. štev. V Ljubljani, v t . januarja 180 Letnik VIII. Inseratl se «prejemajo in vel j 4 triatopna vrsta: 3 !'r., če ae tiska lkrat. 15 n ti n n - n ii D n n 3 II Pri večkratnem tiskanji sc lena primerno smanj&a. R ok o pi »i ■e ne vračajo, nefrankovau» pisma se ne sprejemajo. N .roonino prejema opravniitv< (a'i nistracija) in ekspediciia na Dunajski cesti St,. 16 v Medija-tovi hi-i, II nadstropji. Političen lisi za slovenski narod. Po poiti prejemar vel|a : Za eeio leto . . 10 gl. — kr. ta poileta . . 6 ., — ,, ta četrt ieta . . 2 „ 50 „ V administraciji velja: Za celo ieto . . 8 gl. 40 kr *» poi leta 4 ., 20 „ na četrt ieta 2 „ 10 „ V Ljubljani na dom pošiljan veliA 60 kr. več na leto. Vredništvo je v Medijatovi hi&i, «ev. 16. Izhaja po trikrat ua teden in aicer v torek, četrtek in sonoto Revščina na Notranjskem in v Istri. Če pogledamo v „Laibaclierico", najdemo vsak dan vse polno eksekutivnih dražb, tako da mora Ijudonnlega človeka in rodoljuba srce boleti, nekaj iz občečloveškega sočutja, nekaj pa iz narodnozavedne britkosti, ker be nam vriva bojazen, da bi vtegnilo vse naše narodno premoženje, naša zemlja v tuje roke preiti, ako se bo prodaja naših posestev tako nadaljevala, ako se bodo naši zemljaki tako ne-vsmiljeno j/tira vali iz giude in ognjišč, kjer so b vali in živeli od pamtiveka naši častiljivi cč >ki. Največ takih dražb pa ima notranjska stran , zlasti ilirska Bistrica. Enako ubogim Istrijanom so tudi naši vrli Notranjci jako slabo letino imeli. Hoteli so si na drug način opomoči, in vdinjali so se vojnemu ministerstvu kot vozniki za Bosno. Pa slišali smo iz inter pelacije naših vrlih poslancev, kako neusmiljeno je jud Abendroth naše uboge Primorce ope hanl, tako da so prišli ob ves zaslužek. O tej zadevi bodo sicer naši poslanci vse mogoče Btorili, da se ta krivica poravna, če drugače ne gre, iz državne blagajnice. ker je Abend-roih vabil I udi v imenu vojnega ministerstva. Toda ako se prav v tej zedevi vse dožene, kar pravica zahteva , vendar to ne bo moglo zaprečm velike revščine, bede in pomanjkanja, ki primorski strani preti vsled slabe lanske letine Ljudje že zdaj nemajo kaj jesti, kaj bo še le proti pomladi I Našim vrl m državnim poslancem se po nuia ugodna prilika, da si utrdč vedno in trdno naklonjenost naMh vrlih Kraševcev , ako se v državnem zboru potegnejo zato, da kedar se bodo drugim po bedi zadetim deželam delile državne podpore, da tudi naša notranjska stran ue bode pozabljena. Moida bi se dalo od vlade tudi doseči, da bi se iztirjavanje davkov v teb okrajih vsaj do prihodnje žetve ustavilo, in da bi se usta vile eksekutivne dražbe , ker ljudje so pač po nedolžnem v tako revščino zabredli. Kar smo rekli o Notranjski, to velja tudi o Istri. Lakota tam že na vrata trka, ker prav nič niso pridelali. Državni zbor je obljubil 60.000 gld. podpore. Kaj bo 60 tisoč za eno celo deželo?! To je premalo za eno samo ob čino I V Istri se pridruži še politični moment. Lahoni nabirajo za stradajoče iz političnih nagibov, ker jih hočejo na tak način k sebi prikleniti. Mi Slovenci ne smemo pustiti, da bi se v Istri reklo: „Lahi so nam pomagali, naši slovanski bratje pa so nas na cedilu pustili! • Kdor