A A arheologija na avtocestah Slovenije SG 01 Slivnica-Draženci PP Draženci pri Ptuju Marija Lubšina Tušek, Iva Ciglar PP Draženci pri Ptuju Bojan D jurič Zbirka Aiheologija na avtocestah Slovenije 31 PP Diaženci pii Ptuju Uredniški odboi Bojan Djuric, glavni in odgovorni urednik Vanja Celin, tehnična urednica Robert Žvokelj, likovni urednik Boris Vičič, član Biserka Ribnikar, članica Izdajatelj Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije Metelkova 6, SI-1000 Ljubljana Zanj Jelka Pirkovič, generalna direktorica Avtoiici Marija Lubšina Tušek Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Center za preventivno arheologijo Prešernova 18, SI-2250 Ptuj marija.lubsina.tusek@cpa-rs.siž Iva Ciglar Tica Sistemi, d.o.o. Planina 45, SI-6232 Planina iva.ciglar@gmail.com Sodelavec Bojan Djuric Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta Univerza v Ljubljani Aškerčeva 2, SI-1000 Ljubljana bojan.djuric@ff.uni-lj.si CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 903/904(497.4Draženci) LUBŠINA Tušek, Marija, 1955- PP Draženci pri Ptuju / [avtorici] Marija Lubšina Tušek, Iva Ciglar ; [sodelavec] Bojan Djuric ; [terenske fotografije Jasmina Majcen, Duško Belic, Marija Lubšina Tušek ; terenske risbe Vesna Bandelj ... [et al.] ; načrt najdišča Duško Belic, Danilo Cvetko ; risanje predmetov Mitja Rus, Tomaž Ciglar, Jožica Hrustel]. - Ljubljana : Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, 2012. - (Zbirka Arheologija na avtocestah Slovenije ; 31) Dostopno tudi na: http://www.zvkds.si/sl/kulturna-dediscina-slovenije/publikacije/kategorije/4/ ISBN 978-961-6902-11-3 ISBN 978-961-6902-12-0 (pdf) 1. Ciglar, Iva Recenzent akad. prof. dr. Biba Teržan Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta Univerza v Ljubljani Aškerčeva 2, SI-1000 Ljubljana Lektoi Martina Rotar Tehnična piipiava publikacije Vanja Celin, Nives Spudic Računalniška obdelava in piipiava slik Danilo Cvetko, Aljaž Grbec, Barbara Čeh Teienske fotogiafije Jasmina Majcen, Duško Belic, Marija Lubšina Tušek Teienske iisbe Vesna Bandelj, Nataša Ciglar, Iva Ciglar, Marija Lubšina Tušek Načit najdišča Duško Belic, Danilo Cvetko Geodetske izmeie Merilo, d.o.o., Ptuj, Duško Belic Restaviiianje piedmetov Saška Colnarič Risanje piedmetov Mitja Rus, Tomaž Ciglar, Jožica Hrustel Tisk DesignStudio, d.o.o., Maribor Naklada 50 izvodov Ljubljana, decembei 2012 Vse edicije zbiike Aiheologija na avtocestah Slovenije so biezplačne. http://www.zvkds.si/saas Vse iaziskave je omogočil DARS, d.d. 264718080 Kazalo Uvod 5 Lega najdišča in opis pokrajine 6 Geološki opis 6 Arheološka podoba okolice 8 Intenzivni površinski pregled 10 Izkopavanje 14 Metoda dela 14 Dokumentiranje 14 Opis najdišča 16 Prazgodovinsko obdobje 20 Rimska doba 21 Novoveška doba 22 Neopredeljene arheološke ostaline 23 Katalog stratigrafskih enot 25 Plasti 25 Pozna bronasta doba 26 Rimska doba 34 Novoveška doba 36 Neopredeljeno 36 Pravokotne jame 37 Katalog arheološkega gradiva 39 Izkopavanja 39 Prazgodovinsko gradivo 40 Novoveško gradivo 40 Gradivo s površinskega pregleda Bojan Djurič 44 Literatura 48 Indeks stratigrafskih enot 49 Sklep 24 Uvod Arheološko najdišče PP Draženci leži na trasi avtoceste Slivnica— Gruškovje, jugovzhodno od naselja Draženci. PP Draženci je poimenovano po farmi Perutnine Ptuj (PP), ki se nahaja južno tik ob najdišču. Najdišče je bilo ugotovljeno pri ekstenzivnem arheološkem terenskem pregledu odseka AC SG 01 Slivnica-Draženci, ki ga je od novembra 2005 do maja 2006 opravila ekipa pod vodstvom Bojana Djuriča, Ildiko Pinter, Primoža Predana in Gojka Tice (Dju-rič 2006, 1-6, 17) (pogodba DARS 1139/05). Maja in junija istega leta sta bila na potencialnem arheološkem najdišču izpeljana intenzivni arheološki površinski pregled v mreži 10 x 10 m pod vodstvom Ildiko Pinter in ročni izkop štirih testnih jarkov pod vodstvom Ane Plestenjak in Reneja Masaryka, s čimer sta bila ugotovljena obstoj in določen obseg arheološkega najdišča na parcelah 3941/1, 3942/2, 3955/1, 3956/2, k.o. Ptuj, na površini 2.371 m2 (Djurič et al. 2006). Arheološko izkopavanje najdišča (centroid: x = 566796.9381, y = 138385.8573, z = 224.6268) je potekalo med 1. in 28. decembrom leta 2006 (pogodba DARS 891/06, ZVKDS 1436-06/SAAS) na skupni površini 3979 m2. Raziskana površina najdišča se je od prvotno predvidene povečala za 1608 m2 zaradi odkritih arheoloških struktur na severnem in zahodnem robu najdišča, vendar še v mejah predvidenih gradbenih posegov avtocestne infrastrukture. Dela je izpeljala ekipa Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije OE Maribor (izpostava Ptuj) pod vodstvom Marije Lub-šina Tušek (Lubšina Tušek 2007a; 2007 b, 55-57). V ekipi so sodelovali Jasmina Majcen, Mitja Pergar, Marjana Tomanič-Jevremov, Iva Ciglar, Vesna Bandelj, Nataša Svenšek, Duško Belič in Danilo Cvetko. Nadzornik arheoloških raziskav je bil Davorin Vuga z Direktora-ta za kulturno dediščino (MK, odločba št. 62240-5/2007/1); nadzor naročnika je izvajal Milan Mrovlje (DDC Maribor). Lega najdišča in opis pokrajine Arheološko najdišče PP Draženci leži med naseljema Draženci in Pobrežje pri Ptuju na jugovzhodnem predelu Dravskega polja. Na vzhodu ga omejuje v sedemdesetih letih 20. stoletja zgrajena cesta Maribor-Gruškovje, na južni strani so objekti farme Perutnine Ptuj z dovozno potjo iz naselja Pobrežje, na zahodu pa visoka tretja terasa reke Drave, zgornje pleistocenske starosti. Ta je danes med Draženci in farmo gosto zaraščena z gozdno vegetacijo z vlogo zelenega tampona med naseljem in velikim kmetijsko-in-dustrijskim obratom, v veliki meri pa tudi zakriva njegovo postavitev na izpostavljenem robu najvišje dravske, zgornjehajdinske - draženske terase. V upravnem smislu pripada območje najdišča mestni občini Ptuj (sl. 1-4). Geološki opis Arheološko najdišče leži na najstarejši, prvi holocenski dravski terasi, ki jo sestavlja najstarejši holocenski zasip, ocenjen kot mlajši od 12 tisoč let. V času nastajanja tega zasipa je bila de-glaciacija že končana, reka Drava pa je začela vrezovati strugo v svoj lastni zgornje pleistocenski zasip. Tako kakor na zgornji ple-istocenski je tudi na holocenski terasi prevladovalo nasipava-nje v obliki vzdolžnih prodnatih sipin (SE 6) glede na smer rečnega toka, dna katerih je kasneje zapolnjeval poplavni peščeni 5 Geološka podoba najdišča; M 1:500. I raziskano območje | SE 003 - paleotla SE 004 - plast melja SE 005 - plast proda H SE 006 - plast proda SE 76, SE 77 - kanal sediment. Poplavni pesek je ponekod dosegel vrhove teh sipin (Verbič 2006a, 2). Tla, ki so nastala na pretežno nekarbonatnem pesku in peščenem produ (SE 4, SE 5) na vrhu prodnih sipin, pripadajo skupini distričnih rjavih tal ali distričnemu rankerju z večinoma še neizoblikovanim spodnjim horizontom (gre le za oksidiran matični sediment z manjšimi neizrazitimi pedogenetskimi spremembami (SE 3) - makroskopsko bolj humusen, v strukturnem smislu pa meljast pesek, tudi z manjšo primesjo gline (Verbič 2006a, sl. 2b) in zgornjim obdelovalnim horizontom, delno iz arheoloških obdobij (SE 2, SE 1). Ta je peščen, nad prodom pa vsebuje tudi do 40 % matičnega gradiva (Verbič 2006b, 5, sl. 3) (sl. 5). Arheološko najdišče PP Draženci leži južno od nekdanjega korita reke Drave, ki je topografsko še zaznavno (Verbič 2006b, sl. 1, 2a-2b) in je bilo deloma odkrito pri arheoloških raziskavah v letu 2005 na odseku HC Hajdina-Ptuj (Verbič 2005, 2, sl. 1-4) in leta 2006 na najdišču ob Selski cesti/Ptuj (Verbič 2006b, sl. 4a-11; Lubšina Tušek 2007c, 175). Površina območja najstarejše holocenske dravske terase, na delu katere leži arheološko najdišče, je le navidezno ravna. Še vedno je opazna valovita podoba polja, ki jo označujejo podpovršinske prodnate in meljaste sipine. Na izravnavanje poljskih površin je vplivala kmetijska obdelava v zadnjih stoletjih, ki je postala po- sebno intenzivna z uporabo moderne strojne mehanizacije v zadnjih desetletjih. Nezanemarljivi pa so tudi drugi človeški posegi v okolje, denimo širjenje naselja Pobrežje ob lokalni cesti Ptuj-Podlehnik s premeščanjem zemljine, črpanje proda in peska na zemljiščih tako v manjših obsegih za individualne potrebe lastnikov s posledičnim zasipavanjem in izravnavanjem manjših peskokopov z gradivom iz drugih okolij, kakor tudi eksploatacija prodnih sedimentov v večjih obsegih, kar je pogojevalo nastanek jezer talnih voda jugovzhodno od najdišča, med Lancovo vasjo, Pobrežjem in Vidmom pri Ptuju, že bliže povirju Dravinje. Površina zemljišč na najdišču je bila pred arheološko raziskavo kmetijska površina, ciklično zasajena z različnimi poljskimi kulturami. Pred izgradnjo ceste Maribor-Gruškovje v sedemdesetih letih 20. stoletja so bile zemljiške parcele usmerjene vzhod-zahod z oranjem površin v isti smeri. Do teh zemljišč, ki jih je na zahodu omejevala visoka draženska dravska terasa, južno pa objekti farme Perutnine Ptuj, je bila iz smeri Pobrežja pri Ptuju vzpostavljena čez državno cesto nova dovozna pot. Izgradnja vseh omenjenih objektov z vkopom kanalizacije za odvajanje odplak iz farme in povezovalnega optičnega kablovoda pred nekaj desetletji je poleg kmetijske obdelave neposredno uničujoče vplivala na arheološko najdišče PP Draženci. Arheološka podoba okolice Območje dravskih obrežij in teras je bilo privlačno za poselitev v vseh arheoloških obdobjih (sl. 6). Najzgodnejša poselitev izvira s konca kamene in starejše bakrene dobe na levem dravskem obrežju na Grajskem griču, Vičavi in v Rabelčji vasi na Ptuju. Ostaline sodijo v okvir alpske facies lengyelske kulture oziroma starejše lasinjske kulture (Tomanič Jevremov 1985, 387, 388). V ta čas sodijo posamične najdbe kamnitega orodja z območja današnjega desnega oziroma južnega brega reke Drave, z območij Zgornje in Spodnje Hajdine, Spodnjega Brega in sv. Roka ob Rogaški cesti ter Vidma pri Ptuju (Lubšina Tušek 1993, 38, 102, 107, tab. 3: 151, 152, T. 16: 5-6, 7-10). V čas starejše bakrene dobe, ko so se namesto velikih naselbin s konca mlajše kamene dobe kot posledica sprememb primarnih ekonomskih skupnosti v pokrajini pojavile razpršene posamične kmetije, sodijo ostaline manjših naselbin, odkrite na zgornjehajdinski-draženski terasi na najdišču Srednica na odseku AC Slivnica-Draženci (Lubšina Tušek 2008b, 317) in na odseku HC Hajdina-Ptuj na najdišču Tur-nišče v letu 2005 (Lubšina Tušek/Pergar 2005). V času bronaste dobe je bilo, kot kažejo novejše arheološke najdbe na trasi nove avtoceste Slivnica-Draženci in pri drugih posegih v okolje med leti 2001 in 2008, območje