NO. 301 — PART I In čeprav si ob letošnjem Božiču dlje od doma, kot si bil še kdaj poprej, čeprav se zavedava, da je med Teboj in med Tvojo domačo hišo globoko in široko morje, pa veva, da prinese vsak dan, ki mine, nekoliko bližje oni srečni dan, ko boš prišel zopet domov k nama, ljubi naš fant. Res je, da nikdar ne moreva z materjo pozabiti onih srečnih božičnih večerov, ki sva jih že preživela, toda na današnji sveti večer, se nama zdi, da lučke na božičnem dreveščku vse vese-lejše migljajo, kot bi nama hotele povedati, da naju čakajo še bolj srečni božični prazniki, ko boš zopet Ti pri nama. Vesele božične praznike, sin mo j... vse od prvega Božiča, ko si še ležal kot nebogljeno detece in sladko spančkal . . . pa vse do drugih Božičev, ko si dobil za božično darilo prvega konjiča, ki si ga s takim ponosom jezdil po sobi. . . do Božičev. ko*so bil že večji in si dobil že koristnejša darila. Ob lanskem Božiču sva mislila, da so minili za naju vsi srečni dnevi, ki se ne bodo nikdar več vrnili. To je bil prvi Božič, ki sva ga obhajala z materjo brez Tebe. Toda letos ,ob tem svetem večeru pa čutiva, da naju najsrečnejši dan najinega življenja še čaka. Na letošnji Božič zreva v daljavo in čakava prihodnjega Božiča, ko nama boš Ti zopet pomagal krasiti božično drevesce. Zdi se nama, da tisti dan ni več daleč, ko boš zopet Ti doma, pri nama, sinko naš dragi. SOŽIČNI VEČER je, sin . . . božično drevesce se blešči v tisočerih lučkah . .. sosedovi so bili pri nas, pa so odšli domov . . . zdaj sva ostala sama, mati in Zelo Te pogrešamo, ljubi naš fant. To je že najin drugi Božič, ko sva sama z materjo. Lansko leto ob tem času si nama pisal, da ne moreš dobiti dopusta, ker ste se pripravljali na odhod čez morje. Med lanskim in letošnjim Božičem je razlika, fant naš dragi. Lansko leto sva z materjo sedela pri božičnem drevescu in se zatapljala v'prosle Božiče . . . Spomnila sva se vseh Božičev, kar si jih Ti preživel pri nama . . . Vsem našim zvestim naročnikom, našim trgovcem profesionistom in obrtnikom želimo vesele božične prazni ke, v upanju, da nam bodo tudi v bodoče ostali enako na klonieni. - Uredništvo, upravništvo in uslužbenci AMERIŠKE DOMOVINE. VSEM, PRAV ISKRENA HVALA! Dokaj obširna je današnja izdaja Ameriške Domovine. Omogočili so jo samo naši številni oglaševalci. Naj jim bo na tem mestu izrečena naša prisrčna zahvala. Naša dolžnost je, da toplo priporočamo te trgovine in podjetja. AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN ^^^^^ ---- SLOVENIAN MORNING IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME DAILY NEWSPAPER CLEVELAND 3, 0., THURSDAY MORNING, DECEMBER 23, 1943 LETO XLVI. — VOL. XLVI. Vesele božične praznike, sin moj. . , BUY WOT119 , TAtVf "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMES DEBEVEC, Editor) 6117 St. Clair Ave. HEndenon 062« Cleveland 3. Ohio. Published dally axcapt Sundays and Holidays________ NAROONINA: Za Ameriko In Kanado tut leto »0.60. Za Cleveland do poitl. celo leto J7.50 Za Ameriko In Kanado, pol leta »3.50. Za Cleveland po poitl, pol leta »40C Za Ameriko ln Kanado. Četrt leta »3.00. Za Cleveland po polti fietrt leto $2.38 Za Cleveland ln Kuelld. po ramatalclh: celo leto M.50. pol leta »3 50. četrt leto »2.00 _ Posamezna Številka. 3c__________ SUBSCRIPTION RATES: United Stote* and Canada MM p« f« Cleveland fcT **** 0. 8. and Canada 9»JU tot • mcntbi. Cleveland by mall M<*> tor < aiontu* 0. S. and Canada »3.00 J or S months. Cleveland by mall nM tor 1 month« Cleveland and Kuclld by carrier $«.50 per y«ar. »1*0 for I month«. HM tor I month* _Single copies. 3o ___ ______ Entered a3 second-class matter January 5th, 1808. at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. gg No. 301 Thurs. Dec. 23, 1943 Mir ljudem na zemlji... T Ali si moremo misliti lepše voščilo, kot ga najdemo v gornjem naslovu? Ali si moremo predstavljati bolj iskrene želje, ki so bile izrečene nad betlehemsko štalico, v katerih bi bilo zapopadeno več toplote, več ponižnosti, več tihih bla-godejstev ,kot v besedah . . . mir ljudem na zemlji. . . In kdo je kriv, da ni na svetu oziroma na zemlji miru, da ga ni danes, da ga ni bilo še nikoli in da ga menda nikdar ne bo, dokžer ne bo prišel tisti dan. o katerem mislimo, da ga nikdar ne bo, vsaj živimo v tem pravcu, ko se bo stresla ta zemlja, ki