tedaj ne da iz krščanskega usmiljenja, kar je prvi iu glavni nagib, naj vendar da iz slovanskega bratoljubja! Nemudoma se morajo po celi Sioveniji osnovati odbori, ki bodo pobirali darove za Notranjce iu Istrijane. Ni treba, da bi bil ravno denar; kmet denar najteže da. Saj stradajoči ne potrebujejo denarja, ampak živeža; in če se jim denar pošlje, bodo živeža zanj kupili. V Ljubljani nam je Bog dal letos veliko zelja. Kdor bi hotel zelje pobirati za stradajoče , bi ga v Ljubljani in okolici precej nabral. V drugih krajih naj se nabira žito, zopet v drugih krompir, sploh to, kar ljudje najlože dajo. Tako se bo stradajočim pomagalo. Čitalnice naj napravljajo veselice v ta namen in naj pomagajo z gotovim denarjem. Častita duhovščina po deželi naj se te bogo-Ijubne stvari poprime, preverjeni smo, da ne ho ostalo brez vspeha, in če vsak le malo premore, združene moči bodo mnogo storile. Nismo pisali tega , da bi se list napolnil, ampak z gorečo željo, da bi se naše besede vresuičile, in v ta namen Bog pomozi! Sedajne socijalne razmere. Prva potreba je vsakdajni kruh. Naj bodo drugi ideali še tako lepi, potreba človeškega želodca je vendar edeu prvih nagibov za vsa posvetna vprašanja. Če se prašamo, kako stoji dandanes ljudsko blagostanje, odgovarjajo nam tisoči in miljoni: slabo! slabo! Prvo, česar človek potrebuje, je živež, zato je kmet podlaga vsega družbinskega življenja , premožen kmet, srečna dežela, reven kmet, nesrečna dežela! In naš kmet jc revež. Hudi so bili časi desetine in tlake, vendar so ljudje vsaj jesti imeli, zdaj jim že tpga primanjkuje. Amerika silno tlači naše kmete, ker pridela toliko pridelkov po ceni, da naš kmet skoraj nepotreben postaja; on ne zmore potem svojih visokih davkov. Naj socijalisti govore, kar koli hočejo, tega ne morejo tajiti, da je toliko iože ž veti, več ko se kruha pridela. Socijalisti zahtevajo manj dela in več plače za rokodelce. Pa to ni pravo zdravilo za naše socjalue rane. Prvo je, da se pusta zemlja obdeluje, da iz nje več sadu izvabi, potem bodo ljudje tudi lože živeli, čeravno njih število vsak dan nara;ča. Kako sem se jaz likal. Črtice za poduk in kratek čas. XLV. V tej „drugi" peti šoli se je še le prav pr č lo moje 1 kanje v družbinskem ali sve-tovnem oziru. Odprla so se mi vrata več mestnih rodovin , moji gosposki sošolci pa so bili učitelji moji v izvrševanji tega, kar sem bral v „Knigges Uingang mit Ment-chen" ter v raz nih povestih , romanih in novelah — nemških, se ve da, ker slovenskega moja navadna družba ni obrajtala in tudi tacega berila nisem v roke dobil. Tako sem j 1 zgubljati preočitne kmeti-ške grče, če tudi le počasi. Napredoval sera pa še (udi v drugem obziru, namrtč v gla?bi. S sošolcem sva si najela Bkupno glasovir za 1 gld. na mesec. Ta zanimivi stroj je imel štiri noge, pa čeravno bi bil prav lahko na treh stal, je še na štirih bil tako omahljiv , da sem ga moral k steni prisloniti. Dolg je bil kakor glista, zato pa tudi ozek kakor sam ka postelja, zraven pa tudi takega gla-u da bi še spijočega otroka ne bil zbud i. In to je bilo najbolje ua njem, ker prebivalci hiše so komaj vedeli za nj, čeravno Bem jaz, če sem količkaj utegnil, trpinčil ga, da