito - Union
Domio - Kras
Don Bosco - Breg
S. Andrea - GMT
SKUPINA O IZIDI 11. KOLA
Opicina - Duino 1:1, Campi Elisi -Baxter 0:0, Barcola - CGS 0:2, Acconciatori - In ter SS 0:1, Cave - Vir-tus 0:2.
LESTVICA
Opicina 15, Duino 14, S. Marco in Baxter 13, Campi Elisi 12, Inter SS 11, Barcola, CGS in Virtus 9, Acconciatori 3, Cave 2.
SKUPINA Q IZIDI 11. KOLA
Rozzol - Mediano 6:1, Giarizzo-le - Roianese 3:1, Esperia SL - San Vito 0:2, Donatori S - CMM «B» 1:4, Zaule - Op. Supercaffè 0:1.
Živa «piramida» med prvenstveno nogometno tekmo 3. AL Gaja—GMT.
LESTVICA
Op. Supercaffè 17, Zaule, Roianese, Giarizzole in CMM «B» 13, San Vito 9, Esperia SL 8, Rozzol 7, Donatori S 5, Acconciatori 3, San Sergio 2.
B. R.
* « *
Prejšnjo nedeljo se je na Goriškem zaključil prvi del prvenstva tretje amaterske nogometne lige. V N skupini so od treh slovenskih e-kip samo Štandrežci zabeležili zmago, medtem ko so Doberdobci remizirali, Sovodenjci pa so bili poraženi.
Juventina je v 10 tekmah dosegla 9 zmag in en remi, kar brez dvoma predstavlja pravi rekord za štan-dreško društvo in mislimo, da gre za uspeh, ki je vreden posebnega poudarka. Edini remi so namreč ju-ventinci izbojevali v Tržiču proti Romani, ko so igrali v okrnjeni postavi, kar je, seveda, vplivalo na končni izid. Tudi v nedeljskem srečanju je Juventina pokazala lepo igro, še posebno v prvem polčasu, ko je povsem nadigrala nasprotnika. V štan-dreških vrstah smo opazili, da je vezni igralec Russo iz nedelje v nedeljo boljši in pozna se mu, da je lansko leto nastopal za Pro Gori-zio. V nedeljo bo Juventina igrala doma s Sovodnjami; srečanje se bo pričelo ob 14.30.
Doberdobci so prejšnjo nedeljo izbojevali važno točko, saj so izenačili z drugouvrščenim na lestvici. Po tem kar je tekma pokazala, je treba povedati, da bi Kraševci z malo več sreče celo zmagali. Brez dvoma pa lahko pritrdimo, da je Mladost uspešno zaključila prvi del prvenstva, saj je po prvih štirih tekmah zabeležila prav toliko porazov. Doberdobci bodo v nedeljo ob 10.30 gostovali v Gorici proti Ederi.
Sovodnje tudi v nedeljo niso imele sreče. K temu je treba prišteti še slabo sojenje sodnika, ki je pre-j cej oškodoval Marsonove varovance ,saj je domačinom neupravičeno dosodil 11-metrovko. S tem porazom je slovenska ekipa zdrknila nižje na lestvici. Vsekakor bo zanimiva nedeljska tekma s Štandrežci, saj bosta ob tej priložnosti obe ekipi: preverili trenutno formo.
SKUPINA N IZIDI 11. KOLA
Mladost - Vermegliano	1:1
Fossalon - Sovodnje	3:2
Juventina - Staranzano	1:0
Edera - Poggio	1:3
Borgo Fasulli - Romana	0:2
LESTVICA
Juventina 19, Vermegliano in Poggio 14, Romana in Fossalon 11, Staranzano 10, Sovodnje 9, Edera 8, Borgo Fasulli 7, Mladost 6, Falco 1.
PARI PRIHODNJEGA KOLA Staranzano - Falco Edera - Mladost Poggio - Fossalon Borgo Fasulli - Vermegliano Juventina - Sovodnje Počiva: Romana
P. R.
• • •
Na Goriškem so v nedeljo dosegli tudi naslednja nogometna izida:
ZAČETNIKI
Turriaco - Mladost	1:1 (0:1)
NARAŠČAJNIKI
Madost - Fogliano	1:2 (1:2)
AVTOMOBILIZEM
ZA BRAZILIJE
frrrarijevi piloti glavni favoriti
RIM, 14. — Včeraj je odpotovali v Brazilijo vsa ekipa Ferrarijev hiše, s pilotoma Laudo in Regazzo nijem na čelu.
Prva letošnja «Velika nagrada formule 1 bo namreč 25. t.m. v In terlagosu, v Braziliji. Lauda je prei odhodom dejal, da je trenutno v ve liki formi in meni, da bo Ferrar letos spet zmagal.
Najnevarnejša tekmeca izpopol njenih Ferrarijevih avtomobilov 312’ naj bi bila Peterson (lotus) in Hun (melaren).

II
II
5
I «s
Maj v deželi Sovjetov
ONKRAJ
KAVKAZA
I
1
......
Zato gledališki igralci radi sprejemajo vloge na Televiziji *n v filmu, gostujejo v drugih gJedališčih. so r|eJ šanih» koncertih, ko recitirajo verze. •• .Seveda ne bi mogli reči, da igralci samo zaradi denarja iscej	J
angažiranost. Seveda si želijo, da bi bih cl™
Sceni ali pred kamerami zaradi osebnega	Jt .
večje afirmacije. Eno in drugo seveda prinaša tudi dodatni denar.