pomeni v neskončnem vsemirju le neznatno smet, pa za katero se tako pehamo, se drug drugega grizemo, drug drugega pobijamo, in ko bo res zavladal mir ljudem na zemlji . .ko ljudi na zemlji več ne bo . . . Torej kdo je kriv mo-ritve, in požigov, pa razdejanj, pa razsula in pokončevanja, kot ljudje sami? Saj vendar ni nobene; nadnaravne sile, ki bi nas k temu silila, k temu nagovarjala. Ljudje smo, ki smo ustvarjeni z umom in prosto voljo, pa s to prosto voljo hitimo na vse pretege pobijati in moriti, ne divje zverine, o ne, sami sebe, svojega bližnjega, svojega človeka^ Res je. da ne napadamo vsi, da ne grabimo vsi, da ne zatikamo gorečih bakelj vsi v strehe svojega bližnjega. Dosti jih je oziroma nas je, ki smo prisiljeni vzeti orožje v roke in se braniti proti ostudnemu demonu, ki nam hoče ugrabiti našo imovino, ki nas hoče zasužnjiti, ki hoče biti oblastnik nad svojimi podložniki. Ako se hočemo ubraniti, ako si hočemo rešiti svoje borno imetje, ako hočemo obvarovati svoje družine, moramo pač zagrabiti za enako orožje in če mogoče še za boljše, kot ga ima sovražnik. Toda zakaj bi ne prišle v srCa vseh ljudi, tudi v srca roparjev in banditov tiste sladke besede, ki bi jim zadržale roko, da ne bi segla po meču in puški . . . mir ljudem na zemlji? Menda res ne bo drugače, kot da se bodo oborožili mir ljubeči narodi do zob in z orožjem v roki vdihavali v srca čfoveških stanov blagodejne.bese.de . . . mir ljudem na zemlji, če ne . . . Zakaj je tako bridko na svetu, da padajo mlada življenja na bojnih poljanah, nekateri v obrambo, drugi v brezvestnem napadanju? Zakaj mora biti toliko ljudi brez strehe, brez gorke oble,ke v hudi zimi? Zakaj morajo otročički tavati pri tujih ljudeh, ne vedoč, kje jim je rodna mati, kje jim je lastni oče? Zakaj mora biti tako, da je na tisoče naših fatnov danes tako daleč od svojega doma, tako daleč proč od staršev, od bratov, od sester, od svojih ljubečih soprog, od svojih nebogljenih otročičkov, katerih mnogi niti videli še niso? Zakaj bo toliko domov na sveti božični večer, kjer bo božično drevesce zastonj čakalo čvrstega fanta, ki ga je druge božiče tako skrbno krasil? Zakaj vse to, zakaj? Da, da, letošnji božični večer bo našel tisoče in tisoče fantov in mož, deklet in žena, ki so se odzvali bojni jtrombi. daleč proč od doma . . . tam v soparni in nezdravi močvirni džungli južnega Pacifika . . . tam na zasneženi italijanski fronti . . . tam na vročem puščavskem affiškem pesku . . . tam v pravljični Indiji ... pa i tam v ledeni Alaski, na Islandiji in Grenlandiji. Povsod, povsod, na vseh štirih straneh sveta so razkropljeni danes naši slovenski fantje in možje, pa naša dekleta Pa kjerkoli so, vemo, da bodo na ta sveti božični večer pokleknili in pos.'aM goreče vzdihne proti nebu, da bi ta krvava morija že vendar enkrat prenehala z zmago našega orožja in da bo zavladal povsod, v zadnjih gorskih kočah, pa na gorečih stepah in razdejanih poljanah zopet mir, mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje. Mnogo jih bo, to si lahko mislimo, ki bodo na ta sveti večer čepeli stisnjeni v ozkih strelskih jarkih, ki jim bo sovražna, topovska krogla pela smrtno pesem, namesto blagoglasnih božičnih zvonov . . . Reveži . . . Tudi mi. ki smo tukaj na varnem, se bomo na ta sveti ve,čer spomnili svojih dragih naših fantov in prosili v vročih prošnjah Njega, naj jih varno vodi, naj jih pripelje nazaj k nam zdrave in zmagovite, da bomo v njih krogu leto osorej mogli skupaj praznovati res vesele božične praznike, v miru in svobodi. In pri tem mi tukaj gotovo ne bomo pozabili svojih dragih tam v tužni stari domovini, kjer jim je stokrat gorje. Razbičana in razdejana jejči naša rojstna domovina, stiskana od dveh sovražnikov, od tujca in domačina. Kaj je ta dobri slovenski narod res zaslužil, da ga usoda tako tepe? Ta pridni, veseli slovenski rod, ki ni poznal sovraštva, ki ni nikdar stegal svojih rok po tujem imetju, ki je bil zadovoljen, da je imel le sonce nad seboj in trdna tla pod seboj, je danes tepen, kot noben drug narod na svetu menda ne. Tista sveta slovenska zemlja, ki jo je Bog nalašč ustvari! za Slovence, danes gori. Kraški kamen, trd in mrzel, danes preliva solze nad bridko usodo, ki je zadela rod, ki je toliko stoletij kljuboval vsem zatiravanjem, pa je zdaj na tem, da popolnoma izgine s zemlje. Naj