je pod mojimi prsti milo in obupno ječal. Še več je pretrpel po rokah mojega sošolca, ki se je nn njem po mojih navodih glasbene umetnosti še le učiti začel. Morda bi bil dandanes res sloveč godec na glasoviru, ali da ni, je krivo dvoje: prvič se je učil le dva meseca, drugič je pa že več let pri sv. Krištofu, kamor giasovira ni sabo vzel. Toda kar ta moj sošolec ni postal, to sem bil jaz prav na pravem potu postati, če b: bil imel le malo več sreče in naklonjenosti posojevalca giasovira, J. Giontinija. Ta mož je pa bil tako prozajičen, da je okoli prvega dne tretjega meseca poslal tri može, izmed kterih je eden pomolil mi čez pol spognjen listek, na kterem je bilo zapisano, da imam plačati 1 gld. Vsak vč, da je to tako majhen znesek, da kar v žep sežeš, pa plačaš z eno roko, ni treba dolgo šteti, in vsak ima tako velik žep, da ga lahko spravi va-nj. Zato se mi je strašno čudno zdelo, zakaj je Giontini po ta ubogi goldinar poslal tri možake: dva korenjaka in enega šibkega ; to se mi je celo tako za malo zdelo, da sem rekel šibkejemu v gosposki suknji, da bom goldinar že sam prinesel, ko bom šel memo štacune v šolo. Ali — ti ljudje so morali biti vsi trije gluhi ali pa niso razumeli mojega jezika ; ne da bi bili nato šli, od koder so prišli, ravno narobe: pobrali so moj glasovir, poruvali mu noge in ga nesli po stopnicah dol na voz ček in od-lej nisem tega mikavnega inštrumenta več videl. Dolgo sem gi pogrešal, potem pa jel zahajati k drugemu pri drugem sošolcu, kjer sem uril svoje prBte na boljšem, pa tudi trj' m glasov ru, pa le takrat, kedar m bilo očeta doma; ta ni imel ušes za mojo uinetu'jo, drugB druž na je poslušala jo prav rada. pa le od daleč, zaprla je namreč vselej vsa vrata in me pu-tila pri ljuhčku samega, če so se ga že vsi drugi naveličali. Tako sem v tej umetniji napredoval pi časi, pa vendar. iu če bi bilo človeško življenje dal|še, če bi dnevi imeli po več ur, uiesci po več dni, leta po več mesecev , k ikor zdaj, bi bil jaz tudi na tem potu postal kak Mozart, Beethoven, Liszt ali celo — Förster, posebno ker sem imel tako dobrega, priduega in priljubljenega učitelja : samega sebe. O šoli v tem letu ne vem nič posebnega. V drugem je v?e šlo mi po volji, le nekoliko slabše ko lani, ker sem že „vse znal", mate- Glavni pozor morale bi tedaj vlade obrniti na kulturo zemlje, na obdelovanje še zapuščenih zemljišč; vsaka bilka , ki se izvabi iz puste zemlje, je absoluten dobiček za vse človeštvo. Povzdiga obrtnijstva pa je le relativen dobiček; kajti če naša obrtnija prekosi tujo, potem bodo naši obrtniki dobro živel:, tuji pa stradali, če naši kupčevalci prekope tuje , potem bodo naši bogastvo množili, tuji pa božali; tukaj pa, to vsak razume, ne more eden srečen biti, da ne bi drugemu sreče kradel. Drugače pa je pri kmetijstvu. Če mi dosti kruha pridelamo, to ni nikomur v škodo; znajo tudi drugi dobro živeti, ako tudi dosti pri delajo. Amerikanska konkurenca je za naše kmete le zato pogublj va , ker tam pri mal h davkih lahko dober kup prodajajo, pri nas pa večina državnih bremen na kmetih sloni. Zato je izvrsten Bismarkov plan, ki hoče kmete davka oprostiti, ker na ta način je kmet obvarovan budega