južnih dravskih, dražensko-hajdin- skih teras intenzivno poseljeno (Radovanovič et al. 2009, 12-24). Nekaj sto metrov jugovzhodno od graščine Turnišče in vzhodno od obravnavanega najdišča je bilo leta 1951 na območju Sodnice oz. Suhe veje odkrito grobišče, katerega najdbe kažejo na skrčene skeletne pokope pod gomilami. Na osnovi bronaste igle tipa Wetzleinsdorf z okrašeno diskasto glavico in predrtim vratom ter lončka z bradavičastim okrasom so bile najdbe v primerjavi s sočasnimi v gomilnem grobišču v Brezju pri Zrečah, drugod po Sloveniji in v srednjem Podonavju pripisane srednjepodo-navski kulturi gomil srednje bronaste dobe (Dular/Tomanič Jevremov 2010, z navedeno starejšo literaturo). Severozahodno od obravnavanega najdišča PP Draženci so bile odkrite naselbinske ostaline ob Selski cesti (Lubšina Tušek 2007c, 173-175; Radovanovič et al. 2009, 22, 23), ki so na osnovi primerjav lončenine iz drugih najdišč v vzhodni Sloveniji, predvsem z najbližjimi v Rabelčji vasi na Ptuju, v medrečju Save in Drave ter južne Panonije iz časa zgodnje faze pozne bronaste dobe, Bd D po Muller Karpe-ju, oziroma sodijo v sklop virovitiške kulturne skupine, najstarejše stopnje kulture žarnih grobišč v medrečju Save in Drave po K. Vinski-Gasparini (Filipidis 2008, 96). Tudi v fiziognomiji in legi v prostoru naselbina izkazuje precej podobnosti z naselbinami 6 Arheološka karta najdišč v okolici: 1 Ptuj - levi breg, 2 Ptuj - desni breg, Rogaška cesta, 3 Spodnja Hajdina, 4 Zgornja Hajdina, 5 jantarna in rimska cesta via Publica, 6 Zg. Hajdina - Gjače, 7 Zg. Hajdina - Za vrti (Njiverce), 8 Zg. Hajdina - Štuki, 9 Zg. Hajdina - Srednica, 10 Draženci, 11 Ptuj - Selska cesta, 12 HC Ptuj-Hajdina-Draženci, 13 Turnišče - Sodnice (Suha veja), 14 grad Turnišče, 15 Pobrežje, 16 PP Draženci, 17 Srednje polje, 18 Lancova vas, 19 Tržec, 20 Videm pri Ptuju; M 1:75 000; vir podlage: http://www.geopedia.si. srednje in zgodnje pozne bronaste dobe v vzhodni Sloveniji, katerih značilnosti je orisala že Biba Teržan (Teržan 1999, 102). V čas pozne bronaste dobe, ki jo označujejo nosilci kulture žarnih grobišč, sodi večja naselbina na Spodnji Hajdini, od leta 1906 pa je znano naselbini pripadajoče grobišče na Zgornji Hajdini (Teržan 1990, 347, 348, op. 83, 84, 87, 88). Naselbinski aglomerat iz mlajšega obdobja kulture žarnih grobišč in del planega grobišča (Ha B2/B3) sta bila v več etapah od sredine devetdesetih let 20. stoletja naprej raziskovana tudi ob Rogaški cesti na Ptuju (Lubši-na Tušek 2010a, 292-296). Iz obdobja starejše železne dobe so poznane naselbinske najdbe z Rogaške ceste pri sv. Roku, tej dobi pa naj bi bili pripisani tudi dve veliki, že izravnani gomili na Zgornji Hajdini pri sv. Martinu (Teržan 1990, 347, op. 85, 86). Večja naselbina s pripadajočim izravnanim gomilnim grobiščem iz starejše železne dobe je bila odkrita na trasi AC Slivnica-Draženci v južnem delu Zgornje Haj-dine, na najdišču Srednica (Lubšina Tušek 2008b, 317), kulturne plasti iz te dobe pa tudi na najdišču Srednje polje (Klasinc/Sven-šek 2007), južno od perutninske farme v Dražencih in najdišča PP Draženci. V okviru halštatskega grobiščnega prostora na Srednici so svoje mrtve pokopavali tudi pripadniki vzhodnih Keltov, ki so okrog leta 300 pr. n. št. poselili Panonsko kotlino in jugovzho-dnoalpski prostor vključno z območjem Ptuja in Hajdine (Lubšina Tušek/Kavur 2011, 31-50). Območje je bilo v 1. stoletju pr. n. št. verjetno skrajni vzhodni del noriškega kraljestva in prostor živahne trgovine vzdolž reke Drave in v naselbini ob stari jantar-ni cesti, o čemer pričajo najdbe noriških srebrnikov, razmeroma številne posamične rimske republikanske novčne najdbe in zgodnja italska keramika na Spodnji Hajdini (Tomanič Jevremov 1985, 390; Radovanovič et al. 2010, 33, 34). Po priključitvi Norika okrog leta 15 pr. n. št. in zasedbi Ilirika in Panonije je tudi območje Ptuja in Hajdine z več naselbinskimi jedri prišlo v okvir rimske države. Rimska naselbina Poetoviona se je razvijala ob legijski trdnjavi iz bivališč vojaških družin, trgovcev, obrtnikov in preostalih staroselcev vzdolž itinerarske rimske ceste Celeia-Poeto-vio-(Sirmium, Mursa)-Savaria na obeh straneh reke Drave. Po umiku stalne vojaške postojanke je v času cesarja Trajana postala kolonija Colonia Ulpia Traiana Poetovio in se razvila v veliko provincialno civilno mesto, vplivno upravno, prometno, obrtniško, trgovsko vozlišče in središče svoje regije (Horvat et al. 2003, 153-189). Njeno neposredno primestno zaledje izpričujejo številne najdbe zaselkov na zgornjehajdinskem polju na najdiščih Gjače, Za vrti, Štuki, Srednica, Pocelje in na več lokacijah na območju Draženc, med Turniškim dvorcem in Pobrežjem, raziskanih pred izgradnjo ptujske obvoznice in nove avtoceste v letih 2004 do 2007 (Radovanovič et al. 2009, 30, 40). Na območju Dražencev, Pobrežja, Vidma pri Ptuju, Tržca in Lancove vasi je poleg naselbinskih ostalin in posameznih novčnih najdb znanih tudi več odsekov poteka rimskih cest in rimskih grobišč (ANSl 1975, 317, 328). Iz zgodnjesrednjeveškega obdobja so poleg naselbin in grobišč na Ptuju na levem dravskem obrežju znani slovanski grobišči iz 8. in 9. stoletja v Suhi veji, jugovzhodno od graščine Turnišče in na Spodnji Hajdini, kjer značilni pridatki osebne noše iz nekaterih grobov izpričujejo pripadnost ketlaškemu in belobrdskemu kulturnemu krogu iz 2. pol. 10. in 11. stoletja (ANSl 1975, 325; Lubšina Tušek 2010b, 307-310). Arheološke ostaline srednjeveške Hajdine so izpričane iz 13. in 14. stoletja severno od cerkve sv. Martina na Zgornji Hajdini (Radovanovič et al. 2009, 51), ki se kot kraj z imenom Chandin omenja že leta 1164. Prvotno cerkev sv. Martina je nadomestila pred letom 1390 zgrajena gotska cerkev, podružnica hoške pražupni-je pod okriljem oglejskega patriarhata, ki je od leta 1398 naprej delovala kot župna cerkev (KLS IV, 1980, 431). Hajdinski gospodje z dvorom na Spodnji Hajdini se omenjajo v letih 1137 in 1169 (KLS IV, 1980, 421). Kraja z imenom Spodnja in Zgornja Hajdina se omenjata od leta 1202 dalje (KLS IV, 1980, 431). Naselje Draženci se omenja leta 1237 (KLS IV, 1980, 391), blizu Lancove vasi, omenjene v letih 1265 in 1267, pa je stal lancovski dvor, ki so ga od 15. stoletja imeli različni najemniki: Holleggerji, Khiessli, Mosconi, Thurni itd. (KLS IV, 1980, 403). Najdišču PP Draženci najbližje naselje Po-brežje pri Vidmu se omenja prvič že leta 890, ko ga je kralj Arnulf podaril salzburški nadškofiji. Tu je stal tudi dvor, v 16. in 17. stoletju last Szekelyjev, Quallandrov in Thurnov, ki pa je že v 18. stoletju razpadel (KLS IV, 1980, 412). V 10. stoletje naj bi datiral nastanek Vidma pri Ptuju v posesti salzburške nadškofije (KLS IV, 1980, 428). Tržec, ki se omenja okrog leta 1300 z gradičem Travnik (Tra-negg) in so ga posedovali od leta 1441 razni fevdniki in lastniki, je leta 1542 pripadal gospoščini Ormož (KLS IV, 1980, 426). Severno od najdišča PP Draženci stoji dvorec Turnišče z bogato gradbeno zgodovino in ohranjeno podobo iz 17. stoletja, ki se prvotno kot Tuernes, stolpast dvor in upravno središče draneške gospoščine, omenja leta 1441 kot zapuščina Friderika Ptujskega (Stopar 1990, 133-139). Intenzivni površinski pregled Bojan Djuric Intenzivni površinski pregled (Djuric et al. 2006) je bil opravljen v mreži 10 * 10 m na parcelah št. 3911/1, 3912/1, 3914/1, 3923/1, 3924/1, 3925/1, 3941/1, 3942/1, 3955/1, k. o. Ptuj. (sl. 7-9). V celoti so bile to njivske površine, ki so bile v času pregleda deloma preorane, de- 7 Območje intenzivnega pregleda na lokaciji PP Draženci na Franci-scejskem katastru, M 1:20 000, georeferenciran; podlaga AS 177: M291A01, M482A02, M702A03, M702A04, M702A05 in M702A06; ©Arhiv Slovenije. 8 Trasa AC in območje intenzivnega pregleda na lokaciji PP Dražen-ci na digitalnem ortofoto posnetku, M 1:10 000; podlaga DOF5, listi I262061B, I263061B, J261161B in J262161B in idejni projekt DARS; ©GURS, ©DARS. loma posejane in deloma opuščene, vendar glede stopnje vidljivosti dokaj enotne. Pri določanju stopnje vidljivosti je bilo uporabljanih 5 stopenj, vidljivost pa opredeljena večinoma s stopnjo 3 in deloma s stopnjo 4 (glej sl. 16). Na pregledani površini je bilo pobranih 428 artefaktov in 4 kosti (glej sl. 10-13, 15). Med artefakti prevladujejo fragmenti gradbenega materiala, predvsem opeke (skupaj 200 kosov oz. 46,73 % vseh artefaktov), sledijo fragmenti (predvsem novoveške in moderne) keramike (skupaj 132 kosov oz. 30,84 %; prevladujejo odlomki loncev, vrčev in glaziranih skled različnih velikosti), tem pa sledijo v večjem številu predvsem kosi stekla (66 kosov oz. 15,42 %), kosi železa (14 kosov oz. 3,27 %) in kosi plastike (8 kosov oz. 1,87 %). Nekaj je bilo na tej površini pobranih različnih kosov pečnic (4), aluminija (2) in gume (2), kar vse kaže na dokaj na-smetene njivske površine (skupno 22,43 % modernih nekeramič-nih artefaktov). Med fragmenti keramike je bilo odkritih 7 kosov arheološko izpovednih fragmentov keramike, od tega 5 kosov (3,79 %) prazgodovinske in 2 kosa (1,52 %) antične keramike. Določitev keramike je opravil B. Djuric. Na pregledanem območju so bili pod vodstvom Ane Plestenjak in Reneja Masaryka izkopani štirje (4) testni jarki (TJ) velikosti 1 x 1 m (glej sl. 9, 14). Ti jarki so pokazali, da leži najdišče na meljasto peskasti osnovi fluvialnega sedimenta Dravskega polja. Površine, na območju katerih se razprostira najdišče, so bile obdelovane kmetijske površine - njive, ki so bile ciklično zasajene z različnimi poljskimi kulturami. Celotna površina najdišča je bila zato z oranjem poškodovana do globine 0,3 m. Distribucija prazgodovinskih ter antičnih (rimskodobnih) arte-faktov ter njihova količina sta na pregledani površini potrdili obstoj arheološkega najdišča (sl. 15, 16). 