Znanstveniki vseh profilov, profesorji visokokvalificirani
strokovnjaki pišejo knjige kolikor jih le m _ J * P so vse «nujne» knjige že napisali, preden so prejeh tako visoke nazive. Glede na velike naklade plačuj J jetski zvezi tiskovno polo zelo dobro. Nikomur Ha misel ne pride, da bi tej kategoriji ljudi nost njihovega dopolnilnega dela, čeprav Jim prav Prinaša lepe dopolnilne zaslužke.	. .
Obratni inženirji lahko sodelujejo z ustreznimi ins i-tuti, arhitekti lahko sodelujejo pri izdelavi projektov zunaj svojih birojev, gimnazijski profesorji imajo lahko P™ ne Ure, nekateri zobozdravniki lahko ordinirajo iucu uoma’
pleskarji in soboslikarji se lahko v prostem času ukvarjajo s svojo obrtjo na privaten način, gradbeni delavci lahko pomagajo prijateljem pri gradnji dač... da sploh ne govorimo o upokojencih, ki se jim na vseh straneh nudi dopolnilno delo.
Kako pa gledajo na ta pojav z družbenega, etičnega, filozofskega in ekonomskega stališča? To je v sovjetskem okolju javna tema, ki kdaj pa kdaj pretresa stolpce časnikov, kot prav zdaj na straneh Komsomolske pravde.
Spor okrog vsega tega je povzročilo pismo neke učiteljice, ki je bilo v omenjenem listu objavljeno. Učiteljica na eni strani sodi, da je mogoče dobro živeti samo, če se dopolnilno dela na škodo poklicnega dela, na drugi strani pa to možnost zavrača «ker rajši živi z manj denarja, toda s čisto vestjo.»
Oglasil se je filozof, ki mu stališče učiteljice ni bilo všeč. Priznal ji je visoko etičnost, toda majhno poslovnost. Stališče filozofa je bilo, da je «boljša koristoljubna sposobnost od nekoristnega lenarjenja.»
Pisatelj Grigorij Medinski pa je stopil popolnoma na stran učiteljice. Vendar pa je bilo najbolj zanimivo stališče profesorja Aleksandra Birmana, znanega pristaša po-gumnejše ekonomske reforme v Sovjetski zvezi. Poglejmo bistvo Birmanovega stališča: «Na ves glas bi rad povedal: pošteno zasluženi rubelj nima cene. Kolikor več je takšnih rubljev človek zaslužil, toliko več priznanja njemu, ker je za vsakim takšnim rubljem nekaj rubljev, ustvarjenih za vse nas, za družbo.»
Književnik Medinski pa je bil mnenja, da sta ekonomika in morala dve popolnoma različni sferi in jih zato m treba mešati, ker je «materija» etike, ki izhaja iz človekove narave, mnogo subtilnejša in slojevitejša, ker izhaja iz človekove narave...
In kolikor je bil Birman pozoren do etičnega čistunstva učiteljice, v toliko bolj se je skoraj razjezil nad književnikom: «Takšne predstave so globoke netočne, celo žaljive za našo socialistično ekonomiko.»
Poslovnost ni, po Birmanu, samo ekonomska kategorija, temveč tudi etična, ki govori o vzgoji in delovni men-
Top, imenovan car-puška v Kremlju
taliteti človeka. Po književnikovem mnenju torej zaradi določene ekonomske nujnosti včasih gazi po etiki. «Odkod takšna predstava o ekonomiji?» se vprašuje profesor Birman. Omenil je, da so bili še pred desetimi leti, ko so
razglašali ekonomsko reformo, zaskrbljeni ljudje, da bodo «dobiček», «rentabilnost» in podobni «izključno ekonomski pokazatelji» pripeljali do odstopanja od socialističnih moralnih norm, da bo prišlo do spopada med rubljem in zavestjo... «Nič kaj podobnega se ni zgodilo,» je dejal profesor Birman. «Zavest socialistične ekonomije je, da skrbi za človeka, toda da ga tudi nažene, da čim bolje in čim več dela v svojo korist in v korist vseh...»
Ko sem prebiral vrstice o tem sporu v Komsomolski pravdi, sem prišel do nedvoumnega zaključka, da so argumenti o dodatnem delu vsekakor na strani uglednega sovjetskega ekonomista, ne pa na strani učiteljice, ki je povzročila vso to, vsekakor tudi za nas zanimivo razpravo.
Popoldne nas je dobri varuh tovariš Maharadže spet poiskal in nas še malce popeljal po Moskvi. Tako smo si ogledali znameniti velikanski pano-umetniško sliko Borodin-ske bitke, ogledali smo si Kremelj od zunaj in od znotraj in se končno zvečer utrujeni znašli spet sami v svojih apartmajih. Le jaz sem Nodarju Maharadzeju povzročil majhno nevšečnost s tem, ker nisem imel v potnem listu utreznega listka z vstopnim vizumom, ker sem najprej prispel v Sovjetsko zvezo kot turist na skupinskem vizumu.