in pomanjkanja, kar pridela, je njegovo in celega naroda. Na drug nač.n se splošna revščina vkrotiti ne da, ko s tem, da se bo kmet davka oprostil. Ob enem pa se morajo znižati državni stroški, odpraviti preveliko število trotov , to je tak h ljudi, ki ob kmečkih žuljih žive. Obrtnija se mora vsakako povzdigniti tako, da nas bodo domači obrtniki oskrbeli s po trebno obleko in potrebnim orodjem, da denar za take reči ne bo v tuje kraje hodil, če bo kmet premožen, be bodo tudi obrtniki lahko preživeli, ker premožen kmet rad in lahko kupi, česar reven kmet ne more. Obrtnik ni sam sebi namen, on je kmetu le pomagač. Kjer je preveč ljudi, tam je dobro, če se obrt-nijski izdelki tudi na zunaj izvažajo, ker le tako se zamorejo ljudje preživeti; kjer je pa dosti dobre zemlje, tam naj se prva pozornost obrne na poljedelstvo, od zemlje bodo ljudje najlože, najgotovojše in najsvobodnejše živeli. Za kupčijo moramo toliko skrbeti, da bomo sami prodajali, kar pridelamo, in sami kupovali, česar potrebujemo, da ne bomo tujim posredovalcem v pest padli, pa smo za to stroko dosti storili, vse drugo je riskirana reč, prav, da se posreči, joj, če se ne posreči, in če je naša ekstitenca od tega odvisna. Po teh nazorih bi se dala morda revščina premagati, in zopet priti do blagostauja. Politični pregled. Avstrijske deaeie V Ljubljani 9. januarja. Vse že težko pričakuje suideuja «Iržav-iu>Sii zbora, ker najhujša vojska se bo še le zdaj začela. Pri dovoljenji denarjev za naučno ministerstvo se bodo vzdignili zastopniki raznih narodov in zahtevali ravnopravnost, tako Čehi, Slovenci, Poljaki, Rusini, Lah', Rumunci. To bo velik prepir, če bo kaj koristil, bomo še le videli. Zdi se nam, da brez vsega ne bo, ker čas je dozorel, da stopijo Slovani v svoje pravice. Pri tej prilisi hočemo samo eno stvar povdarjati. Mi zahtevamo čisto slovenske gimnazije, k večemu da se za nemški jezik tri ure na teden odločijo. Nekteri pa misijo, da mi ne moremo brez nemščine živeti, in hočejo namešan nauk, da bi bilo pol nemškega , pol slovenskega. Takim Bii samo to opomnimo: zakaj pa tudi ne na pol laško? Laška literatura je lepši in veličastnejši od nemške, tudi smo Lahom sosedje. In vendar se pri nas n hče laški ne uči , in vendar zavoljo tega nobeden od nas ne pogine, da laški ne zna. Iz tega se vidi, da je takozvana potreba nemščme le izmišljena reč, umetna agitacija, kterej slede tudi nekteri slepi Slovenci. Če znamo brez laščine živeti, bomo tudi brez nemščine živeli. Saj mi ne hodimo na Nemško kruha iskat! Nikjer se tedaj ne dajmo slepiti, in učimo se raje hrvaškega in ruskega jezika, posebno pa hrvaškega, oziroma bolgarskega, ker tam znamo še kruh najti, na Nem škem pa nikdar nikoli nikakor ue. Naša naloga je, da povzdignemo slovenski jezik in slovensko literaturo na tako stopinjo , da se bomo v tem našem jeziku izobraževali, in če si tega ne upamo, oklemmo se hrvaščine ali ruščine. Da bi pa nn negovali mmški jezik, to je goro-stasna budalost, ker s tem gladimo le pot nemškim uradnikom iu kulturonoscem v naše kraje, in prav za prav je vsak izdajalec domovine, ako le v privatnem krogu nemški govori , ker s tem koplje jamo svojemu narodu in dela luknjo