14 Testni jarek 2. EP 15 Diagram površinskih najdb keramike v %. B prazgodovinska keramika (3,79 %) antična keramika (1,52 %) novodobna in moderna keramika (94,69 %) m 3 < lg * PJBPUBIS lu a bu)z|oq v ISOAjflPjA ao ri n be oor^ooooor^oomoooooooooo oooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooo ooooooooooom OOOOOOOOOOO^-H o o o e^ o o o o Ln m c^ o r^ m m o O r^ o > 000000 Keramika prazgod. obd. d. št. i. št. rimsko obd. d. št. i. št. mlaj, obd. d. št. i. št. Gradb. mat. mlaj, obd. d. št. i. št. Pečnica d. št. i. št. Plastika Steklo Železo Aluminij Guma Kost d. št. i. št. d. št. i. št. d. št. i. št. d. št. i. št. d. št. i. št. d. št. i. št. id id a Id r+ £ s' C D E ZE 6 A B C D E ZE 7 A B C D E ZE 8 A B C D E ZE 9 A B C D E ZE 10 A B C D E ZE 11 A B C D E ZE 12 A B C D E ZE 13 A C D E ZE14 A 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 0 10 15 1 7 1 0 9 2 0 Skupaj 0 5 0 1 0 0 3 0 1 1 2 1 0 2 0 2 k 125 5 5 8 3 13 0 0 0 13 25 1 9 2 0 15 3 1 2 12 0 10 0 8 12 1 3 3 6 2 3 1 3 9 200 1 k k 8 3 k 1 k 11 3 0 0 0 0 1 0 0 0 0 k 1 0 0 0 k 66 0 0 1 0 1 o o o 0 1 0 1 o o o o o o o o o o o o o o 0 1 o o o 0 1 o 2 o lk d. št. i. št. dejansko število interpretirano število Izkopavanje Metoda dela Dokumentiranje Na osnovi geodetske podlage DARS-a oziroma njegove pooblaščene službe DDC d.o.o. in Poročila o rezultatih arheološkega pregleda na potencialnem najdišču PP Draženci (Djuric et al. 2006) je bila opravljena geodetska izmera in umestitev arheološkega najdišča na delu trase AC Slivnica-Draženci. Sledila je vzpostavitev kvadrantne mreže, s kvadranti v velikosti 10 x 10 m (sl. 17), z namenom natančnega umeščanja in dokumentiranja arheoloških ostalin in najdb v prostoru (izrisi, snemanje, fotodo-kumentiranje) ter proučevanju njihovih medsebojnih razmerij. Za odkop zemljine je bil uporabljen stroj - bager s 180 cm široko in ravno odrezano žlico, ki je zemljino odstranjeval po režnjih v debelini od 5 do 10 cm in po opaznih slojih. Zemlja je bila pregledovana sproti pri izkopavanju vsakega režnja in pri vsakem izmetu žlice. Če so bile opažene arheološke ostaline ali sledi objektov ali najdba, je bil bager zaustavljen, sledilo je ročno izkopavanje, čiščenje in dokumentiranje v posameznih delovnih fazah. Vsako odkritje bodisi sprememba plasti, arheoloških ostalin in najdb so bili dokumentirani ob samem odkritju, in sicer z opisom v dnevniku izkopavanj, na dokumentacijskem listu, fotografsko, z ročnim izrisom tlorisa v merilu 1:50 in detajlno v merilu 1:20, z izrisom preseka ali profila pri vkopanih jamah in z vzdolžnimi zemeljskimi profili izkopnega polja (sl. 17) ter z digitalnim geodetskim zapisom in izrisom. Vsaka plast in arheološka osta-lina je kot stratigrafska enota (SE) dobila svojo številko (opis SE, popis najdb, popis vzorcev), kar je pomenilo sprotno označevanje na risbi, v opisu, na fotografiji in digitalni računalniški risbi. Digitalno terensko snemanje se je opravljalo s totalno geodetsko postajo in računalniškim programom Liscad ter s sprotno obdelavo v programu AutoCAD, kar je omogočalo takojšnje shranjevanje posnetih točk in izris arheoloških ostalin, vpetih v absolutni koordinatni sistem. Fotografiranje se je izvajalo s fotografskim aparatom na diafilm in z digitalno kamero, pa tudi z video kamero. Arheološke najdbe so bile po dokumentiranju opremljene z vsemi podatki, nato pregledane in očiščene, nekatere med njimi izločene za izris, konservacijo in inventarizacijo ter primerno shranjene za nadaljnjo obdelavo in za predajo v pristojni Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož na Ptuju. 17 Položaj presekov (P1-P5) znotraj izkopnega polja; raziskano območje presek <0^ 4 8 9 0 9 4 9 8 Opis najdišča Arheološko izkopavanje je pokazalo, da je bila celotna površina najdišča uničena zaradi intenzivne kmetijske obdelave zemljišča in drugih destruktivnih posegov (izgradnja kanalizacije, optičnega kablovoda, cestišč in poti). Plastovitost najdišča tvorijo ornica (SE 001), ponekod še recentni nasip na ornici (SE 001A) in kulturna plast oz. njen preostanek (SE 002), in sega do globine 18 Presek P4 v jugozahodnem delu izkopnega polja; M 1:100. I SE 001A SE 001 I SE 003 SE 005 SE 002 1 001 1 001 \ 003 44 43 z = 225.01 0,35 oz. 0,4 m pod površino v zahodnem delu najdišča (sl. 18) ter do globine 0,5 m v severnem in vzhodnem delu najdišča (sl. 19-21). Glede na nekoliko bolje ohranjeno kulturno plast SE 002 v tem predelu lahko proti severovzhodu, zunaj uničujočih posegov, predvidevamo širitev poznobronastodobne naselbine. Nekdanje hodne površine so bile v celoti preorane, v zahodnem delu najdišča pa je plug segel vse do geološke osnove (SE 003, SE 004, SE 005) (sl. 5). Zaradi uničenosti so arheološke najdbe iz različnih arheoloških obdobij razpršene v ornici, arheološke ostaline pa do te mere poškodovane, da so bile zaznavne le še kot razmeroma plitvi vkopi v geološki osnovi. V njih ni bilo materialnih ostal in, ki bi z gotovostjo opredelile njihovo časovno pripadnost. Pri opredeljevanju kronoloških faz so bile upoštevane le zgostitev najdb v ornici (SE 001) in v preostanku kulturne plasti (SE 002) ter nekatere morfološke značilnosti predvsem stavbnih objektov, ki smo jih razpoznali na osnovi ostalin navpično vkopanih ali zabitih nosilnih stebrov. Večina sicer skromno zastopanih arheoloških najdb je bila najdena v severnem delu najdišča. V ornici (SE 001) je bilo največ novodobne lončenine in gradbenega materiala, rimskemu obdobju pripada le nekaj odlomkov opeke, številneje pa so zastopani odlomki lončenine iz prazgodovinskega obdobja oziroma pozne bronaste dobe. V kulturni plasti (SE 002) so prevladovali odlomki lončenine iz pozne bronaste dobe. Odlomek grafitne lončenine, ki je značilna za najmlajšo stopnjo mlajše železne dobe in prehod v zgodnje rimsko obdobje, najden v severnem delu najdišča, in odlomek novoveške lončenine z južnega dela najdišča, kjer ni bilo izkazanih nobenih arheoloških ostalin, pa sta v plast (SE 002) prodrla iz više ležeče plasti. Zaradi uničenosti najdišča je bila lončenina močno zdrobljena, zato nista bili možni niti risarska rekonstrukcija niti tipološka opredelitev posodja. Časovna opredelitev temelji zgolj na primerjavi tehnoloških značilnosti lončenine z najbližjimi arheološkimi najdišči. 19 Presek P1 v severnem delu najdišča; M 1:100. I SE 001A SE 001 SE 002 SE 003 SE 004 13 2 izkopnega polja; M 1:100. M SE 001 U SE 002 U SE 003 I SE 005 J SE 006 11 18 z = 225,02 21 Presek P3 v vzhodnem delu 22 Kompozitni načrt najdišča; M 1:500. I raziskano območje V preliminarnih poročilih o arheoloških raziskavah na najdišču so bile nekatere arheološke ostaline opredeljene nekoliko drugače kakor v naši končni objavi (Lubšina Tušek 2007a; Lubšina Tušek 2007b, 55-57). Predvsem gre za časovno opredelitev objekta 1, prvotno datiranega v novoveški čas, ki pa ga je glede na podobnosti najdb, ostankov najdb v stojkah in podobnosti z objektom 2 vendarle možno pripisati prazgodovinskemu obdobju. Prvo fazo najdišča predstavlja preostanek kulturne plasti (SE 002) z gradivom in ostaline stavbnih objektov 1 in 2 lesene stojkaste gradnje, opredeljene v čas pozne bronaste dobe. Drugo fazo najdišča, opredeljeno v rimsko obdobje, predstavlja objekt 3 (SE 70, SE 69, SE 68), interpretiran kot grobnica. Domnevno rimskodob-ni so žgani grob (SE 60) in jame SE 45, SE 53, SE 54, SE 55, SE 56, SE 63, SE 66, SE 67 ter jama SE 62 s poglobitvijo - jamo za stojko SE 65. Po oblikovanosti in ohranjeni velikosti jam predvidevamo, da gre za ostanke grobnih jam. Tretjo fazo najdišča predstavljajo novoveške dejavnosti, t. j. ornica (SE 001), vkop jame (SE 61), vkop kanalizacijskega (SE 76) in telekomunikacijskega jarka (SE 77). Nekaj jam (SE 57, SE 58, SE 59 s poglobitvama SE 64 in SE 75 ter skupina pravokotnih jam SE 71, SE 72, SE 73, SE 74) je ostalo časovno in namensko neopredeljenih (sl. 22, 25). Prazgodovinsko obdobje Pozna bronasta doba Najzgodnejšo človeško prisotnost na najdišču izpričujejo ostanki naselbine iz pozne bronaste dobe (sl. 23). Predstavljajo jo ostanki dveh lesenih objektov, ki smo jih razpoznali v tlorisu na osnovi razporeditev jam za stojke - stebre v severozahodnem delu najdišča, in kulturna plast (SE 002). Prvi objekt (kv. 29/41), ki smo ga razpoznali na osnovi razporeditve jam za stojke SE 1, SE 2, SE 3, SE 4, SE 20 (SV stranica), SE 21, SE 22, SE 23, SE 52 (JV stranica), SE 22, SE 51, SE 48, SE 49 (JZ stranica) in SE 8, SE 7, SE 6, SE 44, SE 5 (SZ stranica), je pravokotne oblike, velik 6 x 12 m, postavljen je bil v smeri SV-JZ. V njegovi notranjosti nakazujejo jame za stojke (SE 11, SE 12, SE 13, SE 46 in SE 14, SE 17) podpornike dvokapne strehe. V nekaterih primerih gre za razširjene jame za stojke, kar kaže na obnovo objekta. Dodatno oporo stre-šini ali nosilce za druge potrebe - opremo znotraj objekta nakazujejo posamične stojke (SE 9, SE 16, SE 18, SE 19). Južno od prvega objekta, v kv. 30/31/40, je bila skupina 20 jam za stojke (SE 24-43), ki smo jo označili kot objekt 2. Glede na razporeditev ohranjenih jam za navpične stebre (SE 27, SE 29-31 in SE 32-33, SE 38-40 in SE 41, SE 36 in SE 42) gre v osnovi za pravokotno stavbo, v smeri S-J z osnim odmikom 5° proti zahodu, široko 5 m in dolgo 7,5 m. Dolžino stavbe in njene zahodne stranice nakazujejo jame za stojke SE 27, SE 42 in SE 36, širino pa južna stranica, ki jo nakazujejo 23 I. faza najdišča - pozna bronasta doba; M 1:250. H raziskano območje J bronasta doba 52 stratigrafska enota Objekt 1 Objekt 2 Cd o 41 jame za stojke SE 36, SE 41, SE 40. Vzhodno stranico objekta nakazuje vrsta ohranjenih jam za stojke SE 31-33, SE 38-40. Jame za stojke v notranjosti na južni strani (SE 34 in SE 37) nakazujejo podpornike strešine, podobno tudi jami za stebre SE 29 in SE 30 na severni strani, kolikor nista istočasno tvorili severne stene stavbe. V tem primeru je ta stena potekala poševno med severovzhodnim vogalom (jama za stojko SE 31) in severozahodnim vogalom stavbe (jama za stojko SE 27). Ob zahodni steni stavbe je bil dograjen do 2,6 m širok prostor z nadstreškom, katerega nosilce nakazujejo jame za stojke SE 26, SE 24, SE 25, SE 28, SE 43, SE 35. Da gre za dograditev, je razvidno v njegovem SV vogalu, kjer je vkop jame za nosilno stojko (SE 26) delno presekal jamo severozahodnega nosilnega stebra (SE 27) prvotne stavbne enote. V jamah obeh objektov so bili komaj še zaznavni drobci lesnega oglja, kar je splošen pojav pri tovrstnih arheoloških ostalinah na meljasto prodni geološki podlagi Dravskega polja, a so jame značilno obarvane. Lastnosti geološke podlage na najdišču so verjetno vplivale tudi na velikosti jam za stebre, ki so pretežno večjih dimenzij, predvsem za glavne nosilce stavbnih konstrukcij. V ohranjenih jamah za stojke ni bilo najdb, ki bi objekte časovno opredeljevale. Posredno jih opredeljuje zgostitev poznobrona-stodobne lončenine v kulturni plasti (SE 002) in v ornici na njunem območju. Najbližje primerjave tlorisnim zasnovam objektov, čeprav po svoji dolžini izstopa prvi objekt, so na isti dravski terasi na najdišču Selska cesta z začetka pozne bronaste dobe (Filipidis 2008, 26-63, 96), na najdišču Draženci - Suha veja na trasi HC Hajdi-na-Ptuj (Lubšina Tušek 2005, objekti 9, 11, 15, 20, 26) in na posameznih lokacijah najdišča v Ormožu (Dular/Tomanič Jevremov 2010, 94, sl. 105: stavba 16; sl. 100: stavba 5; sl. 104: stavba 2; pril. 2: stavbi 2, 14) iz mlajšega obdobja KŽG (Ha B). Ostaline stavb s teh najdišč kažejo, da so bile stene ometane z glinenim ometom, njegovo odsotnost na našem najdišču PP Draženci je pripisati močnemu uničenju. Kulturno plast (SE 002) predstavlja slabo gnetljiva, mazava sivo rjava meljasta ilovica (10YR 5/2), pomešana s posameznimi večjimi nekarbonatnimi prodniki (do vel. 10 x 5 cm). Debelina plasti je od 5 cm v zahodnem in do 22 cm v severovzhodnem delu najdišča (sl. 17-20). Dejansko gre za preostanek kulturne plasti, ki je bila uničena z dolgotrajnim kmetijskim oranjem in gradbenimi posegi. Večina arheoloških, izključno keramičnih najdb se je nahajala v severnem delu najdišča. Iz ornice (SE 001) izvirata odlomek oste-nja posode (G1) in odlomek držaja (G5), iz kulturne plasti (SE 002) 11 odlomkov lončenine, med njimi odlomek ostenja z dnom posode (G3) in odlomek ostenja posode z okrasom (G2), en odlomek ostenja posode (G4) pa je zašel tudi v paleotla (SE 003). V splošnem kažejo odlomki lončenine, da je bilo posodje izdelano iz drobnozrnate glinene lončarske mase in nepopolno oksi-dacijsko žgano. Površina posod je rdečkasto rjava, rdečkasto rumena in siva do temno siva. Pri postopkih obdelave površine je bil uporabljen način glajenja. Zaradi močne fragmentiranosti posodja tipološka in tehnološka analiza nista mogoči. Odlomek ostenja z jezičastim držajem (G5) pripada posodi, verjetno večjemu loncu, ki je imel dva ali več držajev pod največjim obodom. Takšne posode nastopajo na najdiščih v širokem časovnem razponu kulture žarnih grobišč od zgodnjega (Bd C2/D) do poznega obdobja (Ha B3), posebej priljubljene so v mlajšem obdobju kulture žarnih grobišč (Ha B), tako v naselbinah kakor na grobiščih, kjer so uporabljene kot žare. Primerjave odlomku ostenja z jezičastim držajem (G5) je mogoče najti na najdiščih, ki sodijo v virovitiški kulturni krog z začetka kulture žarnih grobišč na širšem območju Podravja in Posavja. Najbližje primerjave je najti v naselbinah Ptuj - Selska cesta, v jami SE 62 in sondi 1 (Filipidis 2008, T. 6: 2; T. 9: 5, 6), Ptuj - Šolski center, v jami SE 100 (Strmčnik Gulič 1989, T. 3: 13), na grobišču v Zavrču v grobu 49, kjer je lonec s štirimi podobno izvedenimi ročaji na največjem obodu uporabljen kot žara (Lubšina Tušek 2008a). Podobni držaji nastopajo tudi na velikih shrambenih posodah v mlajših naselbinah (npr. Poštela, 18. sonda; hiša N: Teržan 1990, T. 2: 14, T. 24: 4) in podobnih, uporabljenih kot žare na grobiščih ruške skupine v Podravju (npr. Ruše, Maribor, Pobrežje, Hajdina, Ptuj - Rogaška cesta) v okviru mlajše faze kulture žarnih grobišč v Podravju oziroma stopnji Ha B Muller-Karpejeve delitve KŽG v jugovzhodno alpskem prostoru (Muller-Karpe 1959, npr. Ruše, T. 108: H; T. 111: J 4; T. 113: K 1; T. 114: L; T. 115: 4; Hajdina, T. 116: 30; Maribor, T. 121: 12, 16, 18; Pahič 1972, T. 10: 6; T. 17: 10; T. 19: 1; T. 21: 6; T. 27: 1; T. 29: 1; Lubšina Tušek 2009; 2010, 293-295) oziroma I. in II. stopnje Štajerske v smislu kronološke sheme štajerskih najdišč po Teržanovi (Teržan 1990, 204-208). Iz keramičnega zbira izstopa le en odlomek z okrasom snopa poševnih topih vrezov (G2). Podoben okras se pojavlja večinoma na ramenih shrambenih posod v prvi stopnji najdišča Ormož v času Ha B1-2 (Lamut 1989, 238, T. 2: 3; T. 4: 7; T. 5: 9) kakor tudi v drugi stopnji v času Ha B3 (Dular/Tomanič 2010, T. 15: 4; T. 20: 3; T. 32: 7; T. 33: 5; T. 41: 7; T. 43: 9). Mlajša železna doba Med keramičnimi najdbami je bil tudi značilni kos ostenja grafitne posode (G6), ki kaže na obljudenost tega prostora v laten-skem obdobju. Najden v plasti v severovzhodnem delu najdišča, po vsej verjetnosti s preoravanjem infiltriran v plast SE 002 tik pod ornico, je edina najdba iz mlajše železne dobe. Grafitne posode se na slovenskih najdiščih pojavijo že v srednjem laten-skem obdobju, prav značilne pa so za pozni kulturni horizont (Lt D). Odlomki podobnega posodja so najdeni na najbližjih najdiščih: iz peči v naselbini na Sp. Hajdini (Tomanič Jevremov/Guštin 1996, 267-277, sl. 7: 4, 11, 12), v zasipu jame (SE 18) in v naselbinskih ostalinah, odkopanih v letu 2008 na zemljišču s parc. št. 926/1 k.o. Hajdina na Rogaški cesti na Ptuju (Lubšina Tušek 2009, 19, 20, sl. 115), na Ptujskem gradu (Tomanič Jevremov 2010, 197), na naselbini na Pošteli (Teržan 1990, npr. 273, 280, 298, T. 14: 1, 2; T. 16: 19; T. 44: 14), na Brinjevi gori (Pahič 1981, 108, op. 119, T. 58: 3) in na drugih najdiščih v Podravju in širšem slovenskem in srednjeevropskem prostoru (Guštin 1973, 482, op. 80; Tomanič Jevremov/ Guštin 1996, 273-277; Božič 1999, 211). Rimska doba Na najdišču so bile odkrite izredno maloštevilne arheološke ostaline iz rimskega obdobja, v ornici razpršeni odlomki rimske opeke v severozahodnem delu najdišča in v spodnjem delu pravokotne jame (SE 70/69), ki s stojko (SE 68) tvori ostanke manjšega vkopanega objekta 3 (sl. 24). Kljub slabi ohranjenosti lahko zaradi primerjav s ptujskih in drugih rimskih nekropol domnevamo, da je tu stala neke vrste grobnica (Lubšina Tušek Novoveška doba 2007d, 176, 177; 2008c, 315, 316; 2009b, 303 in dokumentacijski arhiv najdišča Ptuj - Levi breg na parc. št. 536/1 in 537 oz. 537/3,6 k.o. Ptuj na Potrčevi cesti na Ptuju). Domnevno rimska doba Pri arheološkem površinskem pregledu najdišča je bil v osrednjem vzhodnem delu najdišča najden odlomek rimskodobne lončenine (Djurič etal. 2006). Zaradi pomanjkanja takšnih najdb znotraj jam in objektov, med drugim tudi v žganem grobu (SE 60), ni mogoča gotova časovna opredelitev v rimsko obdobje. Iz grobne jame (SE 60) so bili vzeti vzorci oglja in kalciniranih kosti ter celotno polnilo. Vendar niti ostanki iz polnila niti poprej vzeti vzorci oglja niso vsebovali toliko žgane mase, da bi zadostovala za radiokarbonsko analizo za pridobitev absolutne data-cije (po ugotovitvi laboratorija v Čedadu). Predvidoma rimskodobne so tudi jame SE 53, SE 54, SE 55, SE 56 in SE 45, SE 63, SE 66, SE 67 in jama SE 62 s poglobitvijo - jamo za stojko SE 65. Po oblikovanosti in ohranjeni velikosti jam lahko predvidevamo, da gre za ostanke grobnih jam. Jame so v skupinah (jame SE 53-56 so jugovzhodno od žganega groba SE 60 in jame SE 62-67 so severozahodno ob objektu 3 - grobnici), kar je značilen pojav na najdišču v najbližjih nekropolah v Poetovioni (Kujundžič 1982, priloga 1; Lubšina Tušek 2007d, 177; 2008d, 323, 324; 2009b, 303) in drugih rimskodobnih grobiščih, med drugim v Šempetru pri Celju in Emoni (Petru 1972, 11-16, priloga 1-3; Plesni-čar Gec 1972, 11, 12, priloga). Raba tega prostora se ponovno intenzivira v novoveškem obdobju, izpričana z ornico (SE 1), jamo (SE 61) in različnimi recentnimi posegi, kakršna sta 3 m širok vkop kanalizacije Perutnine Ptuj (SE 76) in vkop telekomunikacijskega jarka (SE 77) (sl. 25). Vsi ti posegi so uničujoče vplivali na arheološko najdišče. Dodatno je najdišče na vzhodni strani uničila izgradnja magistralne ceste Gruškovje-Maribor s podvozom, na južni strani pa izgradnja poljske poti. Pri izkopavanju ornice je bilo najdeno 23 odlomkov novoveške lončenine, od tega 11 odlomkov ostenij, 2 odlomka ostenij z rjavo glazuro, odlomek ustja posode (G8), 2 odlomka ustja z zeleno in rjavo glazuro (G7), 5 odlomkov dna (G9, G10), 2 odlomka ročaja (G11, G12), kovinski predmet (G14) in 12 odlomkov opeke. Odlomek novoveške lončenine je bil najden tudi v plasti SE 2 v jugovzhodnem delu najdišča, v kvadrantu 20. Namembnost 1,22 x 0,75 m velike jame (SE 61), zaznane tik pod ornico v severozahodnem delu najdišča, v kateri je bil najden odlomek ostenja posode s svetlo rjavo glazuro (G13), ostaja neznana. Najdišče sta sekala preko 3 m širok vkop za kanalizacijo (SE 76) in telekomunikacijski jarek ob vzhodnem robu izkopnega polja (SE 77), oba zgrajena pred nekaj desetletji. Zaradi funkcioniranja obeh se v njihovo bližino ni smelo posegati. Razmeroma številni razpršeni odlomki novoveške lončenine v plasti ornice so prišli na prostor najdišča z gnojenjem polja. Odlomki lončenine kažejo, da gre pretežno za lonce (G7-10). Izdelani so bili iz večinoma drobnozrnate lončarske mase, z gladko in brisano površino, oksidacijsko žgane. Pri žganju prevladujejo rdečkasto rumeni toni. V treh primerih površino posod prekriva glazura, in sicer: glazura zelene barve na notranji in deloma zunanji površini ustja lonca (G7), svetlo rjava glazura na notranji površini ostenja posode (G13) in prozorna glazura na notranji površini ostenja posode z ročajem (G12). Odlomki kažejo neokra-šene površine posod, razen na odlomku lonca (G8), kjer je na ramenu okras vodoravnih plitvih kanelur. Na istem odlomku površino prekrivajo tudi temno sivo črne lise, ki so posledica rabe posode na ognjišču. V splošnem gre za odlomke kuhinjske in namizne lončenine, ki je po vsej verjetnosti proizvod večinoma domačih ptujsko-ormo-ških lončarjev. V takšni obliki se pojavlja zaradi gnojenja na njivskih površinah na širokem območju Ptujskega in Dravskega polja po uvedbi intenzivne obdelave polj v 19. in 1. pol. 20. stoletja. Iz iste plasti izhaja edini kovinski predmet, železni okov (G14), ki je lahko stavbni ali strojni element. Neopredeljene arheološke ostaline Vrsta jam in drugih ostalin, ki so posledica antropogenega delovanja v preteklih obdobjih, ostaja neopredeljena (sl. 25). Neopredeljene so naslednje jame: jama SE 57, jarek SE 58, jama SE 59 s poglobitvama za stojke (SE 64 in SE 75) in skupina pravokotnih jam (SE 71-74). Nepojasnjenega izvora in brez kronološke opredelitve ostajata tudi jami SE 10 in SE 15, katerih zapolnitvi odstopata od vseh ostalih na najdišču; morda sta ostanka delovanja male poljske favne ali ostanka grmovne ali drevesne vegetacije. Sklep Najdišče PP Draženci je ležalo na drugi holocenski terasi tik pod visoko tretjo najstarejšo dravsko teraso, na južnem delu Dravskega polja (sl. 1-4), ki je bilo obljudeno od neolitika naprej (sl. 6). Pred arheološko raziskavo je bilo zemljišče del njivskih površin. Zaradi dolgotrajne kmetijske obdelave in novejših gradbenih posegov na najdišču in na njegovih robovih so arheološke ostaline močno uničene. Zaradi tega je bila njihova opredelitev v veliki meri onemogočena. Močno fragmentirane arheološke najdbe so bile večinoma v ornici, pomanjkanje artefaktov v spodnjih delih ohranjenih jam, vkopanih v meljasto ilovnata paleotla in sipki rjavi prod (sl. 5), pa ni dajalo dovolj opore za njihovo natančnejšo časovno opredelitev (sl. 24, 