bi bil tudi našim doma ta božični večer zadnji, ki ga bodo preživeli v trpljenju in pomanjkanju. Če kdo zasluži, potem zasluži rod Slovencev boljše usode. JOSEPH J. GRDINA Se nahaja že več časa nekje v Sredozemskem morju, kjer služi strica Sama kot 3rd class Petty Officer na rušilcu H. C. i Johns. V službi se nahaja že od 1. nov. 1942. Žalostni božižni prazniki ■ Newburgh. — Vse svoje življenje nisem še v taki žalosti pisala božičnega dopisa kot ga ' danes. Skoro ne vem, kako bi | začela. Navadno sem vsako le-| to poromala v duhu v svojo roj-| stno vasico — v mojo rojstno | hišico, kjer sem zagledala luč i sveta in užila prvo veselje božičnih praznikov. Vselej sem našla tam nekaj, da sem potem z veseljem sedla k pisalni mizi in zadovoljno in z radostjo opisavula mladostne spomine na božič in sveto noč. Kajti v srcu sem še vedno čutila, da so tam še moji starši, bratje in sestre skupno živeli in uživali božično veselje. Toda, kaj je danes tam? Nimam v srcu več tistih občutkov, obdaja me le groza ob misli na to nekdaj tako čislano hišico očetovo, saj niti ne vem več, če sploh še stoji, ali pa so mogoče že same razvaline. Skoro gotovo ne bo več sledu o njej. Kje so moji domači, ali sploh še žive, kje so, mogoče kje v grozi vzdihujejo po miru, katerega so jmgelco oznanjali naprvo sveto noč, ko se je rodil naš Zveličar. Kje boš letošnje praznike slovensko ljudstvo, pomandra-ne in s krvjo napolnjene slovenske zemlje. Ali boš čulo tudi letos iz številnih zvonikov naši prijaznih cerkvic zvone-nje, ki naj bi vabilo vernike k polnočni maši. Grozne misli nas navdajajo, da najbrže ni več vernikov in tudi ne naših cerkvic, da bi krasile slovensko deželo. Namesto zvonov bo v sveti božični noči čuti grmenje topov in strojnih pušk. Črni dim bo zakrival zvezdnato nebo in namesto božične pesmi se bo čulo klice umiraj očih po bojiščih. Mogoče bo med njimi bo morda kateri izmed naših domačih. Tako tesni občutki nas obdajajo letošnji božič, da-si je Amerika ena najboljših dežel na svetu, v kateri se najboljše živi. Kljub vsemu temu pa nam je zadana v naša srca globoka in žgoča rana, ki nam greni življenje, kajti morali smo dati svoje sinove, očete, brate — da so odšli na bojno polje v boj za demokracijo. Žalostni pogrešamo te naše borce in to še posebno sedaj o božiču, ko se navadno snide skupaj vsa družina pri božičnem obedu. Žalosten bo pogled na prazen prostor, kjer je navadno sedel on, ki je danes daleč tam na bojnem polju. Za-krvavela bo rana srca, porosi-lo se bo oko in tako zagrenilo božično veselje. Kje naj sedaj iščemo tolažbe in pomoči, da bi lažje prenašali to bolest. Pojdimo v duhu v Betlehem, k jgslicam novorojenega Odreše-j nika in kralja miru. Prosimo ga , s pastirci vred ponižno in zaupno. Molimo, da nam da moči, da bomo lažje prenašali težave tega življenja. Z angelci zapojmo naglas "Mir ljudem J po širjavi ..." Zapojmo, da j bo ta glas segal do neba in da j bo On navdihnil vse vladarje 'sveta ter jim dal spoznanje. Da bodo sprevideli grozno trpljenje ljudstva in da se jim zasmili narod, ki je v obupu. Želim vsem, da bi jim že skoro zasijalo sonce svobode in miru. Vsem čitateljem pa voščim vesele božične praznike in srečno novo leto. Mrs. Apolonija Kic _rt_ ANTHONY W. GRDINA Je završil vežbanje kot mornar v Great Lakes, 111. V službi je od 25. okt. 1943. Oba fanta, sta svoječasno pohajala v farno šolo sv. Vida, kjer sta tudi graduirala. Anthony je potem še pohajal 4 leta v Cathedral Latin višjo šolo, kjer je z uspehom graduiral. Oba sta bila vedno pri starših. Želimo obema zdrav in srečen povra-tek. Božični spomini Vsako leto nas priljubljeni list Ameriška Domovina v božičnem času popelje nazaj v našo rojstno domovino vsaj v mislih. Razni dopisniki opišejo razne dogodbe in doživljaje. Ko mi vse to čitamo, se nehote spomnimo svoje mladosti, ko smo se še kot otroci pod varstvom naših skrbnih staršev pripravljali za božične praznike. Vsako leto so bili spomini in misli v božičnem času na našo staro domovino veseli. Žal, letos pa se s žalostjo v svojih srcih spominjamo naše rojstne domovine. Kako silno trpe sedaj tam naši sorodniki, prijatelji in znanci v stari na križ pribiti rojstni domovini. Poleg zunanjih sovražnikov pa še ediristva nimajosabo. Kar sovražnik ne bo uničil, bodo dokončali pa domači prepiri. Res žalostni so letos spomini