Je vzel moj potni list in dejal, da bo jutri že vse nekako uredil. «Sicer pa boste morali zato ostati kar pri nas za vedno,» mi je šaljivo požugal, ko sem mu izročil svoj potni list. Res sem naslednjega dne dobil potni list nazaj z vstopnim vizumom in skrivnost mi je ostala, kako je Maharadže prišel do tega in vse tako lepo uredil. Sicer pa so za delegata v Sovjetski zvezi odprta vsa vrata in tudi birokracija tu marsikdaj zamiži na eno oko ter postane čudovito učinkovita in hitra...
(Nadaljevanje sledi)
Wredniltvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38	79 58 23	76 14 70
Podružnica	Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 - 57 23
Naročnina
Mesečno 2.100 lir — vnaprej plačano celoletna 20.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 31.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN».
V SFRJ številka 2,50 din, ob nedeljah 3.— din, za zasebnike mesečno 30.— letno 300.— din, za organizacije in podjetja mesečno 40.—, letno 400.— din Poštni tekoči račun za Italijo	Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ	Žiro račun 50101-603-45361 «ADIT» . DZS - 61000 Ljubljan«,
Gradišče 10/11 nad. telefon 22207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 250, finančno -
upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir. «Mali oglasi» 100 lir beseda. IVA 12%. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oalasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I.
Stran 6
15. januarja 1976 Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja • in tiska
H
ZTT - Trst
Vzroki in posledice razkola vAdis Abebi
NOV VOJAŠKI USPEH NET0VEGA GIBANJA
Na «vrhu» v AMs Abebi je razkol med državniki črne celine razgalil, če je bilo to še potrebno, da je vpliv imperializma in neokolonializma še tako močan, da lahko pogojuje zadržanje mnogih sicer neodvisnih dežel in narodov, ko gre za gospodarske in strateške interese velesil.
Vsakomur je lahko jasno, da se razprava o Angoli in državljanski vojni, ki jo muči prvo leto njene neodvisnosti, ne vrti o svetovnonazorskih vprašanjih, ker gre za splet vprašanj o usodi velikih kolonialnih investicij naftnih mogotcev (Gulf), surovinskih trustov v sami Angoli, in, v širšem okviru, za usodo rasističnih režimov Južne Afrike in njihovih kolonialnih posesti, kot je zatirana južna angolska soseda, Namibija.
Svetovni imperializem, ki je lani doživel pekoč poraz v Indokini, je spet pokazal svoje zobe, vendar ni to od včeraj. V Angoli je rovaril celo desetletje in še več.
Več kot desetletje je namreč junaška gverila ljudskega gibanja za osvoboditev Angole (MPLA) pesnika in zdravnika A. Neta, kljubovala zagrizenim napadom portugalske .kolonialne vojske, za katero so bili NATO, naftne in surovinske multinacionalne družbe ter Južna Afrika, ki je v tej portugalski koloniji investirala dragocene kapi-tale, da bi jo gospodarsko izkoriščala. S severa pa so naraščali a-petiti prozahodno usmerjenega režima generala Mobutuja, ki je zavladal v bivšem belgijskem Kongu po umoru Patricea Lumumbe. Ti apetiti so bili usmerjeni predvsem na bogato naftno področje Kabinde ob ustju reke Kongo.
Zato sta nastali, medtem ko so se Netovi partizani MPLA borili proti portugalskim, kolonialistom in krvaveli v neenakem, spopadu, organizaciji FNLA Holdena Roberta in UNITA Jonasa Sawimbija. Ne gre za kratice, po katerih naj bi to bili «osvobodilni» gibanji. Afrika je v svoji zgodovini poznala tudi Moisa Čombeja in izdajalce njegovega kova. Značilno je namreč, da se ti vojski (FNLA in UNITA) nista nikoli spopadli s Portugalci. Holden Roberto je svoje vojake u-ril v Zairu, sam pa šel z Mobu-t'ijem celo v svaštvo, da bi potrdil plemensko zavezništvo s starim običajem. Obenem pa je sprejemal podporo CIA, pozneje pa nekaj Čača tudi Kitajske, ki je s tem hotela samo poudariti svoje konkurenčne težnje proti SZ. Sovjetska zveza. Kuba in neuvrščene države z Jugoslavijo vred. niso nikoli skrivale svojih simvotij in podpore Ne-tovim partizanom, kakor niso čakale na priznanje Ljudske republike Angole, ko je nastala po odhodu portugalske vojske.
Verjetno bi bilo treba analizirati protislovja portugalske revolucije po 25. aprilu 1974, če bi hoteli razumeti, zakaj so Portugalci v določenem trenutku zahtevali, naj se v Luandi oblikuje tristranska koalicijska vlada med MPLA, ki je bilo edino osvobodilno gibanje Angole, in najemniškima vojskama Holdena Roberta in Jonasa Sawimbija. Nekateri so mislili, da bodo odnose med njimi razčistile volitve, toda to ni bilo mogoče v razmerah Angole. Posebno ne po tem, ko sta FNLA (na severu, ob meji z Zatrem) in UNITA (na jugu, na meji z Namibijo) pripomogli k vdranju tujih čet na angolsko ozemlje. Dokazano je, namreč, da so Robertovo vojsko na severu podprli zairski častniki in oddelki tujih belopoltih plačancev, Sawimbija na jugu pa ekspedic:jsk~ korpus rasistične Južne Afrike. Tedaj je vsakega slepomišenja bilo konec. Netovi partizani so oklicali samostojnost ljudske republike in stopili v obrambo njene neodvisnosti pred neo-kolonialističnimi pritiski.