25). Verjetno gre za večobdobno, vendar močno uničeno najdišče (sl. 22). Prvo poselitev predstavljata ugotovljena objekta stojkaste gradnje v pravokotni tlorisni zasnovi (sl. 23) in lončenina iz kulturne plasti ter ornice (G1-5; sl. 18-21), ki kaže na čas pozne bronaste dobe oziroma kulture žarnih grobišč. Posamična najdba odlomka grafitne posode (G6) v severovzhodnem delu najdišča, značilne za pozno obdobje mlajše železne dobe, je morda sled o človekovi prisotnosti na prostoru ali v neposredni bližini. Rimski čas zastopajo ostanki plitvo vkopanega objekta 3 z drobci rimske opeke, morda grobnice. Skromne so tudi razpršene najdbe odlomkov rimskodobne opeke in odlomek rimskodobne lon-čenine v ornici. Domnevno iz rimskega obdobja so le v spodnjem delu ohranjen žgani grob (SE 60) in devet, v dveh skupinah razvrščenih, domnevno grobnih jam (SE 45, SE 53-56 in SE 62/65, SE 63, SE 66-67) (sl. 24). Zadnjo fazo najdišča predstavljajo novoveški posegi na območju najdišča, ki so uničujoče vplivali na arheološko najdišče. V prvi vrsti gre za intenzivno kmetijsko obdelavo površin in posledično z gnojenjem razpršene odlomke domače lončenine (G7-13) in drugih predmetov (G14). Uničujoče so vplivali na najdišče tudi gradbeni posegi, izgradnja farme PP Draženci-Ptuj s kanalizacijo in optičnim kablovodom, izgradnja magistralne ceste Gruškov-je-Maribor in dovoznih poti v 2. pol. 20. stoletja (sl. 22, 25). Ugotoviti je mogoče, da je bil prostor obljuden v različnih časovnih obdobjih. Omeniti moramo predvsem naselbino iz pozne bronaste dobe, katere odkriti stavbi verjetno predstavljata njen skrajni zahodni rob, ostalin naselbine namreč ni bilo zaslediti niti proti severu in zahodu proti visoki draženski dravski terasi niti proti jugu. Proti vzhodu je bila sicer uničena, vendar je polje vzhodno od magistralne ceste še arheološko nepregle-dano in obstaja verjetnost, da se je širila v to smer. Obravnavani ostanki naselbine oziroma le manjšega zaselka predstavljajo eno od mnogih v zadnjem desetletju odkritih poznobronastodobnih naselbin, razpršenih na območju južnega Dravskega polja. Katalog stratigrafskih enot Opisi stratigrafskih enot (SE) so povzeti po načinu vodenja terenske dokumentacije. Najprej so opisane plasti, razporejene po številčnem vrstnem redu od 001 do 006. Opisi jam, jarkov in drugih struktur, kjer posamezna številka zajema vkop jame in njeno zapolnitev (od SE 1 do SE 75), so urejeni kronološko in po oštevilčenih objektih, ki jih sestavljajo, in po zaporednih številkah stratigrafskih enot. Če so vsebovale arheološke najdbe, so le-te navedene količinsko in kronološko, izrisane pa navedene v oklepaju. Risbe so v merilu 1:20, razen kjer je navedeno drugače. Plasti SE 001 - ornica Plast temno rjave meljaste ilovice (7.5YR 3/3), s prodniki (do 2 * 3 cm); slabo gnetljiva; debeline 30-40 cm. Vsebovala je drobce oglja, odlomke rimske in novoveške opeke, 15 odlomkov prazgodovinske lončenine (G1, G5) in 23 odlomkov novoveške lončenine (G7-12) ter novodobni kovinski predmet (G14). SE 001A - recentni nasip na ornici Plast rjave meljaste ilovice (7.5YR 4/3), s prodom (do 2 * 3 cm); slabo gnetljiva; debeline do 15 cm. SE 002 - prazgodovinska plast Plast sivo rjave meljaste ilovice (10YR 5/2), s posameznimi večjimi nekar-bonatnimi prodniki (do 10 * 5 cm); slabo gnetljiva, mazava; debeline do 5 cm v zahodnem in do 22 cm v severovzhodnem delu najdišča. Vsebovala je drobce oglja, 11 odlomkov prazgodovinske lončenine (G2, G3, G6) in 1 odlomek novoveške posode. SE 003 - paleotla, geološka plast Plast svetlo rjavo sive meljaste ilovice (10YR 6/2) s posameznimi manjšimi nekarbonatnimi prodniki (do 2 * 3 cm); slabo gnetljiva, slabo mazava; debeline do 12 cm. V plasti je bil najden odlomek ostenja prazgodovinske posode (G4), vrinjen vanjo iz višje ležeče plasti. SE 004 - fluvialni sediment, geološka plast Plast rumeno rjavega melja (10YR 5/4). SE 005 - fluvialni sediment, geološka plast Sipka plast rjavega proda (7.5YR 5/3) s prodniki (velikosti do 10 * 15 cm). SE 006 - fluvialni sediment, geološka plast Plast rdečkasto rjavega peščenega proda s prodniki (velikosti do 10 * 15 cm; do 40 %) je vrh vzdolžne sipine, ki poteka v smeri severozahod-jugo-vzhod v osrednjem delu najdišča. Pozna bronasta doba Objekt 1 (M 1:200) Objekt 1 smo uspeli razpoznati na osnovi razporeditve jam za stojke SE 1-9, SE 11-14, SE 16-23, SE 44, SE 46-52. Leži v kvadrantih 29 in 41. Objekt orisujejo jame za stojke SE 1-4, SE 20 (SV stranica), SE 21-23, SE 52 (JV stranica), SE 50-51, SE 48-49 (JZ stranica) in SE 8, SE 7, SE 6, SE 44, SE 5 (SZ stranica). Podpornike strehe v severnem delu notranjščine objekta nakazujejo jame za stojke SE 11-12, SE 13, SE 46-47 in v južnem delu jame za stojke SE 14, SE 17. Dodatno oporo strešini ali nosilce za druge namene ali opremo v notranjosti objekta nakazujejo jame za stojko SE 9, SE 16, SE 18-19. Tloris objekta je pravokotne oblike, velikosti 6 * 12 m, usmerjen SV-JZ. 19 O 52 O SE 1 - razširjena jama za stojko Jama v kv. 29, ovalne oblike v N tlorisu, velikosti 90 * 80 cm, ohranjene globine 40 cm in »U« oblike v preseku. V njej je bila rahlo sprijeta plast, 10YR 5/2, sivka-sto rjavega meljastega peščenega proda s prodniki do velikosti 8 cm. SE 2 - jama za stojko Jama v kv. 29, ovalne oblike v tlorisu, velikosti 50 * 46 cm, ohranjene globine 23 cm in »U« oblike v preseku. V njej je bila rahlo sprijeta plast, 10YR 5/2, sivkasto rjavega meljastega peščenega proda s prodniki velikosti do 8 cm. 4 SE 3 - razširjena jama za stojko Jama v kv. 29, ovalne oblike v tlorisu, velikosti 80 * 76 cm, ohranjene globine 56 cm in »U« oblike v preseku. V njej je bila rahlo sprijeta plast, 10YR 5/2, sivkasto rjavega meljastega peščenega proda s prodniki velikosti do 10 cm. SE 4 - jama za stojko Jama v kv. 29, ovalne oblike v tlorisu, velikosti 32 * 38 cm, ohranjene globine 23 cm in »U« oblike v preseku. V njej je bila rahlo sprijeta plast, 10YR 5/2, sivkasto rjavega meljastega peščenega proda s prodniki velikosti do 5 * 6 cm. SE 5 - jama za stojko Jama v kv. 29, ovalne oblike v tlorisu, velikosti 51 * 45 cm, ohranjene globine 27 cm in »U« oblike v preseku. V njej je bila rahlo sprijeta plast, 5YR 5/2, rdečkasto sivega meljastega peščenega proda s prodniki velikosti do 5 * 6 cm. A B A B SE 6 - jama za stojko Jama v kv. 29, okroglaste oblike v tlorisu, velikosti 40 * 38 cm, ohranjene globine 20 cm in »U« oblike v preseku. V njej je bila rahlo sprijeta plast, 5YR 5/2, rdečkasto sivega meljastega peščenega proda s prodniki velikosti do 7 * 6 cm. SE 7 - jama za stojko Jama v kv. 29, okrogle oblike v tlorisu, premera 29 cm, ohranjene globine 19 cm in raztegnjene »U« oblike v preseku. V njej je bila rahlo sprijeta plast, 5YR 5/2, rdečkasto sivega me-ljastega peščenega proda s prodniki velikosti do 2 * 3 cm. A A B SE 8 - jama za stojko Jama v kv. 29, okrogle oblike v tlorisu, premera 25 cm, ohranjene globine 14 cm in »U« oblike v preseku. V njej je bila rahlo sprijeta plast, 5YR 5/2, rdečkasto sivega meljastega peščenega proda s prodniki velikosti do 2 * 3 cm. SE 9 - jama za stojko Jama v kv. 29, ovalne oblike v tlorisu, velikosti 40 * 35 cm, ohranjene globine 14 cm in »U« oblike v preseku. V njej je bila rahlo sprijeta plast, 5YR 5/2, rdečkasto sivega meljastega peščenega proda s prodniki velikosti do 5 * 6 cm. A B A A B SE 11 - razširjena jama za stojko Jama v kv. 29, ovalne oblike v tlorisu, velikosti 110 * 80 cm, ohranjene globine 56 cm in raztegnjene »U« oblike v preseku. V njej je bila rahlo sprijeta plast, 10YR 5/2, sivkasto rjavega meljastega peščenega proda s prodniki velikosti do 10 * 10 cm. SE 12 - jama za stojko Jama v kv. 29, okrogle oblike v tlorisu, premera 22 cm, ohranjene globine 16 cm in »U« oblike v preseku. V njej je bila rahlo sprijeta plast, 10YR 5/2, sivkasto rjavega meljastega peščenega proda s prodniki velikosti do 5 * 6 cm. A A B SE 14 - jama za stojko Jama v kv. 29, ovalne oblike v tlori su, velikosti 85 * 80 cm, ohranjeneA globine 22 cm in raztegnjene »U« oblike v preseku. V je bila njej rahlo sprijeta plast, 10YR 5/2, sivka sto rjavega meljastega peščenega proda s prodniki velikosti do 6 * 5 cm. SE 13 - jama za stojko Jama v kv. 29, okrogle oblike v tlorisu, premera 50 cm, ohranjene globine 13 cm in raztegnjene »U« oblike v preseku. V njej rahlo sprijeta plast, 10YR 5/2, sivkasto rjavega meljastega peščenega proda s prodniki velikosti do 3 * 4 cm. SE 16 - jama za stojko Jama v kv. 29, okroglaste oblike v tlorisu, velikosti 38 * 37 cm, ohranjene globine 22 cm in »U« oblike v preseku. V njej je bila rahlo sprijeta plast, 10YR 5/2, sivkasto rjavega meljastega peščenega proda s prodniki velikosti do 8 * 7 cm. B A A B A B A B SE 17 - jama za stojko Jama ovalne oblike v tlorisu, velikosti 62 * 43 cm, ohranjene globine 28 cm in »U« oblike v preseku. V njej je bila rahlo sprijeta plast, 10YR 5/2, sivkasto rjavega meljastega peščenega proda s prodniki velikosti do 7 * 7 cm. SE 18 - jama za stojko Jama v kv. 29, okrogle oblike v tlorisu, premera 19 cm, ohranjene globine 19 cm in »U« oblike v preseku. V njej je bila rahlo sprijeta plast, 10YR 5/2, sivkasto rjavega meljastega peščenega proda s prodniki velikosti do 4 * 3 cm. SE 19 - jama za stojko Jama v kv. 29, ovalne oblike v tlorisu, velikosti 33 * 25 cm, ohranjene globine 21 cm in »U« oblike v preseku. V njej je bila rahlo sprijeta plast, 10YR 5/2, sivkasto rjavega meljastega peščenega proda s prodniki velikosti do 6 * 5 cm. B SE 20 - jama za stojko Jama v kv. 29, okroglaste oblike v tlorisu, velikosti 55 * 50 cm, ohranjene globine 20 cm in »U« oblike v preseku. V njej je bila rahlo sprijeta plast, 10YR 5/2, sivkasto rjavega meljastega peščenega proda s prodniki velikosti do 5 * 5 cm. SE 21 - jama za stojko Jama v kv. 29, okrogle oblike v tlorisu, premera 38 cm, ohranjene globine 9 cm in raztegnjene »U« oblike v preseku. V njej je bila rahlo sprijeta plast, 10YR 5/2, sivkasto rjavega meljastega peščenega proda s prodniki velikosti do 4 * 3 cm. SE 22 - jama za stojko Jama v kv. 29, ovalne oblike v tlorisu, velikosti 28 * 31 cm, ohranjene globine 18 cm in »U« oblike v preseku. V njej je bila rahlo sprijeta plast, 10YR 5/2, sivkasto rjavega meljastega peščenega proda s prodniki velikosti do 15 * 10 cm. n a B A B A B A B SE 23 - jama za stojko Jama v kv. 29, okrogle oblike v tlorisu, premera 24 cm, ohranjene globine 18 cm in »U« oblike v preseku. V njej rahlo sprijeta plast, 10YR 5/2, sivkasto rjavega meljastega peščenega proda s prodniki velikosti do 4 * 3 cm. SE 44 - jama za