v našo steno, skoz ktero luknjo se gnjetijo potem grmanizatorji I Mi pričakujemo od državnega zbora , da se bo letos tudi Slovencev spomnil, sicer bomo začeli do zdaj še nezaslišano agitacijo za slovenski jezik. Kakor podoba kaže , ne mislijo nam Slo- matika, geometrija in naravoslovje so se mi pa tudi to leto tako trdovratno upirali, da je bilo vedno lasanje in sem jih komaj komaj zmagoval. Še celo z nemščino, v kteri sem že pesmi koval, sem imel križ, ker naš profesor je trdil, da nobeden izmed nas ne govori in ne piše prave nemščine, da to je le pozlačena podoba z lesa, petje krokarjev itd. Da nas je ta sodba strašno razžalila , si lahko vsak misli, in ko je profesor nekega dne rekel, da smo Kranjci presurovi, preneotesani za ta vzvišeni jezik, nam je zavrela kri. Sklicali smo občni zbor „pod Turnom" ob bajarji, kamor smo se hodili drsat, in tam posvetovali se, kako bi se maščevali za to razžalenje. Za predsednika ali marveč predstojnika (ker smo vsi stali ter teptali z nogami zavoljo mraza) je bil izvoljen največi izmed nas, s šolskim priimkom „požeruh", zdaj je že profesor; pričelo se je posvetovanje, ta in oni je stavil predlog, pit nobeden ui dobil večine. Kar odpre predstojnik svoja modra usta in kazaje na premrzneni bajar reče: „Česar mi ne moremo najti, pokaže nam boginja maščevanja sama. Glejte ono-le za-mrzneno vrano v ledu I To nam je poslala Vila domača, da ž njo obdarimo profesorja za njegovo čislanje naše narodnosti. Izdolbimo to mrhovino z ledu, pa previdno, da ostanejo krasni udje vsi celi, in pošljimo mu jo v lični škatljici dobro zavarovano in shranjeno po pošti kot slastuo divjaščino za nedeljsko kosilo." Enoglasno in z burnim 'ploskanjem je bil sprejet ta predlog, brž smo šli vsi na delo in s težkim trudom ter s še večjo skrbnostjo vzdignili nježno truplo živali z ledene postelje, zavili jo v robec in nesli domu .,požeruh 1 pa je šel po škatlo k PakiČu.-- Drugi dan je bil strašen nem r v šoli-Divjaščina je bila adresiraria na profesorja v šolo k nam, ker je imel poduk od 9. do[10. ure pri nas. Res se čuje trkanje, dijak na voglu prve klopi odpre in prinese profesorju listič, kterega ta podpiše, potem gre ven in govori s pismo-nošo. Mi zarotniki se pomenljivo pogledujemo, druga šola pa ravno tako malo ve kakor profesor, znkaj se mi zarugijivo v klop smejemo. Na poli s šole si stisuemo zarotniki roke, kar ima pomeniti molčanje do smrti, naj pride kar koli. In prišlo je, česar smo pričakovali. Drugi dan je bila nedelja, a v pondeljek pribuči naš vencem nič privoliti, in pustiti hočejo vse pri starem, da bi se naš jezik še vedno z nogami teptal. Če nam vlada nič ne da, pomagali si bomo sami. Mi bomo nemški pozabili za vse uraduike in nemškutarje, pisali in govorili bomo le v našem jeziku, — kdor je mož, bo pokazal svojo barvo in častil svoj rod in svoj jiiik, — dokler nas je še kaj značajnih možakov, slovenski jezik še ne bo izumrl! Ljubljanske „frajle ' uaj se grejo na Nemško možit, zaveden Slovenec naj bi nobene ne vzel, dokler se ne navadi slovenski govoriti, različni birokrati se morajo na stara leta naučiti slovenski, ker nihče z njimi drugače ne bo govoril, ko slovenski; — še več tacega bi