Tudi to je, gotovo, pripomoglo k prvim velikim porazom secesionis-tičnih vojsk na severu in jugu Angole, toda brez podpore ljudstva bi rie šlo. To so razumeli mnogi državniki, ki so diplomatsko priznali Netovo vlado MPLA. medtem ko si doslej nihče ni upal navezati diplomatskih stikov z Robertovo in Sawimbijevo «demokratično republiko».
V takem položaju je afriški «vrh» razpravljal o Angoli. Mnogi zmerni afriški režimi so klonili ameriškemu pritisku, drugi pa so pokazali zaskrbljenost, ker je Angola v teh okoliščinah nujno postala teren konfrontacije med velesilama, SZ in ZDA. Mnogi pa so, končno, uvideli, da bi le priznanje Netove Ljudske republike, obsodba južnoafriške agresije in poziv lutkovnim in najemniškim vojskam Roberta in Sawimbija, naj položijo orožje in prispevajo k obnavljanju domovine, omogočilo tudi umik kubanskih vojaških tehnikov in sovjetskih strokovnjakov iz A>ngole. Kajti pozivi k. «narodni spravi» in novim koalicijam med Netovimi partizani in južnoafriškimi pomagači bi vsekakor ne obrodili nobenih pozitivnih sadov. Angola bi prej ali slej postala nov Kongo, nikakor pa ne neodvisna. Da je tako, nas uči tudi polpretekla zgodovina našega slovenskega naroda.
Tudi ne gre pozabiti resnice, da Netovi partizani niso «filosov-jetska vojska», kot marsikdaj poenostavljajo občila. Agostinho Neto se je že večkrat izrekel za afriško obliko socializma in za neuvrščenost, kot temelj bodoče angolske zunanje politike, če je bil prisiljen sprejeti vojaško pomoč ene izmed velesil, je to bilo predvsem zato, ker se je moral spoprijeti z agre-
sijo mednarodnega kolanializma in rasizma, ki ga pooseblja Južna A-jrika.
Tu je, torej, ključ zapletenega angolskega vprašanja. Gre za vprašanje osvobajanja črne celine spon neokolonialističnih vplivov in Angola je v tem trenutku njena najobčutljivejša točka.
Znano je, da je pot narodov k svobodi in neodvisnosti trnova in vijugasta, polna zaprek in nepredvidenih zapletov. Toda zmagovita. Tega se angolsko ljudstvo in z njim vsi napredni ljudje na svetu dobro zavedajo. Tega se dobro zavedajo tudi vse afriške države, kt so v Adis Abebi kljub razdvojenosti o tem, kako rešiti angolsko vprašanje, soglasno nastopile proti agre-
Enote MPLA pregnale Holdenove čete Med vladno krizo zbornica ne bo iz dveh postojank ob meji z Zairom razpravijala o vprašanju splava
ljudsko gibanje za osvoboditev Angole se je tudi polastilo večje količine orožja
JOHANNESBURG, 14. — Ljudsko gibanje za osvoboditev Angole (MP LA) je odneslo novo pomembno zmago. Kakor so namreč sporočile oblasti v Južni Afriki, je radijska postaja glavnega mesta LR Angole, Luande, oznanila, da so čete MPLA med silno ofenzivo v severnem delu države zasedle dve mesti, ki sta bili prej v rokah Robertovega sece-sionističnega gibanja FNLA. Gre za mesti Toto (važno letalsko oporišče nekako 150 km od meje z Zairejem,
siji rasistične republike Južne A- I ki skupaj z Američani odkrito pod-frike, kar je bil sicer edin;, toda j pira gibanje FNLA) in Ambriz (ve-zato nedvomno zelo pozitiven dose- i liko skladišče orožja ob obali). Ra-žek «afriškega vrha», na katerem bo afriška celina lahko naprej
gradila svojo resnično neodvisno bodočnost.
st. s.
i dio Luanda je tudi povedal, da so ; čete MPLA zajele večje količine o-
rožja z letali vred. Omenjene čete so vodili kubanski častniki.
Medtem se krepi rovarjenje im-
perialističnih sil proti vladi LR Angole, kakor pač jasno izhaja že iz izjav, ki jih je dal v Nairobiju voditelj tretjega angolskega gibanja (UNITA) Jonas Sawimbi. Gre za kvizlinško gibanje, ki ga očitno podpira južnoafriška rasistična vlada. Sawimbi je poudaril, da se bo še naprej odločno boril proti MPLA, ki mu stoji na strani Sovjetska zveza. Med drugim je še dejal, da je pozval Agostinha Neta, ki načeluje gibanju MPLA, naj pristane na okU-canje svobodnih volitev v Angoli.