na staro domovino. Ko že pišem o domačih, se hočem pa še spomniti nekaterih domačih v letošnji božični izdaji Ameriške Domovine. Mnogokrat so mi v mislih nekateri rojaki, prijatelji in znanci, ki so pred leti veliko dobrega storili za društva, za cerkev in so pomagali povsod, kjer je bila potreba. Sedaj jih ni več med nami, odšli so v večnost %po plačilo k svojemu Stvarniku. Dne 3. decembra je minilo že sedem let, odkar se je ločila s tega sveta vsem v fari sv. Lovrenca dobro poznana Mary Miklavčič. Veliko se je v življenju trudila za društva, za cerkev in vselej in povsod je rada pomagala. Toda smrt ne vpraša si li potreben na zemlji ali ne, zamahne s koso in duša odrajža z njo. Dne 4. decembra pa je pote- j klo šest let odkar že počiva v j hladnem grobu John Perko iz 81. ceste. Tudi on je veliko dobrega storil pri društvih kakor tudi pri cerkvi in mnogim je rad pomagal v potrebi. Ni ga več, odšel je v večnost. Le spomin o svetem božičnem prazniku je od njegove soproge, sinov in številnih prijateljev. Dne 10. februarja pa bo poteklo štiri leta, odkar je odšla j v boljše, to je, večno življenje j in zapustila tukaj soproga, si- j nove in hčere ter veliko prijate-1 lj^v. Tudi ona je veliko dobre- j ga storila v svojem življenju in to je bila splošno priljubljena Mary Kužnik. Zato je prav, da se tudi nje spomnim v letošnji božični številki Ameriške Domovine. Je pa še veliko število rojakov, ki so tudi že pred nami odšli v večnost in ki so v svojem življenju veliko dobrega storili j za naša društva in za našo fa- i ro. Danes jih ni več med nami, j ker že vsi spijo večno spanje. Pa malo poglejmo, kje kdo počiva, saj že skoro mesta ni več najti. Tako je bilo in tako j ostane. V življenju se nekateri šopirijo, kaj so, a po smrti, katera pride prej ali slej, pa bodo pozabljeni. Mogoče bo kdo rekel, zakaj da pišem ravno o smrti? Gotovo je, če bi bili Hitler in drugi, ki so pričeli to svetovno vojno, kdaj prej premislil, da bo tudi njemu treba umreti, bi si bil gotovo premislil stokrat predno je napovedal vojno. Toda napuh in ošabna misel, da so oni vse in drugi pa nič, je privedel to strašno gorje nad človeški rod. Koliko družin je lansko leto v tem času še bilo srečnih, ko so bili še njih sinovi in očetje doma. Med temi sem bil tudi jaz. Letos pa je sin :.oro 7000 milj daleč od doma, lam daleč Havajskem otočju. Koliko družin je lani v tem času zadovoljno živelo v krogu domačih ob božičnem drevescu, danes pa so razkropljeni po vsem svetu. Le eno tolažbo imamo in to je, da prosimo Boga v tem času, da bi že skoro napravil konec tej strašni človeški moriji. Predsednik Roosevelt je dal proklamacijo, da bi bil prvi dan v letu, to je, na novega leta, dan molitve za zmago in za skorajšnji konec vojne. Sami pa še ob božičnem času prosimo božje Dete, katero je prineslo človeštvu mir na zemljo, da bi ta mir tudi vpoštevali vladarji sveta. Slava Bogu na višavah in mir ljudem na želji ... so prepevali angelci ob rojstvu božjem. Žal pa, da so nekateri mogotci slavo Bogu zavrgli in mesto miru pa imamo to strašno morijo — svetovno vojno. Zato pa naj se setlaj o božiču dvigajo naše prošnje k novorojenemu Detetu, da nam že skoro podeli tako zaželjeni mir. To naj bodo naše misli in i želje ter prošnje k Bogu v tem j božičnem času. Vsem čitateljem Ameriške ! Domovine pa želim prav vesele ! božične praznike. Vsem staršem, kateri imamo sinove pri vojakih pa želim, da bi se naši sinovi kmalu vrnili živi in zdravi na duši in na telesu kot zmagovalci domov. Jacob Resnik --o- SLOVENSKA ŽENSKA ZVEZA Ustanovljena 19. decembra, 1926 v Chicagi, 111. Inkorporirana 14. decembra, 1927 v državi Illinois. Duhovni svetovalec: Rev. Milan Sla je, 1709 E. 31&t St., Lorain, Oliio- GLAVNI ODBOR: Predsednica Mrs. Mary Frisland, 1034 Dillingham Ave., Sheboygan. Wis. Prva podpredsednica Mis. Prances Rupert, 19303 Shawnee Ave., Cleveland, Ohio. Druga podpredsednica Mrs. Mary Coghe, 4517 Coleridge St., Pittsburgh Pa. Tretja podpredsednica Mrs. Mary Shepel, 5 Lawrence St., Ely. Minn. Četrta podpredsednica Mrs. Prances Raspet, 305 Spring St., Pueblo, Colo. Peta podpredsednica: Mrs. Mary Markezich, 2809 E. 95th St., Souon Chicago. 111. Tajnica Mrs. Josephine Erjavec. 527 N. Chicago St., Joliet, 111. Blagajničarka Mrs. Josephine Muster, 714 Raub St., Joliet, 111. NADZORNICE: Mrs. Mary Otoničar, 1110 E. 66th Street. Cleveland, Ohio. Mrs, Mary Lenich. 