se lahko storilo, ko bi bilo pri nas dosti značajev, in nekaj jih je, hvala Bogu, in to še precej. Zato se ne bojimo za našo narodnost! Na Ogerskem še vedno gnoj kidajo, pa ne iz hlevov, ampak iz palač, kjer stanu-lejo visoki gospodje, ker so se pokazali mnogi viši državniki za goljufe, in je veliko škandala vsled tega. Odseki ojsrrwke delegacije so začeli 8. t. m. svoje delovanje. Prvi predmeti obravnav bode bosenska predloga. Sliši se, da bo vlada razun projektiranih 8 milj. zaizvanredne bosenske stroške, zahtevala še posebni kredit za uničenje roparskih druhal v Bosni in Hercegovini. Za presoj češkega memoranduma je imenovana posebna komisija iz udov raznih m uisterstev. Udje te komisije so: sekcijski šef baron Kubo od ministerstva notranjih zadev, dr. Ileider ministerstva bogočastja in nauka, baron Distler miuisterstva financev, Amt ministerstva trgovine, vitez Weber pa od ministerstva kmetijstva. Predsedoval tej komisiji bode minister Pražak. Komisija ne bo naredila nobenih končnih sklepov, a le izdelala vladno poročilo o tej zadevi. Več čeških podancev misli baje se odpovedati svojim mandatom. Vsaj tako porečajo dunajski listi. Iz liberalnega kluba bo, kakor časniki poročajo, izstopilo zopet okoli 40 poslancev. Tako se ruši centralistična stranka, odkar je izgubila vladno podporo. V nanje držttve.. Knez lliNitiark ni prišel 5. t. m. v Berliu, kakor se je prej poročalo po časnikih. profesor kakor hudournik v šolo in še ne od-loživši zimske obleke se vstavi na sredi odra ter zarohni: „Kdo je bil tisti pr . ..., ki je poslal meni po pošti divjaščno? Ven naj pride!" Vsi razen nas vedencev debelo gledajo profesorja in drug druzega, mi pa stiskamo zobe in kašljamo, ker nas smeh sili, „požeruh", ki se je navadno strašno glasno krohotal, trpi sirašne bolečine in boječ se, da bi mu smeh vendar-le ne ušel, omahne in podere tri svojih sosedov, da postane ropot, v kterega on skrije svoj smeh. Ali to ne pomaga nič , profesor vnovič zabuči: „Kdo je tisti lump? Le brž mi ga naznanite !" Vse tiho, ui ga odgovora od nobene strani. Profesor razjarjen kakor puran, na tozakriči: „Potem ste pa vsi enaki pr.....11 S tem pa je brenknil ob slabo struno, sprožila 8e je ura in strašno ceptanje z nogami in vriš je odgovor na to. Mi prizadeti smo najhuje ropotali in kričali ter slednjič začeli vpiti: „Besedo preklicati, preklicati besedo, ča ne, pa ven! Mi niBmo, pr.....!'' Skrivni Hvetnik Lothar Bucb je šel v Varzin po instrukcije o vpravljenji k državnemu kanclerju. Pogodba med bv očetom in Bismarkom zaradi svobode katol ške cerkve v Nemčiji še vedno ni gotova. Vendar pravijo, da se bo Bismark kmalo vdal, in da bo pripoznal pravice in svobode kat. cerkve. Saj tudi drugače ne more! Kakor pravijo, je priuc naslednik zagovornik sprave z R moin , in to je najpa metnejše, kar storiti zamore, sicer bi se mu znala južna Nemčija izneveriti I Nemški cesarjev č se je baje potegnil v neki izjavi za Žide, proti kterim močno »gi-tirajo na Nemškem. Nemška vlada je popolnoma v rokah židovstva. Na Francoskem odstavljajo monar-hične uradnike in jih nadomestujejo z republikanskimi. Program novega fr» »roškega m'ni-sterstva bodo sodnijske in uradniške