Z druge strani je prišla iz Dakarja vest, da je senegalski predsednik Leopold Sedar Senghor ostro kritiziral države, ki podpirajo A. Neta; po njegovem naj bi zavezniki MPLA na afriškem «vrhu» v Adis Abebi, ki se je zaključil te dni, kot
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiniiiiHiiiiniiiiuiiiiniiimiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiii)
PMMAVA 0 POKOLU V KMEČKI BANKI NA TRGU FONTANA V MILANU
Z Miceli jem na zatožni klopi iialijanska obveščevalna služba
Catanzarski sodniki so od bivšega načelnika SID hoteli pojasnilo, zakaj je obveščevalna služba ščitila Giannettinija - Danes zasliševanje Henkeja
CATANZARO, 14. — Catanzarski sodnik dr. Gianfranco Migliaccio, ki vodi dodatno preiskavo o pokolu na Trgu Fontana v Milanu in o ostalih atentatih iz leta 1969, je davi zaslišal bivšega načelnika obveščevalne službe SID gen. Vita Micelija, jutri pa bo zaslišal bivšega poveljnika SID in nato načelnika generalštaba italijanskih oboroženih sil admirala Eugenia Henkeja. Zasliševanje obeh visokih častnikov je bilo potrebno po izjavah gen. Gianadelia Malettija, ki je bil skupno s svojim pomočnikom La Brunom obtožen, da je omogočil beg fašističnemu časnikarju Guidu Giannettiniju. Le-ta, ki je bil več let agent obveščevalne službe, je obtožen soodgovornosti v pokolu v Kmečki banki in prevratniškega rovarjenja.
Vprašanje, ki so ga catanzarski preiskovalci načeli z generalom Mi-celijem, je izhodiščni vozel preiskave o pokolu na Trgu Fontana, razvozlati katerega bi tudi pomenilo razkriti ozadje strategije napetosti in terorja v Italiji, ki je zahtevala na desetine človeških žrtev. To je kaj kmalu spoznal milanski preiskovalni sodnik Gerardo D’Ambrosio, ki je vodil preiskavo, dokler mu je ni lani konec pomladi iztrgalo kasacijsko sodišče z razsodbo, ki je vzbudila val polemik in ki so jo napredne sile ožigosale kot poskus zaviranja nreiskave. «Možnosti sta le dve: ali Giannettini — je pisal šef SID — ni bil nikoli agent obveščevalne službe in torej SID nima kaj skrivati, ali pa je časnikar res sodeloval s
SID. V fcm primeru gre poudariti, da je o njegovem delovanju v teku sodna preiskava in da mora SID izročiti sodni oblasti vse dokazno gradivo, če hoče dejansko opraviti svojo dolžnost, ki je bdeti nad varnostjo države. Ne gre tudi prezreti dejstva, da bi morebitno prikrivanje resnice spravilo obveščevalno službo v slabo luč in da bi nato le s težavo izprala ta madež.»
Skoraj dve leti in pol po D’Am-brosiovem poročilu in dobrih šest let po pokolu v Kmečki banki so se catanzarski sodniki znašli že spet pred težavno nalogo, da pojasnijo vlogo, ki jo je v strategiji napetosti in terorja imel Giannettini in ugotovijo zakaj je SID krčevito ščitil svojega agenta. Zaradi tega sta bila že obtožena gen. Maletti in stotnik La Bruna, izkazale pa se je tudi da je bil o vsej zadevi Giannettini dobro obveščen tudi Miceli. Ko je namreč časnikar zaprosil za ponarejen potni list za beg v tujino, je Maletti obvestil o tej zahtevi svojega predstojnika Micelija. Vsaj ob tej priliki je bil torej načelnik ob
in s predsednikom ministrskega sveta. To je pred časom potrdil tudi bivši obrambni minister Andreotti in pojasnil, da obveščevalna služba vselej skriva istovetnost svojih obveščevalcev. Minister je dejansko šele leta 1974 v intervjuju z urednikom lista «Il Mondo» priznal, da je Giannettini agent SID.
Te izjave je zelo verjetno general Miceli potrdil tudi danes ca-tanzarskemu preiskovalnemu sodniku Migliacciu, ki je podedoval od D'Ambrosia težko nalogo, da pojasni ozadje podlega terorističnega izpada v Kmečki banki in strategije terorja na sploh. Zaradi tajnosti preiskovalnega postopka in molčečnosti preiskovalcev ni bilo mogoče zvedeti za vse podrobnosti dolgega razgovora med sodnikom in generalom (zasliševanje je trajalo štiri ure iu pol), kaže pa vsekakor, da se je bivši načelnik SID znašel večkrat v zagati. Elegantno in skrbno oblečen, s pipo v ustih, je Miceli zapustil catanzarsko sodno palačo vidno razsrjen in ni hotel odgovoriti na vprašanja časnikarjev,
veščevalne službe seznanjen z dej- j ki so ga čakali v vhodu. In ni te-
stvom, da se Giannettini skriva in da namerava zbežati v tujino. Zakaj ni obvestil dr. D’Ambrosia, ki je podpisal zaporni nalog za časnikarja? Zakaj ga je še ščitil?
Miceli je pred časom na zasliševanju pred milanskim preiskovalnim sodnikom že poudaril, da ta sklep ni bilo samo njegovo maslo, pač pa je ravnal, kot je ustaljena praksa, sporazumno z obrambnim ministrom
iiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiuiiiiuiiiiiiiii
DRINA TATVINA V PALERMU
Iz zavoda Banco di Sicilia
Čeprav je bila izvršena že krili šele sedaj, ker je
ob božiču, so jo odbila mojstrsko izvedena
PALERMO, 14. — V prostorih e-lektronskega centra kreditnega zavoda Banco di Sicilia so odkrili zajetno tatvino. Neznanci so namreč ukradli nič manj kakor 37.700 bančnih nakazil «en blac» (torej brez navedbe denarnega zneska, izstavit-venega datuma, podpisa in drugih potrebnih podatkov). Vsako izmed nakazil omogoča operacije do največ pol milijona lir vrednosti. Po vsej verjetnosti je bil rop izvršen med štiridnevnim božičnim «mostom», kajti pozneje bi bilo zlikovcem dejansko nemogoče vdreti nemoteno v omenjene prostore, saj elektronski center deluje noč in dan.