609 Jones St., Eveleth, Minn. Mrs. Pauline Ozbolt. 2029 W. Cermak Rd.. Chicago 8. 111. PROSVETNI ODSEK: Mrs. Albina Novak, urednica in upravnica "Zarje," G117 St. Clair Ave., Cieveland 3, Ohio. Mrs. Anna Petrich, 2178 Burton St., Warren. Ohio. Miss Gladys Buck, 10036 Ave. L., South Chicago, 111. SVETOVALNI IN POROTNI ODbHK: Mio. Frances Susel, predsednica, 15900 Holmes Ave., Cleveland 10, ohl°-Mrs. Ivanka Zakrajšek, 6059—68th Rd., Ridgewood, N. Y. Mrs. Marica Kcpach. 1217 S. 61st St.. West Allis. Wis. Mrs. Anna Kameen, P. O. Box 767, Forest City. Pa. Mrs. Rose Jerome, 214 Grant Avenue, Eveleth, Minn. ODBOR ZA MLADINO IN RAZVEDRILO Albina Novak, 6117 St .Clair Ave., Cleveland 3, Ohio. Frances Bcgovich, 6710 Schafer Ave., Cleveland 3, Ohio. Lillian Kozek, 2244 S. Wolcott Ave.. Chicago, 111. < x^JP LOVENSKA ŽENSKA ZVEZA želi vsem cenjenim čitateljem in čitate- ljicam tega lista blagoslovljene božične praznike! Dal Bog, da bi bi to zadnji božič v tej vojski in P1'1" hodnji prazniki naj bi bili obdan' zopet z isto radostjo in veseljem kot so bili nekdaj. Iz naših srcih odmeva božično hrepenenje, da bi novorojeni velik1 Kralj donesel obilo blagoslova v teh dneh, ko tako nujno potrebujemo rešitev od tega krutega nasil-stva in prelivanja nedolžne krvi. Bog vrni vse na-še drage v zdravju in z zmago, ki bo otela ves svet vsega hudega. To je naša iskrena želja! Zahvala V letu 1943 smo odposlali slovenskim misijonarjem v Bengalijo $1,629.85! v Južno Ameriko 856.50 | Skupaj Kupujte vojne znamke! ——o- $2,486.35 Naj božje Dete povrne vsem z obilnim blagoslovom v letu 1944! Rev. Julius Slapšak, 3547 E. 80 St. Cleveland 5, Ohio. CHKISTmAS Ci verjamete al' pa ne uiuiiiiumiMiii Ko sva se s Tonetom (pomenila o vsakdanjih zadevah in sem mu povedal, da bomo sosedje za par dni, je kot zvest oskrbnik Kushlanove kempe hotel najprej vedeti, če imamo dovoljenje od lastnika, ker vsakega vandrovca ne pusti v kempo. Zagvišal sem ga, naj bo brez skrbi, ker bo zvečer prišel tudi sam gospodar, da bo pazil na kempo in na nas, da ne bo kake pomote. . Mojih dveh sopotnikov, Jima in Franceta je bilo pa kar zmanjkalo. V prvem hipu sem ju hotel že obdolžiti, da sta se šla "hladit" v klet, pa sem ju zagledal, kako sta Debevčevi dečvi pomagala skladati deske s traktorja na kup. Vsak na en konec voza sta se vstopila, prijemala deske vsak na enem koncu in žaganice so kar letele z voza. Ne vem, ali sta hotela pokazati mladi Američanki, kako se po starokrajskem sistemu izklada deske z voza, ali sta se ji hotela samo prikupiti, kot dva zauber fanta, ali sta pa hotela pokazati svojo silno moč. Naj bo že kakor hoče, težavno delo je bilo kmalu opravljeno. Mlada gospodična je fantoma burno aplavdirala, junaka sta si pa brisala znoj ni čeli, ker zdelo se mi je, da tako težko še nista delala v Ameriki in tudi ne bi, če bi jima kdo ukazal. Debevčeva gospodična se jima je po končanem delu sila sladko nasmejala, ju milo pogledala in prijazno svetovala: "Na žagi imamo še za par voz žaganic. Morda bi šla z menoj, da bi pripeljali še druge, ki vaju tako veseli tako delo?" Pa najsi je dečva še tako prijazno govbrila, njene sladke besede so padle na grčava srca. Videti bi ju morali, kako se jima je mudilo proč. Da moramo takoj v kempo, ker je že pozno in za popoldne imamo na programu še toliko važnih za- ---------rfisef^8 dev. Drugače pa, sta P yj. naša korenjaka na vse ' že, bi izkladala žaganice ri ves dan. Kakopakj^rtl poznamo! Pri Debevčevin smo ^ par dni prej naročili s ^ vanjem zračne pošte, mama pokončajo nekaj t ^ cev, (ne premalo) kal^k0 staže sami pripravili v jjrs. nje, da bodo za na »» ^ pri-Debevec je imela vse nepravi j ene in očiščene, v geg», kane, da ni bilo treba pobjli kot v kastrolo ž nji^ a- smo torej ključ od vZeH ložili še drugo P°treb"k0' SV° od prijaznih ljudi br>« in se odpeljali par s daleč v kempo. ^ i^0' Krenili smo s ceste .