in reforme šolstva, Bvoboda tiska, društev in zborovanja Za naslednika francoskega posla v Berlinu se imenuje zdaj Challemel-Lacour. Ta francoski diplomat je dobro znan z nemškimi zadevami. Študiral je na vseučiliščih v Bonu in Heidelbergu, in scole normale v Parizu Po končanih študijah je bil urednik francoskega lista „République Française" potem pa francoski vladni zastopnik pri švicarski vladi. On je pofrancozil več nemšk b literarnih del. Na Irskem trajajo agitacije dalje. V. Lublinu so bili veliki nemiri, ki jih je morala policija miriti z orožjem. Več oseb jeranjemb. Mr. Parnell glavni irski agitator in Mr. Dillon sta prišla v Novi Jork v Ameriki, da bota nabirala pomoči za Btradajoče rojake tam iu ob enem iskala zaveznikov zoper Anglijo v slučaju irske u staje. Več nego 250.000 ljudij ua Irskem se nema s čem prehraniti. Kimki „pravireljstveni Vestnik" prinaša dekret, ki imenuje Valujeva, ministra carskih posestev, za predsednika ministerskega komiteja in komisije za rešenje prošenj. (jiréki minister vnanjih zadev je demi-sijoniral, a kralj demisije ni sprejel. Listi poročajo zopet o zbiranji ruskih vojsk na avstrijski in nemški meji. Nek angleški list je prinesel poročilo, da 2 generala in 12 ruskih častnikov preiskuje ozemlje na bukovinski meji. Domače novice. V Ljubljani, 10. januarja. (Okrajni šolski svit okolice ljubljanske) je v četrtek izrekel se zoper vpeljavo nemškega jezika na večrazrednih ljudskih šolah in to iz treh vzrokov: 1. bi bilo to na škodo drugim šolskim predmetom in otroci bi se nemščine vendar le ne naučili; 2. bi bilo zoper §. 19 državnih postav; 3. ima v tej važni reči odločiti le deželni zbor. — Kakor zvemo, je že več okrajnih šolskih svetov storilo enake sklepe. To je lep odgovor večini deželnega odbora kranjskega. (,Zapisnik volilcev) za dopolnilno volitev ljubljanskega mestnega starešinstva je na ogled razpoložen ua rotovžu štiri tedne. Pritožbe zoper zapisnik se imajo ustmeno ali pismeno vložiti pri ljubljanskem magistratu do 7. febr. (Katoliška družba rokodelskih pomočnikov) je na novega leta večer, rekodelskih učencev ali dečkov pa sv. treh kraljev večer imela jako veselo in podbudno božičnico, pri kteri so družniki peli, govorili vzajemno po slovensko in nemško, igrali umetno, da jim bodi vsa hvala. Di užnike vadi v petji g. A. Kržič, dečke pa p. Angelik, z mnogo spretnostjo in in velikim trudom. Dečke je posebej slovensko ogovoril č. g. J. Rozman prav primerno in pod-učno. Naposled so bili nekteri obdarovani, nekteri so v tomboli skušali svojo srečo. Bog daj, da marljivi društveni predsednik gosp. J. Gnjezda k bližnji 2.r>letnici doseže, kar bi vspeh močno povzdigovalo, ter pridobi družbi rokodelski lastno hišo! (Čast staremu narodnjaku, deželnemu poslancu blijoteke našel leta 1872 od slavnega učenjaka Leivmca iznajdena računska mašina , s ktero se lahko izpeljajo vse šteri glavne operaeje. — V Angliji je bilo prošlo leto 16 637 fdlimentov. Oil teb je 2546 zadelo vel ke kupce, menjalce, obrtnike in banke; 14.001 pa je bilo falimentov je zadelo srednji in n žji stan. Fa i mentov prve vrste je pa v 18/8 I. bilo 2643 in 1877 1. 