Vodstvo bančnega zavoda je izdalo o zadevi uradno obvestilo, v katerem je med drugim rečeno, da gredo številke nakazil do 191,792.894 do 191,830.600. Omenjeno obvestilo bo v obliki oglasa proti plačilu objavljeno v vseh najvažnejših italijanskih listih ter bo vsebovalo poleg številk tudi fac-simile izginulih nakazil. Ni izključeno, da so jih tatje več že uporabili. Z obvestilom hoče vodstvo Banco di Sicilia preprečiti, da bi neprevidni kupci nakazil utrpeli denarno škodo.
Nositeljem omenjenih nakazil pri bančnih okencih seveda ne nodo izplačevali zaželenih zneskov, a nakazila, ki so bila morebiti že izkoriščena, bodo uslužbenci zavoda Banco di Sicilia vrnili drugim bankam oziroma zasebnikom, ki so jih bili že vnovčili. Načeloma pa blagajniško osebje ne bo sprejemalo bančnih nakazil od vsakogar, temveč le od dobro znanih oseb, kar
pomeni, da jim ne bo zadostovala že sama predložitev osebne izkaznice za preverjenje istovetnosti.
Agenti palermskega letečega oddelka so po temeljitem pregledu elektronskega centra, kjer so čila ukradena nakazila, ugotovili, da so se zlikovci poslužili ponarejenih ključev; možno pa je tudi, da so z bližnjega gradbišča najprej vdrli v kletne prostore pod elektronskim centrom banke, od koder jim ni olio težko priti v prostore tega centra. V sobo, kjer so bila v lepen-kastih škatlah spravljena nakazila, so vdrli skozi odprtino, ki so jo bili napravili s pomočjo električne žage v eni izmed štirih kovinskih in dokaj odpornih omar. Preden so odšli s plenom, so vse lepo zopet pospravili, tako da ne bi bančni u-sltižbenci ničesar zasumili. To se je tudi zgodilo, saj je bila tatvina, kot rečeno, odkrita šele včeraj ponoči.
Domnevna letalska nesreča pri moskovskem letališču
MOSKVA, 14. — Iz neuradnih krogov se je razširila vest, po kateri naj bi prišlo 3. januarja blizu moskovskega letališča Vnukovo do letalske nesreče, ki je zahtevala nad 70 smrtnih žrtev. Potniško letalo TU-134 družbe Aerflot naj bi strmoglavilo prav blizu omenjenega letališča, ki je namenjeno izključno notranjim zračnim program in podrlo neko .stavbo.,,
žko uganiti, čemu je bil general ta' ko nasajen, že D’Ambrosio je posta vi! SID na zatožno klop; «Čeprav je služba vedela, da so bili za a-tentate odgovorni fašisti, katerih namen je bil sprevreči demokratično ureditev države, ni naredila ničesar, da bi to preprečila tako na preventivni kot na represivni ravJ ni.» Kot dokazujeta sodni sporočili Maletiju in La Brunu so tudi catanzarski sodniki ubrali to pot in možno bi bilo, da bi v kratkem tudi gen. Miceli dobil sodno sporočilo.
Težko je v tem trenutku ugibati, kaj bo ukrenil dr. Migliaccio, jasno pa je, da je med današnjim zasliševanjem sodnik brezobzirno «vrtal» v generala. To je posredno potrdil tudi v pogovoru s časnikarji, ko je poudaril, da je skušal ugotoviti kakšne so bile vezi med Gian-nettinijem, Malettijem in La Brunom, dotaknil pa se je tudi , vseh o-stalih plati zapletene preiskave. Kaj več sodnik ni hotel povedati, kot je tudi zelo dvoumno odgovoril na izrecno vprašanje, če je bilo govora o ponarejenem potnem listu, ki ga je časnikar dobil od obveščevalne službe. «Naravno je, da sodniki skušajo zaključiti preiskavo,» je dejal dr. Migliaccio in za slovo dodal, da upa, da bo zaključil svoje delo konec junija ali v začetku julija.
Jutri bo kot rečeno na vprašanja catanzarskih sodnikov moral odgovarjati bivši načelnik generalštaba oboroženih sil admiral Henke, 19. januarja pa bo vrsta na Mariangeli Ventura, sestri fašističnega založnika iz Trevisa, ki je obtožen sodelovanja pri pokolu. Ženska bo morala potrditi bratovo izjavo, da mu je Giannettini ponudil v imenu SID beg iz zapora v Monzi, kamor ga je dal zapreti dr. D’Ambrosio. Ventura je sprva sprejel ponudbo, nato pa se je premislil, ker se je zbal, da se ga hočejo pajdaši znebiti in bi si z begom- le skopal grob.