stojko Jama v kv. 29, okrogle oblike v tlorisu, premera 15 cm, ohranjene globine 10 cm in »U« oblike v preseku. V njej je bila rahlo sprijeta plast, 5YR 5/2, rdečkasto sivega meljastega peščenega proda s prodniki velikosti do 3 * 2 cm. A B SE 46 - jama za stojko Jama v kv. 41, ovalne oblike v tlorisu, velikosti 40 * 50 cm, ohranjene globine 26 cm in »U« oblike v preseku. V njej je bila rahlo sprijeta plast, 10YR 4/2, temno sivkasto rjavega meljastega peščenega proda s prodniki velikosti do 4 * 3 cm. SE 47 - jama za stojko Jama v kv. 41, ovalne oblike v tlorisu, velikosti 26 * 30 cm, ohranjene globine 14 cm in »U« oblike v preseku. V njej je bila rahlo sprijeta plast, 10YR 5/2, sivkasto rjavega meljastega peščenega proda s prodniki velikosti do 4 * 3 cm. SE 48 - jama za stojko Jama v kv. 41, ovalne oblike v tlorisu, velikosti 45 * 40 cm, ohranjene globine 30 cm in »U« oblike v preseku. V njej je bila rahlo sprijeta plast, 10YR 5/2, sivkasto rjavega meljastega peščenega proda s prodniki velikosti do 6 * 5 cm. Jama seka severovzhodni del jame za stojko SE 49. SE 49 - jama za stojko Jama v kv. 41, na SV presekana z jamo za stojko SE 48. Ohranjeni del jame je velikosti 35 * 22 cm, ohranjene globine 16 cm in »U« oblike v preseku. V njej je bila rahlo sprijeta plast, 10YR 5/2, sivkasto rjavega meljastega peščenega proda s prodniki velikosti do 6 * 5 cm. SE 50 - razširjena jama za stojko (M 1:50) Jama v kv. 41, ovalne oblike v tlorisu, velikosti 96 * 93 cm, ohranjene globine 23 cm in raztegnjene »U« oblike v preseku. V njej je bila rahlo sprijeta plast, 10YR 4/2, zelo temno sivkasto rjavega meljastega peščenega proda s prodniki velikosti do 4 * 3 cm. Jama je presekala jamo za stojko SE 51. SE 51 - razširjena jama za nosilno stojko (M 1:50) Jama v kv. 41, ovalne oblike v tlorisu, velikosti 94 * 81 cm, ohranjene globine 17 cm in raztegnjene »U« oblike v preseku. V njej je bila rahlo sprijeta plast, 10YR 5/2, sivkasto rjavega meljastega peščenega proda s prodniki velikosti do 6 * 7 cm. B A B A i A B SE 52 - jama za stojko Jama v kv. 41, okroglaste oblike v tlorisu, premera 60 cm, ohranjene globine 17 cm in raztegnjene »U« oblike v preseku. V njej rahlo sprijeta plast, 10YR 5/2, sivkasto rjavega me-ljastega peščenega proda s prodniki velikosti do 5 * 5 cm. A A B Objekt 2 (M 1:200) Objekt smo uspeli razpoznati glede na razporeditev jam za stojke SE 24-43. Leži v kvadrantu 30, 31 in 40. Gre za tloris pravokotne oblike, v smeri S-J s 5° odmikom proti zahodu, v velikosti 7,5 * 5 m (zahodna stranica: SE 27, SE 42, SE 36, južna stranica: SE 41, SE 40, vzhodna stranica: SE 39, SE 38, SE 33, SE 32, SE 31, severna stranica: SE 30, SE 29, O O SE 27). V notranjosti objekta so bile jame za stojke SE 34, SE 37. Ob 7,5 m dolgi zahodni steni stavbe je bil dograjen prostor z nadstreškom, širok 2,6 m, ki ga nakazujejo jame za stojke SE 26, SE 24 in SE 25, SE 28, SE 43 in SE 35. 43 O 5Oo O o 32 O 33 0 38 39 37 O SE 24 - jama za stojko Jama v kv. 30, ovalne oblike v tlorisu, velikosti 40 * 35 cm, ohranjene globine 20 cm in »U« oblike v preseku. V njej je bila rahlo sprijeta plast, 10YR 5/2, sivkasto rjavega meljastega peščenega proda s prodniki velikosti do 4 * 3 cm. SE 25 - jama za stojko Jama v kv. 30, ovalne oblike v tlorisu, velikosti 40 * 38 cm, ohranjene globine 17 cm in »U« oblike v preseku. V njej je bila rahlo sprijeta plast, 10YR 5/2, sivkasto rjavega meljastega peščenega proda s prodniki velikosti do 4 * 3 cm. I A SE 26 - jama za nosilno stojko Jama v kv. 30, okrogle oblike v tlorisu, premera 53 cm, ohranjene globine 21 cm in »U« oblike v preseku. V njej je bila rahlo sprijeta plast, 10YR 5/2, sivkasto rjavega meljastega peščenega proda s prodniki velikosti do 8 * 7 cm. Jama je presekala jamo za stojko SE 27. SE 27 - jama za stojko Jama v kv. 30, ovalne oblike v tlorisu, ohranjene velikosti 58 * 50 cm in globine 21 cm in »U« oblike v preseku. V njej je bila rahlo sprijeta plast, 10YR 5/2, sivkasto rjavega meljastega peščenega proda s prodniki velikosti do 6 * 5 cm. Jamo je na severozahodnem delu presekala jama za stoj-ko SE 26. SE 28 - jama za stojko Jama v kv. 30 in 40, ovalne oblike v tlorisu, velikosti 32 * 28 cm, ohranjene globine 15 cm in »U« oblike v preseku. V njej je bila rahlo sprijeta plast, 10YR 5/2, sivkasto rjavega meljastega peščenega proda s prodniki velikosti do 4 * 3 cm. SE 29 - jama za stojko Jama v kv. 30, ovalne oblike v tlorisu, velikosti 32 * 29 cm, ohranjene globine 20 cm in »U« oblike v preseku. V njej je bila rahlo sprijeta plast, 5YR 4/3, rdečkasto rjavega meljastega peščenega proda s prodniki velikosti do 3 * 2 cm. A B A A B A B SE 30 - jama za stojko Jama v kv. 30, ovalne oblike v tlorisu, velikosti 40 * 36 cm, ohranjene globine 14 cm in raztegnjene »U« oblike v preseku. V njej je bila rahlo sprijeta plast, 5YR 4/3, rdečkasto rjavega meljastega peščenega proda s prodniki velikosti do 10 * 8 cm. SE 31 - jama za stojko Jama v kv. 30, ovalne oblike v tlorisu, velikosti 31 * 27 cm, ohranjene globine 11 cm in raztegnjene »U« oblike v preseku. V njej je bila rahlo sprijeta plast, 5YR 4/3, rdečkasto rjavega meljastega peščenega proda s prodniki velikosti do 7 * 6 cm. a B A B A B SE 32 - jama za stojko Jama v kv. 30, ovalne oblike v tlorisu, velikosti 38 * 36 cm, ohranjene globine 10 cm in raztegnjene »U« oblike v preseku. V njej je bila rahlo sprijeta plast, 10YR 5/2, sivkasto rjavega meljastega peščenega proda s prodniki velikosti do 3 * 2 cm. ' A SE 33 - jama za stojko Jama v kv. 30, ovalne oblike v tlorisu, velikosti 40 * 37 cm, ohranjene globine 26 cm in »U« oblike v preseku. V njej je bila rahlo sprijeta plast, 10YR 5/2, sivkasto rjavega meljastega peščenega proda s prodniki velikosti do 7 * 6 cm. i A A B SE 34 - jama za stojko Jama v kv. 30, ovalne oblike v tlorisu, velikosti 39 * 29 cm, ohranjene globine 15 cm in »U« oblike v preseku. V njej je bila rahlo sprijeta plast, 10YR 5/2, sivkasto rjavega meljastega peščenega proda s prodniki velikosti do 10 * 7 cm. SE 35 - jama za stojko Jama v kv. 30, okroglaste oblike v tlorisu, velikosti 40 * 42 cm, ohranjene globine 12 cm in raztegnjene »U« oblike v preseku. V njej je bila rahlo sprijeta plast, 5YR 4/3, rdečkasto rjavega meljastega peščenega proda s prodniki velikosti do 3 * 2 cm. B A A B A B SE 36 - jama za stojko Jama v kv. 30, okroglaste oblike v tlorisu, velikosti 24 * 30 cm, ohranjene globine 8 cm in raztegnjene »U« oblike v preseku. V njej je bila rahlo sprijeta plast, 5YR 4/3, rdečkasto rjavega meljastega peščenega proda s prodniki velikosti do 4 * 2 cm. SE 37 - jama za stojko Jama v kv. 30, ovalne oblike v tlorisu, velikosti 30 * 26 cm, ohranjene globine 19 cm in »U« oblike v preseku. V njej je bila rahlo sprijeta plast, 10YR 6/2, svetlo rjavkasto sivkastega meljastega peščenega proda s prodniki velikosti do 4 * 3 cm. B A B A A B A B SE 38 - jama za stojko Jama v kv. 30, ovalne oblike v tlorisu, velikosti 30 * 28 cm, ohranjene globine 14 cm in »U« oblike v preseku. V njej je bila rahlo sprijeta plast, 10YR 6/2, svetlo rjavkasto sivega meljastega peščenega proda s prodniki velikosti do 6 * 5 cm. SE 39 - jama za stojko Jama kv. 30, ovalne oblike v tlorisu, velikosti 35 * 33 cm, ohranjene globine 10 cm in raztegnjene »U« oblike v preseku. V njej je bila rahlo sprijeta plast, 5YR 4/3, rdečkasto rjavega meljastega peščenega proda s prodniki velikosti do 5 * 3 cm. A B A B SE 40 - jama za stojko Jama v kv. 31, okrogle oblike v tlorisu, premera 30 cm, ohranjene globine 16 cm in »U« oblike v preseku. V njej je bila rahlo sprijeta plast, 5YR 4/3, rdečkasto rjavega meljastega peščenega proda s prodniki velikosti do 6 * 5 cm. SE 41 - jama za stojko Jama v kv. 31, okroglaste oblike v tlorisu, velikosti 34 * 33 cm, ohranjene globine 16 cm in »U« oblike v preseku. V njej je bila rahlo sprijeta plast, 10YR 5/2, sivkasto rjavega meljastega peščenega proda s prodniki velikosti do 5 * 4 cm. B A A B SE 42 - jama za stojko Jama v kv. 30, okrogle oblike v tlorisu, premera 30 cm, ohranjene globine 13 cm in raztegnjene »U« oblike v preseku. V njej rahlo sprijeta plast, 10YR 5/2, sivkasto rjavega meljastega peščenega proda s prodniki velikosti do 5 * 4 cm. SE 43 - jama za stojko Jama v kv. 40, okrogle oblike v tlorisu, premera 33 cm, ohranjene globine 11 cm in raztegnjene »U« oblike v preseku. V njej je bila rahlo sprijeta plast, 10YR 5/2, sivkasto rjavega meljastega peščenega proda s prodniki velikosti do 4 * 3 cm. A A B A B Rimska doba Objekt 3 (M 1:100) Večja jama SE 70 pravokotne oblike, v njej je bila poglobitev SE 69, poleg nje na jugovzhodni strani pa jama za stojko SE 68. Verjetno gre za ostanke grobnice. Objekt leži v kv. 43 in 44. Velikost objekta je 4,40 * 3,15 m. SE 70 - jama, SE 69 (poglobitev) (M 1:100) Jama v kv. 43 in 44, pravokotne oblike v tlorisu, velikosti 3,77 * 3,15 m, ohranjena globina 10 cm, v obliki raztegnjene »U« v preseku. V njej je bila rahlo sprijeta plast, 10YR 5/2, sivkasto rjavega meljastega peščenega proda s prodniki velikosti do 5 * 6 cm. V osrednjem delu jame je bila poglobitev (SE 69) velikosti 3,15 * 1,73 m, globine 10 cm in raztegnjene »U« oblike v preseku, zapolnjena s temno sivim meljastim peščenim prodom, 10YR 4/1, s prodniki veli- kosti do 4 * 2 cm in z 2 odlomkoma rimske opeke. SE 68 - jama za stojko Jama v kv. 44, okrogle oblike v tlorisu, premera 60 cm, ohranjene globine 16 cm in »U« oblike v preseku. V njej je bila rahlo sprijeta plast, 10YR 5/1, sivega meljastega peščenega proda s prodniki velikosti do 3 * 2 cm. A B A B Domnevno rimska doba SE 60 - žgan grob (M 1:50) Jama v kv. 40, okrogle oblike v tlorisu, premera 70 cm, ohranjene globine 25 cm. Jama je bila zapolnjena z dvema plastema: v zgornjem delu s temno sivim peščenim meljem (A), ki je vseboval drobce oglja in sežganih človeških kosti in v spodnjem delu s sivim peščenim meljem (B). A B A B SE 45 - jama (M 1:50) Jama v kv. 43, ovalne oblike v tlorisu, velikosti 130 * 90 cm, ohranjene globine 16 cm in raztegnjene »U« oblike v preseku. V njej je bila rahlo sprijeta plast, 5YR 4/2, temno rdečkasto sivega meljastega peščenega proda s prodniki velikosti do 8 * 8 cm. SE 53 - jama Jama v kv. 40, ovalne oblike v tlorisu, velikosti 93 * 78 cm, ohranjene globine 11 cm in raztegnjene »U« oblike v preseku. V njej je bila rahlo sprijeta plast, 5YR 4/2, temno rdečkasto sivega meljastega peščenega proda s prodniki velikosti do 5 * 4 cm. A A B B SE 54 - jama Jama v kv. 40, ovalne oblike v tlorisu, velikosti 68 * 50 cm, ohranjene globine 9 cm in raztegnjene »U« oblike