^ji-voz, ki pelje med go^ vami do kempe. P° 1 ta^j ( tah vožnje smo bili sl ^po Ko smo si ogledal1 zunaj in ugotovili. njosti sodeč, ji naša razvajena w sino 9 dni. Za vsak slue® I ^ d; krog letovišča in Pr dol>£ stoji na robu ^ upT Ako bi se par krepk* b> lo in dobro P°tisf vVbeVi lahko preselili doli ^V hitreje, kot prema*' bevčev svoj kokosnj^doJ« Ker je med hišo m ^ samo dobrih dese * ^ ne in varne zemlje- ^ hl3o li, da ponoči zadej.xesar- S'ed bomo iskVli prav nic pr ima Kushlan nape'- \ot je' grabnom močno pa % kel, da suši tam P* ^ >> slim, da je žica ^ t * varnostnih odredb, ijC» čin, kot je napeU v. 0 poti, kipijo na Ji^^ Danes ne bom V^ d: kempi, ker imam ies .J ga bolj važnega. V ^ ^ Ameriška Domov"' a, izdaji, zato se sP°d itn cj , di jaz izrečem cenJe^n ^ ljem vse najbolj^ 0, c d„ i" jih Prosim f* zap*pe» V nisem toliko časa P ^o kempe. Kot ^ v hajali božiče f8Ve * P pi, kar se tiče te W dobro se bomo i«* Federalna porota je obtožila tri, da kupcojejo s žganjem potom znane črne borze Federalni sodnik ima na rokah dokaze proti dvema Clevelandčanoma in enim Lorainčanom, ki so delali s žganjem ogromno kupčijo. lobro je, ce veste ajdaljši polet, ki ga je kdaj !ravil kak golob-pismonoša, til od Ar ras, Francija do Sai-Kitajska. Razdalje je 7,200 [ To je bilo leta 1931. Golo-vozili z ladjo iz Kitajske in tr je bil zaprt v kletki v no-J°sti ladje. Ladja je plula Indskega oceana, skozi in Sredozemsko morje. ,so v Franciji goloba spustili, Wetel v ravni smeri proti do-Kitajsko, za kar je potre-« 24 dni. pred enim letom sta bi-[%v Yorku rojena dvojčka, pravi spol še do danes J^ogli določiti in ga najbrže ™do mogli še več let. Zdra-'' Pravijo, da je bilo dozdaj j^sem podobnih slučajev re- lranih. * * * 'stotine jezikov, ki jih da-fovore razni narodi, jih je kateri tvorijo materinščino tri četrtini človeške ra-0 važnosti so sledeči: kitaj-^gleSki, ruski, španski, hin-' nemški, japonski, franco-^galski, italijanski in por- "ski. I ima kdo clve luknji od, }T glavi, izjavijo navadno '!n'ki in mrliški ogledniki, da L°Vek ni izvrši samomora. r je znan slučaj, ko si je ^•oriiec pognal pet krogel v *ne> predno se je zgrudil. . 1)0 pa nima več moči kot 5 strel. Vrafski aparat, ki ga upo-]0 letalci za fotografi ra-l8? 2daj tako izpopolnjeni, : }i letalo 300 milj na uro 150 čevljev nad mestom, j ,slika celo. čitljive napise trgovin v mestu. * * * 3 poslanska zbornica, ki svoje debate po radiu je rvi Zelandiji. To je bilo poleta 1936, ko so poslanike stranke dolžili, da t v°re časopisi nasprotne j.6 stranke prezirajo in NEMCI SO VRGLE TANKE NA VITEBSK Naciji poskušajo vse, da bi ubranili Vitebsk v Beli Rusiji, vrata na Baltik. RUSI IMAJO šE 12 MILJ DO MESTA !j . e Japonski cesar Hirohito |.eto odlikoval Benito Mus- ^ 2 redom krizanteme, je j.^o časopisje pač poroča- p bil duče odlikovan, toda f'v'dno zamolčalo, s kak-* f fl °m. K r i z a n t e m a je Italiji* simbol smrti, i 1?'°hito je uganil, čeprav ! Politično. * * * Jlelski oddelek vlade jc Ij^al iz zraka 2,000,000 L milj poljedelskih ^ bo s tem lahko dolo-V?Fl okraj je najbolj pri-^ f gotove vrste pridelek, (j Je dobil 1,300,000 slik, s° bili $8,000,000. r * * * ^eriški mornarici služi l^narjev, ki so stari 23 iet. ^ .* * * komarji na izbiro, ^ .^i živali, kot pa človeku . Likarji vzamejo z ve-* znanje. Moskva, 22. dec. — Naciji se srdito bore, da bi obdržali Vitebsk na severni fronti. V zadnjih urah so vrgli Nemci v ta sektor številno tankov in mnogo zračne sile, da bi ustavili rusko armado, ki prodira pod poveljstvom generala Ivana Bagra-miana proti Baltiku. Nekatera poročila trdijo, da so Rusi samo 12 milj še od Vi-tebska. Nemci poročajo, da skušajo Rusi predreti nemško linijo vzhodno in severno od Viteb-ska. Najhujši boji so severno od Vitebska na cesti, ki vodi proti Nevelu. Večina ceste je že v ruskih rokah. Druge ruske kolone prodirajo pa proti Polotsku, do kamor imajo še 35 milj. Zavzetje tega mesta bi prisililo Nemce, da bi morali umakniti svojo armado od Leningrada in iz Finske. uradniki .'Vn cn Slovenski dom št. 6 k f leto 1944 sledeči od. H h dnik Louis Godec' 4l|5lnik Andy Pezdir, taj-«1, Jjj Vesel, 877 E. 185. ija, blagajnik Jo- (ivj^ • nadzorniki: John ;'jovi ' Ivančič, Ange-Svn'.Vr^tar Frank Skuf-^ dr. Rotter in dr. \ so vsak 3. petek v % 0smih zvečer v Slo- ^'Av Venem domu na ta e- Zastopniki za SDD My p Vesel, Joseph Mah zastopnica za L. ary Coprich. [O'Ne asesmenta Jo j, Podružnice št.