Ob koncu še kratka vest, da je zastopnik zasebne stranke odv. Az-zariti Bova izročil dr. Migliacciu vlogo, v kateri zahteva poglobljeno preiskavo o delu, ki ga je Giannettini opravil za obveščevalno službo.
MILAN, 14. — Nekako opolnoči so neznanci odvrgli štiri zažigalne steklenice na dvorišče karabinjerske vojašnice v Ul. Mambretti v mestni četrti Musocco. Požar, ki je izbruhnil takoj nato, je popolnoma uničil avtomobil fiat 600 in hudo poškodoval dve drugi vozili. Kmalu zatem je uredništvo dnevnika, «Corriere della sera» prejelo telefonski poziv j ženske, ki je dejala, da so atentat • izvršili pripadniki tako imenovanih : rdečih brigad.,	, , J
znano, brezuspešno, skušali vsiliti predstavnikom drugih afriških držav svojo ideologijo. Sam, je pristavil Senghor, se bom še dalje boril za demokratični pluralizem, in to ne le v Senegalu, temveč v vseh a-friških deželah. Dejal je tudi, da bi ne smele afriške države, ki so včlanjen.; v organizaciji afriške enotnosti (OAE), pripadati nobenemu «bloku», ker to izrecno prepoveduje neki člen sporazuma OAE. Vprašanje je seveda, ali je Senghor v dobri veri, ali pa je tej njegovi trditvi morda botroval protisovjetski duh.
Sovjetska agencija TASS je po sporočilih iz Moskve trdo nastopila proti klevetanju in sploh širjenju neresničnih vesti o vlogi ZSSR- v angolski zadevi. Agencija je odločno zanikala vest, po kateri naj bi se nahajalo v tej afriški državi 700 sovjetskih vojakov, ter ponovno demantirala trditve o prisotnosti sovjetskih ladij blizu Angole, oziroma, da je ZSSR izročila nekemu afriškemu voditelju 25 milijonov funtov šterlingov. TASS pripominja, da s širjenjem takšnih laži nikakor ne bo mogoče odvrniti pozornosti javnega mnenja od dejanj, s katerimi določeni krogi podpirajo neposreden nastop reakcionarnih sil proti suvereni in zakoniti vladi Ljudske republike Angole.
Imperialistična ofenziva dela preglavice seveda tudi Kubi. Namestnik vladnega predsednika in hkrati minister za zunanje zadeve Carlos Rafael Rodriguez je v Camagueyu dejal, da bodo kubanske čete ostale v Angoli, dokler jih bo pač potrebovala luandska vlada (MPLA). V Angoli ne zasledujemo kakšnih osebnih interesov, pripominja Rodriguez, temveč smo se odpravili tjakaj, da bi sodelovali z zakonito angolsko vlado, ki nas je tudi poklicala. Spočetka smo dajali Angoli le tehnično pomoč, toda po invaziji južnoafriških vojakov nas je luandska vlada zaprosila za izdatnejšo pomoč.
Zahodni opazovalci poudarjajo dejstvo, da sovjetski tisk doslej še ni objavil komentarjev v zvezi z neuspehom afriškega «vrha» v Adis Abebi. Pripominjajo, da gre molk zelo verjetno pripisati razočaranju Sovjetov, ki naj bi bili pred zasedanjem OAE prepričani v uveljavitev tistih držav, ki podpirajo Agostinha Neta. Pač pa so sovjetski listi napadli politiko Združenih a-meriških držav in rasističnih ter imperialističnih sil, ki. so v Angoli sprožile pravcato vojno proti zakoniti vladi v Luandi.
Ameriško obrambno ministrstvo potrjuje vest o prisotnosti sovjetskih ladij pred afriško obalo, šlo naj bi za torpedno in petrolejsko ladjo ter ladjo za prevoz oklepnih vozil, ki so se včeraj nahajale 250 milj od Slonokoščene obale, danes pa naj bi se oddaljile proti zahodu, četrta sovjetska ladja — križarka — pa naj bi bila zasidrana v Conakryju
SKLEP NAČELNIKOV POSLANSKIH SKUPIN
Za takojšnjo razpravo o zakonskem osnutku so bili komunisti, republikanci in predstavniki neodvisne levice, proti pa vsi ostali
RIM, 14. — Poslanska zbornica ne bo začela z razpravo o zakonskem osnutku o splavu. Tako so davi sklenili načelniki parlamentarnih skupin, ki so se sestali pod predsedstvom predsednika zbornice Per-tinija. S tem v zvezi je predsedstvo zbornice objavilo kratko sporočilo, v katerem poudarja, da so načelniki parlsmentarnih skupin zavrnili predlog o razpravi o zakonskem predlogu o prekinitvi nosečnosti, obenem pa so poverili predsedniku Pertiniju nalogo, da skliče poslance na razpravo o raznih zakonskih odlokih, ki jih je predložila vlada pred svojim odstopom.
Za razpravo o zakonskem osnutku o splavu, ki naj bi se začela kljub vladni krizi, so. se izrekli komunisti,
republikanci in predstavniki neodvisne levice, medtem ko so bili proti predstavniki vseh ostalih strank. V pogovoru s časnikarji je načelnik konaunistične poslanske skupine Di Giulio poudaril, da po njegovem mnenju ni nobenih ovir, ki bi lahko preprečile razpravo, zlasti še, ker so zakon predložile parlamentarne skupine in ne vlada. Dodal je tudi, da je predlagal, naj zbornica preveri, če je tako stališče v skladu z ustavo, a ostali načelniki so bili proti.