v preseku. V njej je bila rahlo sprijeta plast, 10YR 5/2, sivkasto rjavega meljastega peščenega proda s prodniki velikosti do 3 * 4 cm. SE 55 - jama (M 1:50) Jama v kv. 40, ovalne oblike v tlorisu, velikosti 147 * 84 cm, ohranjene globine 17 cm in raztegnjene »U« oblike v preseku. V njej je bila rahlo sprijeta plast, 5YR 5/2, rdečkasto siv-kastega meljastega peščenega proda s prodniki velikosti do 6 * 5 cm. A B A B A B SE 56 - jama (M 1:50) Jama v kv. 40, nepravilne ovalne oblike v tlorisu, velikosti 185 * 120 cm, ohranjene globine 18 cm in raztegnjene nepravilne »U« oblike v preseku. V njej je bila rahlo sprijeta plast, 10YR 5/2, sivkasto rjavega meljastega peščenega proda s prodniki velikosti do 5 * 5 cm. SE 62 - jama, SE 65 (poglobitev) (M 1:100) Jama v kv. 42 in 43, nepravilne ovalne oblike v tlorisu, velikosti 300 * 120 cm, ohranjene globine 15 cm in raztegnjene »U« oblike v preseku. V njej je bila rahlo sprijeta plast, 10YR 5/2, sivkasto rjavega meljastega peščenega proda s prodniki velikosti do 3 * 4 cm. Ob zahodnem robu jame je bila poglobitev - jama za stojko (SE 65), ovalne oblike v tlorisu, velikosti 42 * 37 cm, ohranjene globine 17 cm in »U« oblike v preseku. V njej je bila rahlo sprijeta plast, 10YR 4/2, temno sivkasto rjavega meljastega peščenega proda s prodniki velikosti do 2 * 4 cm. B\ D C A B C D SE 63 - jama (M 1:100) Jama v kv. 43, ovalne oblike v tlorisu, velikosti 286 * 146 cm, ohranjene globine do 26 cm in raztegnjene »U« oblike v preseku. V njej je bila rahlo sprijeta plast, 10YR 5/2, sivkasto rjavega meljastega peščenega proda s prodniki velikosti do 5 * 6 cm. SE 66 - jama (M 1:100) Večja jama v kv. 43, ovalne oblike v tlorisu, velikosti 250 * 150 cm, ohranjene globine 14 cm in raztegnjene »U« oblike v preseku. V njej je bila rahlo sprijeta plast, 10YR 5/2, sivkasto rjavega meljastega peščenega proda s prodniki velikosti do 3 * 5 cm. A B A B A B SE 67 - jama (M 1:50) Večja jama v kv. 43, nepravilno ovalne oblike v tlorisu, velikosti 175 * 85 cm, ohranjene globine 20 cm in raztegnjene nepravilne »U« oblike v preseku. V njej je bila rahlo sprijeta plast, 10YR 5/2, sivkasto rjavega meljastega peščenega proda s prodniki velikosti do 3 * 2 cm. A A B Novoveška doba SE 61 - jama (M 1:50) Jama v kv. 41 in 41a, nepravilne ovalne oblike v tlorisu, velikosti 122 * 64 cm, ohranjene globine 22 cm in raztegnjene »U« oblike v preseku. V njej je bila rahlo sprijeta plast, 5YR 5/2, rdečkasto sivega meljastega peščenega proda s prodniki velikosti do 8 * 5 cm in odlomek ostenja novoveške lončenine (G13). A A B SE 76 - jarek Jarek za kanalizacijo v kv. 13, 14, 16-18, 24-26, 33 in 34, ki je potekal v ravni črti čez najdišče; dolžine 70,30 m in širine do 3,13 m. SE 77 - jarek Jarek za telekomunikacijo v kv. 1-7, ki je potekal v ravni črti na vzhodnem robu izkopnega polja; dolžine 60 m in širine do 1,2 m. Neopredeljeno SE 10 - jama Jama v kv. 29, ovalne oblike v tlorisu, velikosti 40 * 25 cm, ohranjene globine 25 cm in »U« oblike v preseku. V njej je bila sipka plast, 7.5YR 7/1, svetlo sivega peščenega proda s prodniki velikosti do 4 * 3 cm. SE 15 - jama Jama v kv. 29, ovalne oblike v tlorisu, velikosti 26 * 32 cm, ohranjene globine 17 cm in »U« oblike v preseku. V njej je bila sipka plast, 7.5YR 7/1, svetlo sivega peščenega proda s prodniki velikosti do 4 * 3 cm. A B A B SE 57 - jama (M 1:50) Jama v kv. 40, nepravilne ovalne oblike v tlorisu, velikosti 190 * 55 cm, ohranjene globine 18 cm in raztegnjene »U« oblike v preseku. V njej je bila rahlo sprijeta plast, 7.5.YR 4/1, temno sivega meljastega peščenega proda s prodniki velikosti do 5 * 5 cm. B A B SE 58 - jarek (M 1:100) Jarek v kv. 40, nepravilne ovalne oblike v tlorisu, velikosti 320 * 124 cm, ohranjene globine 20 cm in raztegnjene »U« oblike v preseku. V njej rahlo sprijeta plast, 5YR 5/2, rdečkasto sivega meljasto peščenega proda, prod velikosti do 10 * 7 cm. A A B SE 59 - jama, SE 64 (poglobitev), SE 75 (poglobitev) (M 1:50) Jama v kv. 40 in 41, ovalne oblike v tlorisu, velikosti 105 * 80 cm, ohranjene globine 15 cm in raztegnjene »U« oblike v preseku. V njej je bila rahlo sprijeta plast, 10YR 5/2, siv-kasto rjavega meljastega peščenega proda s prodniki velikosti do 5 * 6 cm. V vzhodnem delu jame sta bili dve poglobitvi. Poglobitev SE 64 -jama za stojko, je bila okrogle oblike v tlorisu, premera 35 cm, ohranjene globine 18 cm in »U« oblike v preseku. V njej je bila rahlo sprijeta plast, 10YR6/2, svetlo rjavkasto sivega meljastega peščenega proda s prodniki velikosti do 3 * 3 cm. Po- globitev SE 75 - jama za stojko, je bila okrogle oblike v tlorisu, premera 33 cm, ohranjene globine 28 cm in »U« oblike v preseku. V njej je bila rahlo sprijeta plast, 10YR 5/2, siv-kasto rjavega meljastega peščenega proda, z redkimi prodniki velikosti do 2 * 3 cm. \ A Pravokotne jame Jama - SE 71 (M 1:50) Jama v kv. 29a, pravokotne oblike v tlorisu, velikosti 140 * 80 cm, ohranjene globine 14 cm in raztegnjene »U« oblike v preseku. V njej je bila rahlo sprijeta plast, 10YR 6/2, svetlo rjavkasto sivkastega meljastega peščenega proda s prodniki velikosti do 6 * 5 cm. b ; SE 72 - jama (M 1:50) Jama v kv. 29a, pravokotne oblike v tlorisu, velikosti 105 * 100 cm, ohranjene globine 19 cm in raztegnjene »U« oblike v preseku. V njej je bila rahlo sprijeta plast, 10YR 6/2, svetlo rjavkasto sivkastega, meljastega peščenega proda s prodniki velikosti do 6 * 5 cm. A ' A A B A B SE 73 - jama (M 1:50) Jama v kv. 29a, pravokotne oblike v tlorisu, velikosti 130 * 90 cm, ohranjene globine 21 cm in raztegnjene »U« oblike v preseku. V njej je bila rahlo sprijeta plast, 10YR 4/2, temno sivkasto rjavega meljastega peščenega proda s prodniki velikosti do 15 * 10 cm. SE 74 - jama (M 1:50) Jama v kv. 41a, pravokotne oblike v tlorisu, velikosti 118 * 83 cm, ohranjene globine 14 cm in raztegnjene »U« oblike v preseku. V njej je bila rahlo sprijeta plast, 10YR 5/2, sivkasto rjavega meljastega peščenega proda s prodniki velikosti do 6 * 5 cm. \ a A B A B A B Katalog arheološkega gradiva Izkopavanja Lončarska masa (Horvat 1999, 16) Okrajšave V katalogu je predstavljen izbor najdb iz arheološkega najdišča zelo fina zrna velikosti do 0,25 dl. dolžina PP Draženci. Opis najdb je izveden po oblikovno tehnološkemu mm v glineni masi, v. višina obrazcu, ki ga je predlagala Milena Horvat (1999). Predmeti so fina zrna velikosti od 0,26 do š. širina prikazani v merilu 1:2. 0,50 mm v glineni masi, pr. premer Opis predmetov v katalogu vsebuje podatke o številu odlomkov drobna zrna velikosti od 0,51 do db. debelina keramike, načinu izdelave, o sestavi lončarske mase, opis okrasa, 2,00 mm v glineni masi, ohr. ohranjen/a velikost odlomka in mesto najdbe (SE, kv.). Najdbe so v katalogu groba zrna velikosti od 2,01 do oc. ocenjen/a razvrščene kronološko od najstarejših do najmlajših. Kataloške 3,00 mm v glineni masi, u. ustje številke so usklajene s številkami risanih najdb na tablah, kakor zelo groba zrna v glineni masi so d. dno tudi s fotografijami izbranih najdb. večja od 3,01 mm. ost. ostenje Gradivo hrani Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož. SE stratigrafska enota kv. kvadrant inv. št. inventarna številka Vse mere so v centimetrih (cm). Prazgodovinsko gradivo Novoveško gradivo Pozna bronasta doba 1 SE 001, kv. 4, inv. št. 06PP001/01 Odlomek ostenja posode, izdelane prostoročno iz drobnozrnate mase. Žgana je nepopolno oksida-cijsko. Površina je groba in glajena in je na notranji površini temno sive barve (7.5.YR 4/1), na zunanji površini listasto rdečkasto rjave barve (5YR 5/4); dl. 4,8 cm, š. 2,8 cm, db. 0,6 cm. Keramični predmeti 2 SE 002, kv. 30, inv. št. 06PP002/01 Odlomek ostenja posode, izdelane prostoročno iz drobnozrnate mase. Žgana je nepopolno oksidacijsko. Površina je groba in glajena, rdečkasto rjave barve (5YR 5/4). Okras: snop poševnih topih vrezov; dl. 4,4 cm, š. 2,4 cm, db. 1,2 cm. 3 SE 002, kv. 17, inv. št. 06PP002/02 Odlomek ostenja z dnom posode, izdelane prostoročno iz drobnozrnate mase. Žgana je oksidacijsko. Površina je groba in glajena, rdečkasto rumene barve (7.5YR 6/6); dl. 4,8 cm, š. 2,7 cm, db. 1,0 cm. 4 SE 003, kv. 15, inv. št. 06PP003/01 Odlomek ostenja posode, izdelane prostoročno iz drobnozrnate mase. Žgana je nepopolno oksidacijsko. Površina je groba in glajena, na notranji površini temno sive barve (10. YR 4/1), na zunanji pa rdečkasto rjave barve (5YR 5/4); dl. 3,4 cm, š. 2,3 cm, db. 1,1 cm. 5 SE 001, kv. 16, inv. št. 06PP001/02 Odlomek jezičastega držaja posode z ostenjem, izdelane prostoročno iz grobozrnate mase. Žgana je nepopolno oksidacijsko. Površina je groba in glajena, na notranji strani temno sive barve (10YR 4/1), na zunanji pa rdečkasto rumene barve (7.5YR 6/6); držaj: dl. 5,0 cm, š. 1,1 cm, db. 1,4 cm; ostenje: dl. 4,7 cm, š. 5,1 cm, db. 0,8 cm. Mlajša železna doba 6 SE 002, kv. 14, inv. št. 06PP002/03 Odlomek ostenja posode, izdelane prostoročno iz grobozrnate mase s primešanim grafitom. Žgana je redukcijsko. Površina je groba in je sive barve (7.5YR 5/1); dl. 3,4 cm, š. 2,0 cm, db. 0,9 cm. 7 SE 001, kv. 6, inv. št. 06PP001/03 Odlomek profiliranega ustja z ostenjem lonca, izdelanega na hitrem lončarskem vretenu iz finozrnate mase. Žgan je oksidacijsko. Površina je gladka in brisana, rdečkasto rumene barve (7.5YR 6/6); okras: glazura zelene barve na notranji in deloma zunanji površini ustja, zelo temno sive lise na zunanji površini (7.5YR3/1); oc. pr. u. 18,2 cm, ohr. v. 2,2cm, db. 0,9 cm 10 SE 001, kv. 19, inv. št. 06PP001/06 Odlomek dna posode, izdelane na hitrem lončarskem vretenu iz drobnozrnate mase. Žgana je oksidacij-sko. Površina je gladka in brisana in je rdečkasto rumene barve (7.5YR 6/6); oc. pr. d. 21,5 cm, ohr. v. 2,5 cm, db. 0,9 cm. 8 SE 001, kv. 30, inv. št. 06PP001/04 Odlomek ustja lonca, izdelanega na hitrem lončarskem vretenu iz drobnozrnate mase. Žgan je oksidacijsko. Površina je gladka in brisana, rdečkasto rumene barve (7.5YR 7/6), zelo temno sive lise na zunanji in notranji površini (7.5YR 3/1); okras: horizontalne plitve kanelure na zunanji površini ramena; dl. 7,3 cm, ohr. v. 2,7 cm, db. 0,9 cm. 9 SE 001, kv. 4, inv. št. 06PP001/05 Odlomek dna posode, izdelane na hitrem lončarskem vretenu iz finozrnate mase. Žgana je oksidacijsko. Površina je gladka in brisana, rdečkasto rumene barve (7.5YR 7/6); oc. pr. d. 8,2 cm, ohr. v. 2,2 cm, db. 0,5 cm. SE 001 1,5,7-10 SE 002 2, 3, 6 SE 003 4 11 SE 001, kv. 12, inv. št. 06PP001/07 Odlomek ročaja posode. Ročaj je izdelan prostoročno iz grobozrnate mase, posoda je