\ 14 1 a *a asesment v S ' 27• decembra v Slo-Av'UŠtvenem domu na NOVI GROBOVI Peter Smrdel Včeraj zjutraj je umrl za pljučnico Peter Smrdel, star 58 let, stanujoč na 1105 E. 66. St. Tukaj zapušča soprogo Antonijo in deset otrok: Stepha-nia, omožena Finn, Aloysius, Anton, Rose, Ludwig, Hermine, Lillian in trojčke: Jack, Margaret in Elizabeth ter sestro Frances Vogl v New Yorku in veliko drugih sorodnikov. Pogreb bo v petek popoldne ob 1:30" iz Zeletovega pogrebnega zavoda, 6502 St. Clair Ave. na Highland park pokopališče.-Mary Hrovat Ob pol ene danes ponoči je umrla v Huron Rd. bolnišnici M,arija Hrovat, stara 57 let. Sorodnike zapušča na 15412 Holmes Ave. Truplo bo od-premljeno v Johnstown, Pa., s posredovanjem pogrebnega zavoda Grdina in Sinovi. Pogreb Anton Draščka Pogreb Anton Draščka bo jutri zjutraj ob 8:45 iz Želetove-ga pogrebnega v cerkev Marije Vnebovzete in potem na Kalva-rijo.. Pokojni je bil član društva 142 SNPJ ter podružnice št. 3 SMZ. Truplo bo odposlano Truplo pokojnegj^ Frank Su-štaršiča bo 1 e ž a 1 o na mrtvaškem odru v Zeletovem pogrebnem zavodu na 152. cesti do 5:30 danes popoldne, nakar bo odposlano v Lloydell, Pa. Pogreb Alekšiča Pogreb pokojnega Pavel Alekšiča bo v petek ob desetih iz Grdinovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Save na 1556 E. 36. St. Ran j ki zapušča soprogo Heleno, hčer Mrs. D. Zega-rac, sina Petra in dva vnuka. V soboto je že delal v Fisher Body tovarni, ko je zbolel in v dveh dneh podlegel v bolnišnici. Družina stanuje na 427 E. 124. St. -o- Vlada je zamrznila ceno sladkemu krompirju Washngton.—Urad za kontrolo cen je zamrznil sedanjo ceno sladkemu krompirju in sicer povsod, od pridelovalca do trgovca na drobno. -o- V soboto ne bo lista Ameriška Domovina v soboto n6 bo izšla. Urad bo zaprt od jutri opoldne do pon-deljka zjutraj. Torej kdor ima kak opravek v našem uradu, naj pride pravočasno. Cleveland, O. — Federalna porota v Cleve;andu je včeraj obtožila dva Clevelandčana in enqga Lorainčana, da kup-čujejo ali da so kupčevali s žganjem na črni borzi. Obtoženi so: Fred Garmone. odvetnik in mestni policijski prosekutor pod županom Davisom in managerjem Hopkinsom; Alfred Polizzi, predsednik Tip Top Brewing Co.. oba iz C!eve!anda in Joseph Deutsch iz Loraina, lastnik Deutschoff Tavern ter agent za žganje v državi Ohio za Equitable Trading Corp. iz New Yorka. Dokaze je predložil federalni - poroti zvezni pomožni pravdnik Frank Steele, ki si je nabral dokaze po. dolgih mesecih tajnega preiskovanja. Polizzi in Garmona sta obtožena, da sta pošiljala v Ohio žganje brez potrebne federalne licence. Deutsch je pa obtožen,] da je prodajal žganje gostilničarjem nad postavno dovoljeno ceno. Vsi trije bodo danes prišli pred federalnega sodnika Freeda j na zagovor. Federalna sodnija ima na ro-j kan dokaze, da so obteženi kupo-i vali žganje izven države Ohio, j ga importirali v državo in ga po-j tem prodajali gostilničarjem za višjo ceno, kot je pa dovoljena od vlade. Samo od 27. marca do 12. maja letos sta Polizzi in Garmone prodala .žganja v Cleve-landu za $83,000. Federalna sodnija ima na rokah imena gostilničarjev, ki so kupovali žganje od obtoženih, koliko zabojev so ga kupili in koliko so plačali zanj. Največ ga je kupil Joseph LoParo in sicer 110 zabojev, za katere je plačal $3,850. Ako bodo spoznani krivim, bodo lahko obsojeni vsak na $10,- 000 globe in največ na pet let zapora. IZ BOJNE FRONTE (Četrtek, 23. decembra) LONDON—-Sto in sto ameriških bombnikov je danes letelo čez -Rokavski preliv, da bodo bombardirali razne kraje po Nemčiji. ! RUSIJA—Nemci so pričeli z ogromno ofenzivo na 400 milj dolgi fronti med Zlobinom v Beli Rusiji in južno Ukrajino. Glavno vlogo igrajo tanki. NOVA ERITANIJA — Japonci viipljejo vojaštvo, ladje in letala za obrambo Nove Britanije, kjer dobivajo ameriške čete vedno bolj trdna tla. ITALIJA—Vsak čas se pričakuje poročila, da so zavezniške čete zasedle San Vittore in Ortona na italijanski fronti. To sta zdaj glavni zapre-\ ki na potu proti Rimu. I „ -7°~— i Španska divizija je zdaj vsa iz Rusije New York. — Depeša iz Španije zatrjuje, da so prišli domov z ruske fronte zadnji vojaki ta-kozvene "plave divizije," ki jo je bil poslal Franco na pomoč 1 Hitlerju.