2172. Da kmet'j č h števil: 1877 I. ie faliralo 479, 1878 I. 875 in 1879 I. 1430 zeuilj ščenih posestnikov. — Nemški časnikarji na Češkem milijo poslati peticijo na državui zbor, v kteri bodo zahtevali odpravo časnikar.-ki ga koleka; če se pa ta ne odpravi, naj se pa zadavka tudi pražki „Abendblatt", ki je kakor priloga uradne „Prager Zeitunge" prost koleka, dasiravno je samostojen list, ker se lahko tudi za se naroči. — Iz več krajev se slišijo pritožbe o povodnji. Znano je, da Bmo pretekli mesec imeli hudo zimo in so vode zmrznile. Zdaj se je pa led na severu začel prej tajati nego na jugu , zato so začele v proti jugu tekočih vodah se velike gruče ledu valiti, ki vodo zajezujejo in napravljajo povodnje. Posebno glavna reka našega cesarstva Duuava je mnogo zemlje in sel poplavila. Na Dunaji po več ulicah teče voda, več tisuč ljudi je vsled povodnji zgubilo stanovanje in imenje. Več sto jih je že vtonilo. Na Duuaji so ustanovljene posebne komisije za rešitev ljudi. Tudi iz Nemčije in Francije sliš mo podobne poročila. V Parizu je reka Seiue zapustila svojo strugo in poplavila mnogo mestnih ulic. — Poljski zgodovinski slikar Jan Matejko dela velikansko sliko, predstavljajoče poljskega kralja Sobieskega, kako da pri oblegovanji Dunaja dela pot k šotoru Mu-stafe paše. Še le 1883 leta bo ta podoba izpostavljena. — V Berolinu je umrl Kari Ludvig Kosak pravi začetnik nemškega časniškega feuil-letoua (listka). Rojen je bil 1814 I. — Na 1. bodočega mesca je od nekega komiteja sklican kongres belgijskih socialdemokratov. Glavna točka posvetovanja bo tirjatev splošne gla-ovalne pravice. — Po „Pressinem ' poročilu ste že dve deželni komisiji za reguliranje zemljiščnega davka sestavljeni, namreč za Koroško in spodnjo Avstrijo. — Šejk-ul-Isainje zahteval od turškega policijskega ministra, da strego pazi, da turške žene ne bodo nosile zgoraj ali spodaj prekratkih oblačil, visocih pita na čevljih in previdljivih pajčolanov ; nadalje naj policija pazi, da turški softe ne bodo zahajali v kavarne in tam igrali, in da vsi pravoverni zapuste javne zabavne lokale, kedar muezzin kliče k molitvi. J. C. Kftgcrju, trgovcu in več druzega na Poljanah. Od več strani sem slišal, da Vi ljudem pravite, da sem jaz pri Vas iskal denana na menjice, a da ga Vi niste hoteli dati, ¿c to res pravite ljudem, sami teste, da se prav debelo I a žete. J. A I e šo ve c. Za strailajofcp iMlrijanc ho podarili: Č. g. Leop. Gestri n , župnik v St. Juriju 3 gld., č. g. Mart'n Vod'r, župn k v Goričah 10 gld., č. g. Sim. Ažman , kapi. v Jesen c«h 1 gid., č. g. Jožef Belar, župu. v llotederšici 3 nld., S. Kopanja 6 gl. Zvon, I e p o s I a» v e n Eist, izhaja na Dunaji po dvakrat na mesec ue celi poli. Izdaje in ur-.duje ga Jos. Stritar; naročnina mu je za vse leto 4 gld. in /a pol <>'a 2 ¡:ld. Naslov: liedaction des „Zvotl" Wien, Vili. Lange Gasse 44. Na Dunaji 7. januarja 1880. Uredništvo „Zvona." TeleKrndčne denarn«- CPU t 9. janur»j« Papirna runta 69.86 — ftreberna r-nu 71.— — ¿lata renta 82 26 — 1860letno driavno oonojilo 132 — Hunkin« akcije 844 — Kreditne akcije 291.76 - London 1 6 76 — — Cen. kr cekini 6.63. — 20-friuikov 9 Hl. Izdajatelj in odgovorni urednik Filip adap. J. tlanikovi nasledniki v Ljubljani.