žgana oksidacijsko. Površina je groba in je rdečkasto rumene barve (7.5YR 6/6); dl. 5,7 cm, š. 2,7 cm, db. 1,2 cm. 12 SE 001, kv. 1, inv. št. 06PP001/08 Odlomek ročaja posode z ostenjem. Posoda je izdelano na hitrem vre-tenu, ročaj pa prostoročno izdrob-nozrnate mase. Posodaje žgana oksidacijsko. Površina je gladka in brisana, rdečkasto rumene barve (7.5YR 7/6); okras: odtis prsta na prehodu ročaja v ostenje in prozorna glazura na notranji površini ostenja; ročaj: dl. 3,9 cm, š. 2,3 cm, db. 1,1 cm; ost.: š. 3,9 cm, db. 0,5 cm. 13 SE 61, kv. 41, inv. št. 06PP004/01 Odlomek ostenja posode, izdelane na hitrem lončarskem vretenu iz fi-nozrnate mase. Žgana je oksidacijsko. Površina je gladka in brisana, rdečkasto rumene barve (7.5YR 7/6), svetlo rjava glazura na notranji površini ostenja; dl. 2,6 cm, š. 2,4 cm, db. 0,5 cm. 14 SE 001, kv. 1, inv. št. 06PP001/09 Železen okov; ohr. dl. 8,4 cm, š. 3, 7 cm, db. 0,9 cm. M 1:2 C^zz^ PO 001 11,12,14 SE 61 13 Gradivo s površinskega pregleda Bojan Djurič Okrajšave PPD PP Draženci ZE zbiralna enota NMS Narodni muzej Slovenije odl. odlomek vel. velikost Gradivo hrani NMS. 1 PPD ZE 11A Ustje rimske amfore, morda Dres-sel 6B (?) iz prečiščene gline rožnate barve 7.5YR7/4; pr. 13,8 cm, š. 6 cm, v. 5 cm. 2 PPD ZE 6E Fragment krožnika, afriška sigilata C 3A; š. 2,7 cm, dl. 2,8 cm. 3 PPD ZE 5A Železen, pravokotno zavihan klin -nasadilo; dl. 13,3 cm, db. 1,3 cm, dl. zavihka okroglega preseka 5,5 cm. 4 PPD ZE 10D Ustje in telo reliefno ulitega kozarca iz prozornega stekla; pr. 8 cm, š. 4,3 cm, v. 7,8 cm. 6a PPD ZE 13E Del ustja in telesa poligonalno-pol-krožnega ulitega kozarca iz prozornega stekla z vbrušenim okrasom in napisom v vodoravnih vrstah - ohranjen del trikotnega zatrepa strehe, del arhitrava in zgornji del stebra; pr. 6,8 cm, š. 4,2 cm, v. 3,8 cm. 6b PPD ZE 14E Del telesa poligonalno-polkrožnega ulitega kozarca iz prozornega stekla z vbrušenim okrasom in napisom v vodoravnih vrstah - ohranjena št. III in črki AT; pr. 6,8 cm, š. 3,1 cm, v. 4,3 cm. 7 PPD ZE 8A Odebeljeno uvihano ustje in del stene sklede s svetlozeleno gla-zuro znotraj, glina rožnate barve 7.5YR7/4; š. 7 cm, v. 3,8 cm, pr. 34,2 cm. 10 PPD ZE 6E Rahlo uvihano visoko ustje sklede s svetlozeleno in rjavo glazuro znotraj in zunaj, glina rožnate barve 5YR8/4; š. 3,8 cm, v. 2,4 cm, pr. 31,6 cm. 11 PPD ZE 6D Del odebeljenega izvihanega ustja in telesa visoke sklede s temnorja-vo glazuro znotraj in na zunanjem robu, glina rožnatosiva 5YR6/2; š. 4,2 cm, v. 2,5 cm, pr. 35,8 cm. 5 PPD ZE 10D Ustje in telo poligonalnega (osme-rokotnega) ulitega kozarca iz prozornega stekla; pr. 6,6 cm, š. 4,6 cm, v. 5,5 cm. 8 PPD ZE 14D Odebeljeno, profilirano in uvihano ustje in del stene sklede z rjavo glazuro znotraj in po zunanjem robu, glina rožnate barve 7.5YR8/4; š. 5,4 cm, v. 4,2 cm, pr. 27,6 cm. 9 PPD ZE 5A Odebeljeno, rahlo profilirano in uvihano ustje in del stene sklede, glina sivorožnate barve 5YR7/2; š. 3,6 cm, v. 1,8 cm, pr. 25 cm. 12 PPD ZE 34B Del izvihanega profiliranega ustja in vratu lonca, glina svetlordečka-storjava 5YR6/4; š. 5,8 cm, v. 3 cm, pr. 23,6 cm. 13 PPD ZE 11A Del izvihanega profiliranega ustja in vratu lonca ali vrča, glina temnosiva 2.5YR4; š. 3,3 cm, v. 2,3 cm, pr. 16,8 cm. 14 PPD ZE 8B Del močno izvihanega, odebeljenega in profiliranega ustja in vratu lonca, glina svetlorjava 7.5YR6/4; š. 4,8 cm, v. 2,7 cm, pr. 21 cm. 15 PPD ZE 11E Del močno izvihanega, odebeljenega ustja in vratu lonca, glina rožna-tosiva 7.5YR6/2; š. 4,8 cm, v. 2,9 cm, pr. 21 cm. 16 PPD ZE 9A Del močno izvihanega, odebeljenega ustja in vratu lonca ali vrča, glina rdečkasto rumena 7.5YR7/6; š. 3,6 cm, v. 2,7 cm, pr. 7,3 cm. 17 PPD ZE 9D Del močno izvihanega, odebeljenega in profiliranega ustja vrča z oker glazuro znotraj, glina rdečkasto rumena 7.5YR7/6; š. 4,6 cm, v. 3,3 cm, pr. 17,6 cm. 18 PPD ZE 13E Del ustja in stene porcelanaste skodelice svetlosive barve 2.5Y7/2, z okrasom ptice v rjavi, črni in rumeni barvi; š. 4,2 cm, v. 5,8 cm, pr. 8,8 cm. 19 PPD ZE 3E Del oboda in stene pokrovke rožna-tosive barve gline 7.5YR6/2; š. 3,8 cm, v. 3 cm, pr. 18,2 cm. M 1:2 15 16 17 Literatura ANSl 1975, Arheološka najdišča Slo- KLASINC, R. in N. SVENŠEK 2007, Po- -. 2008b, Zgornja Hajdina - arhe- PAHIČ, S. 1981, Brinjeva gora 1953. - venije. - Ljubljana. ročilo o izkopavanjih na arhe- ološko najdišče Srednica. - Var- Arheološki vestnik 32, 71-143. BOŽIČ, D. 1999, Die Erforschung der ološkem najdišču Srednje polje stvo spomenikov 44, 316-319. RADOVANOVIČ, S., P. VIDMAR, I. ŽIBER- Latenezeit in Slowenien seit Jahr na AC odseku Slivnica-Dražen- -. 2008c, Zgornja Hajdina: Rimska NA, M. LUBŠINA-TUŠEK, I. TUŠEK, 1964. - Arheološki vestnik 50, ci. - Ptuj, Kranj (neobjavljeno cesta Celeia-Poetovio. - Varstvo S. DREU in M. TOŠ 2009, Hajdina. 189-213. poročilo). spomenikov 44, 315-316. - Maribor. DJURIČ, B. 2006, ACSG 01 Slivnica- KLS IV, 1980, Krajevni leksikon Slo- -. 2008d, Zgornja Hajdina - arhe- STOPAR, I. 1990, Grajske stav- Draženci, Poročilo o rezultatih venije IV. - Ljubljana. ološko najdišče Zgornja Hajdi- be v vzhodni Sloveniji. 1. knji- ekstenzivnega arheološkega KUJUNDŽIČ, Z. 1982, Poetovijske ne- na. - Varstvo spomenikov44, ga: območje Maribora in Ptuja. pregleda. - Ljubljana (neobja- kropole. - Katalogi in monogra- 323-324. - Ljubljana. vljeno poročilo). fije 20, Ljubljana. -. 2009a, Poročilo o arheološki STRMČNIK GULIČ, M. 1989, Bronasto- DJURIČ, B., I. PINTER, A. PLESTENJAK in LAMUT, B. 1989, Kronološka skica raziskavi ob Rogaški cesti na dobni naselitveni kompleks v R. MASARYK 2006, Poročilo o re- prazgodovinske naselbine v Or- Ptuju, na delu zemljišča s parc. Rabelčji vasi na Ptuju. - Arheo- zultatih arheološkega pregle- možu. - Arheološki vestnik 39- št. 849/5 k.o. Hajdina (Ptuj - ar- loški vestnik 39-40, 147-170. da na potencialnem najdišču PP 40, 235-276. heološko najdišče Desni breg, TERŽAN, B. 1990, Starejša železna Draženci. - Ljubljana (neobja- LUBŠINA TUŠEK, M. 1993, Kamni- EŠD 9156). - Ptuj (neobjavljeno doba na Slovenskem Štajer- vljeno poročilo). to orodje v severovzhodni Slo- poročilo). skem. - Katalogi in monografije DULAR, J. in M. TOMANIČ JEVREMOV veniji. - V: Ptujski arheološki -. 2009b, Ptuj - arheološko najdi- 25, Ljubljana. 2010, Ormož. Utrjeno nase- zbornik, ob 100-letnici muze- šče Levi breg. - Varstvo spome- -. 1999, An Outline of the Urnfield lje iz pozne bronaste in starej- ja in Muzejskega društva, Ptuj, nikov 46, 301-304. Culture Period in Slovenia. - Ar- še železne dobe. - Opera Insti- 31-158. -. 2010a, Ptuj - arheološko naj- heološki vestnik 50, 97-130. tuti Archaeologici Sloveniae 18, -. 2005, Preliminarno poroči- dišče Desni breg, Rogaška ce- TOMANIČ JEVREMOV, M. 1985, Pose- Ljubljana. lo o arheološkem zavaroval- sta, parc. št. 849/5 k.o. Hajdi- litev Ptuja in njegove okolice v FILIPIDIS, E. 2008, Bronastodobno nem izkopavanju na HC Hajdi- na. - Varstvo spomenikov46, prazgodovini. - Ptujski zbornik naselje Ptuj-Selska cesta: ob- na-Ptuj, arheološko najdišče 291-296. 5, 387-398. delava arheoloških ostalin in Draženci: Draženci in Suha veja. -. 2010b, 175: Ptuj - arheološko -. 2010, Latenske peči iz »Turnir- najdb z izkopavanj 2006. - Di- - Ptuj,Maribor (neobjavljeno najdišče Levi breg, Štuki-ma- skega prostora« na Ptujskem plomsko delo, Filozofska fakul- poročilo). rof sever (A) in Štuki-marof jug gradu. - Zbornik soboškega mu- teta, Oddelek za arheologijo, -. 2007a, Poročilo o arheološkem (B). - Varstvo spomenikov46, zeja 15, 191-198. Ljubljana. zavarovalnem izkopavanju na 306-310. TOMANIČ JEVREMOV, M. in M. GUŠTIN GUŠTIN, M. 1973, Kronologija no- AC Slivnica-Draženci, arheo- LUBŠINA TUŠEK, M. in M. PERGAR 1997, Keltska lončarska peč s tranjske skupine. - Arheološki loškem najdišču PP Draženci. 2005, Poročilo o izkopavanjih Spodnje Hajdine pri Ptuju. - Ar- vestnik 24, 461-506. - Ptuj, Maribor (neobjavljeno na HC Hajdina-Ptuj na odseku heološki vestnik 47, 167-278. HORVAT, J., M. LOVENJAK, A. DOLENC poročilo). Turnišče. - Ptuj (neobjavljeno VERBIČ, T. 2005, Poročilo o geolo- VIČIČ, M. LUBŠINA TUŠEK, M. TO- -. 2007b, Draženci, AC Slivnica- poročilo). škem ogledu lokacije arheolo- MANIČ JEVREMOV in Z. ŠUBIC Draženci, Arheološko najdišče PP LUBŠINA TUŠEK, M. in B. KAVUR 2011, ških izkopavanj pri Dražencih in 2003, Poetovio. Development Draženci. - Varstvo spomenikov Srednica near Ptuj, A contribu- Ptuju. - Ljubljana (neobjavljeno and Topography. - V: M. šašel 43, 55-57. tion to the beginning of the La poročilo). Kos, P. Scherrer (ur.), The auto- -. 2007c, Ptuj - AC Slivnica-Dra- Tene period in Eastern Slovenia. -. 2006a, Poročilo o geološkem nomous Towns of Noricum and ženci, arheološko najdišče Sel- - V: M. Guštin and M. Jevtic (ur.), ogledu arheoloških izkopa- Pannonia. Pannonia 1, Situ la ska cesta. - Varstvo spomenikov The Eastern Celts, The Commu- vanj na najdišču Draženci. - 41, Ljubljana, 153-189. 43, 173-175. nities between the Alps and the Ptuj, Ljubljana (neobjavljeno HORVAT, M. 1999, Keramika: teh- -. 2007d, Ptuj - Arheološko najdi- Black Sea, Analles Mediterranei, poročilo). nologija keramike, tipologi- šče levi breg. - Varstvo spome- Koper, 31-50. -. 2006b, Poročilo o geološkem ja lončenine, keramični arhiv. nikov 43, 176-178. MULLER-KARPE, H. 1959, Beitrage zur ogledu lokacije arheoloških iz- - Razprave Filozofske fakultete, -. 2008a, Zavrč - arheološko naj- Chronologie der Urnenfelderzeit kopavanj ob Selski cesti na Ptu- Ljubljana. dišče Prodnica. - Varstvo spo- nordlich und sudlich derAlpen. ju. - Ptuj, Ljubljana (neobjavlje- menikov 44, 309-312. - RGF 22, Berlin. no poročilo). Arheologija na avtocestah Slovenije PP Draženci pri Ptuju 48 Indeks stratigrafskih enot stran stran stran stran Pozna bronasta doba Rimska doba Novoveško obdobje Objekt 1 Objekt 2 Objekt 3 SE 61 36 SE 1 26 SE 24 31 SE 70, SE 69 34 SE 76 36 SE 2 26 SE 25 31 SE 68 34 SE 77 36 SE 3 27 SE 26 32 SE 4 27 SE 27 32 Domnevno rimska doba Neopredeljeno SE 5 27 SE 28 32 SE 60 34 SE 10 37 SE 6 27 SE 29 32 SE 45 35 SE 15 37 SE 7 27 SE 30 32 SE 53 35 SE 57 37 SE 8 27 SE 31 32 SE 54 35 SE 58 37 SE 9 27 SE 32 32 SE 55 35 SE 59, SE 64, SE 75 37 SE 11 28 SE 33 32 SE 56 35 SE 12 28 SE 34 33 SE 62, SE 65 35 Pravokotne jame SE 13 28 SE 35 33 SE 63 36 SE 71 38 SE 14 28 SE 36 33 SE 66 36 SE 72 38 SE 16 28 SE 37 33 SE 67 36 SE 73 38 SE 17 29 SE 38 33 SE 74 38 SE 18 29 SE 39 33 SE 19 29 SE 40 33 SE 20 29 SE 41 33 SE 21 29 SE 42 33 SE 22 29 SE 43 33 SE 23 29 SE 44 29 SE 46 30 SE 47 30 SE 48 30 SE 49 30 SE 50 30 SE 51 30 SE 52 31