Tudi za predstavnika neodvisne levice Anderlinija ni bilo nobenih ovir ustavnega značaja za takojšnjo razpravo o zakonskem osnutku o splavu. Taka razprava bi' bila nasprotno zelo utemeljena, zlasti še,
niiifiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiaiiiiiiHiimiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMuiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiii
'Vr
Danes pogreb Cuenlaja
OPORTO, 14. — V tem mestu so bili izvršeni nadaljnji trije dinamitni atentati. Eden je popolnoma razdejal prostore ustanove za ljudske gradnje. Ni znano, kdo je atentate naročil oziroma uresničil.
Peking se pripravlja na zadnje slovo premiera čnenlaju, ki je preminil 9. januarja po dolgi in mučni, bolezni. Kitajci se ' zbirajo na desettisoče- pred palačo, kjer je žara s premierovimi posmrtnimi ostanki. Računajo, da se je od nedelje poklonilo Čuenlaju vsaj dva milijona ljudi. Uradna pogrebna svečanost bo danes, ko bodo prepeljali prerriie-rove posmrtne ostanke na pokopališče herojev v predmestju Pekinga.
Na sliki: prizor iz žalne svečanosti v Hongkongu.
ker je problem žgoč in ga gre rešiti v najkrajšem času. Anderliniju in Di Giuliu je pritegnil tudi republikanski predstavnik Marami, ki je poudaril, da se je komaj začela vladna kriza, ki jo bo zelo težko rešiti. Nezaslišano bi bilo zato, da bi zaradi časovne omejitve razpisali referendum, zlasti še, ko je tudi, KD sklenila, da bi se v tem primeru ne zavzela za ohranitev fašističnih, zakonov, ki urejujejo vprašanje prekinitve nosečnosti. Še hujše pa bi bilo, če bi bil parlament predčasno razpuščen, kar bi preprečilo referendum in tudi odobritev zakonskega osnutka.
Povsem nasprotnega mnenja p* je bil načelnik demokristjanske poslanske skupine Piccoli, ki je poudaril, da doslej med vladnimi kriza-' mi parlament ni nikoli zasedal. Če bi zbornica razpravljala, ali je to umestno ali ne, bi to lahko privedlo zelo daleč, celo tako daleč, da bi sprevrgli bistvo italijanske demokracije, v kateri je bila izvršna oblast vselej gonilna sila. Istega mnenja so bili tudi socialisti, socialdemokrati, liberalci in misovci.
Coca Rudolphy
(Nadaljevanje s 4. strani)
ces. Končno so «odločili», da sem prekršila zakon o orožju. Nasmehnila sem se, kajti edinikrat, ko sem videla samokres, je bilo tedaj, ko so me aretirali».
Bila je oproščena, toda jetnikov ne pošljejo domov, pač pa v koncentracijsko taborišče. «Tu je bilo tako kot v Hitlerjevih taboriščih. Tu so bile tudi ženske, ki zaradi prejšnjih mučenj niso več mogle hoditi. Ker so sojenja predraga, ljudi enostavno poberejo, jih mučijo in nato brez sojenja pošljejo v taborišče na osnovi zakona o izrednem stanju».
Coca Rudolphy je kljub tem izkušnjam oklevala ali naj Čile zapusti ali ne. In je domovino zapustila šele lani. «Pritisk je postajal čedalje hujši in mnoge ljudi, ki so že bili v zaporu, so ponovno aretirali in jih umorili. Vrh tega za mene tudi ni bilo več dela».
Čilsko gledališče je poseben primer za čilsko hunto. «V času AUen-dejeve vlade je bila gledališka dejavnost zelo živa. Čeprav Allende-jeva vlada ni izvedla kake kulturne revolucije, je spodbujala njeno dejavnost» — je rekel nekdo iz londonskega Teatro Popular Chilea-no. — «Danes v Čilu gledališča ni več».
Primer umetnice Coce Rudolphy je vključen v «Amnesty International», ki se ukvarja s kakimi 270 primeri čilskih jetnikov, za katere vedo, kaj je bilo z njimi. Huje pa je z mnogo večjim številom «izginulih» ljudi, o katerih čilske oblasti trdijo, da ne vedo nič. V San-tiagu je doslej zabeleženih že 2.700 izginulih oseb.
Medtem se člani Teatra Popular Chileana pripravljajo na prvo predstavo v Londonu, ki bo na odru prikazala življenje v čilskih zaporih v času Pinochejeve krvave diktature.
OBVESTILO
BANCO Dl SICILIA
sporoča, da je utrpel KRAJO 37.707 lastnih bančnih nakazil «en blanc» nominalne vrednosti do 500.000 lir, katerih fac-simile je priobčen niže in
VABI VSAKOGAR, KI BI PRIŠEL DO TAKŠNEGA NAKAZILA, NAJ ZADEVO TAKOJ PRIJAVI SODNI OBLASTI ALI PA NAJBLIŽJI PODRUŽNICI ZAVODA
OPOZARJAMO, da je mogoče omenjena nakazila brez težav odkriti, ker gre njih številčenje
od 191792894 do 191830600
MU ■>'<*