__ "THAT PEACE MAY COME' il/. S. Army Air Forces Photo) NEMCI GROZIJO Z 0SYET0 ZA OBSODBO V HARK0VU Ker so Rusi obsodili na smrt in obesili tri nemške ujetnike v Harkovu, zdaj Nemci grozijo, da bodo isto delali z angleškimi in ameriškimi ujetniki. Da bi bilo to grozno klanje že enkrat končano s zmago našega orožja in da bi blagodejni mir zopet objel vse one, ki so dobre volje. Pa ne, da bi se Dolfe že odpravljal na pot London. — V bližini Berlina se trenira 250 japonskih letalcev, ki so v nemških uniformah. Nekateri trdijo, do. je to "škadron samomorilcev," ki bodo ponesli neko tajno orožje proti Angliji. Toda še bolj pa je razširjena govorica, da so japonski letalci prijavljeni, da odpeljejo Hitlerja in njegov štab na Japonsko, kaclar pride skrajna sila. --o-- Ameriške vojne izgube se bodo prihodnjih 90 dneh potrojile Washington.-r-Iz vladnih krogov se zatrjuje, da bodo prihodnje ofenzive večje in bolj krvave in da bodo ameriške izgube na frontah v prihodnjih 90 dneh trikrat tako velike, kot so bilo skupno v zadnjih dveh letih. Ameriške zgube, to je ubitih, ranjenih in pogrešanih, znašajo dozdaj 132,000 mož. Potemtakem bodo izgube prihodnjih 90 dni več kot pol milijona mož. To svarilo prihaja iz uradnih krogov ob času, ko se narod doma še ne zaveda vse resnosti položaja. Samo kak poraz na fronti ali pa bombardiranje ameriških mest bi narod zbudilo, trdi vladni uradnik. Za prvo obletnico V soboto ob 5:30 bo darovana v cerkvi Marije Vnebovzete maša za pokojnega Frank Černeta, opoldne pa za pokojno Angelo Arh, za oba v spomin prve obletnice smrti. Deseta obletnica V nedeljo 26. decembra bo darovana v cerkvi sv. Pavla na 40. cesti ob desetih maša za pokojno Ivano Kramaršič v spomin 10. obletnice njene smrti. Dober plen Dva roparja sta včeraj zgodaj zjutraj vdrla v tri urade v poslopju Arene, 3717 Euclid Ave. in odnesla z blagajne $52,-500 v gotovini in bondih. Zima je zdaj uradna Včeraj je nastopila zima svojo uradno dobo. Torej bo zdaj upravičena delati z nami, kakor bo hotela in kakor bo času primerno. ADAMIČEVA KNJIGA BAJE CENZURIRANA Prosveta poroča, da ji je neka članica. SNPJ poslala izrezek iz Times-Heralda z dne 10. decembra, v katerem je rečeno, da je bila Adamičeva knjiga "Native's Return," ki je bila ponatisnjena za vojake, cenzurirana po vojnem departmentu. Vsi oni odstavki, ki piše po "le-vičarstvu" (komunizmu), so bili črtani iz vojaške izdaje. (Nekatera naša društva in nekateri direktorji narodnih domov bodo zdaj prav gotovo protestirali pri vojnem departmentu, ki dela tako "krivico" ljubljenčku Adamiču; op. ured.) -o- Narod bo strmel, ko bo zvedel o vojnih dobičkih Washington.—Senator Walsh, demokrat iz Massachusetts, je izjavil, da bo, r i obravnavi v Harkovu. da so pGmagali moriti ruske civiliste in vojake, radi česar jih je rusko vojaško sodišče obsodilo na smrt. Obesili so jih zadnjo nedeljo na glavnem trgu v Harkovu. Nad 50,000 ljudi je prišlo gledat obešanje. Radi tega zdaj grozijo Nemci z enakim postopanjem z zavezniškimi ujetniki. Zaloga gazolina prve tri mesece pd vdjni : Washington.—-Zaloga gazoli-v Zed. državah za avtomobile bo znašala za prve tri mesece 1944 do 1,117,000 sodov na dan. V zadnjih treh mesecih letos ga je 1,160,000 sodov na dan, torej bo zaloga gazolina drugo leto nad 40,000 sodov na dan manjša kot letos. Naši vojaki Maše na božični dan vi slovenskih! cerkvah PRI SV. KRISTINI — polnožnica; druge maše ob: 7, 9, 10, 11, 12:15. PRI SV. LOVRENCU — polnočnica; druge maše ob: 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11 in 11:40. PRI MARIJI VNEBOVZETI — polnočnica; druge maše ob: 5:30, 7, 8, 9, 10 (peta) 11 in 12 (peta). PRI SV. PAVLU na 40. cesti — polnočnica; druge maše ob: 7, 8, 9,10 (peta), in ob 11:30. PRI SV. VIDU — polnočnica; druge maše ob: 5:30, 6, 7, 7:30, 8, 8:30, 9, 9:30, 10, 11, 11:30. Za 10 dni je prišel na dopust k svoji ženi in hčerki Pvt. Anthony Gerchman. Prijatelji ga lahko obiščejo na 20741 Tracy Ave. Anthony je sin Mrs. Frances Gerchman, ki stanuje na 19192 Abbey Ave. Prišel je iz Kalifornije, nazaj bo šel pa v Pendleton, Oregon. Ke a Wa Za en teden je dospel na dopust korporal John Podreznik, sin Mr. in Mrs. Frank Krolnik, 14511 Thames Ave. Prišel je iz Fort Leonard Wood, Mo. na i« m Mrs. Globokar iz 19509 Mohawk Ave. naznanja, da sta prišla sinova domov na dopust za 10 dni, to sta A/C Edward Globokar, ki se trenira za pilota in ki bo šel v šolo v Maxwell Field, Alabaina in Sgt. Frank Globokar, ki je mehanik v taborišču blizu Nashville, Tenn. -o- Španska vlada se opravičuje radi vandalstva Madrid.—V soboto sta vdrla dva španska falangista v ameriški konzulat v Valenciji. S sten sta trgala slike in žalila osobje. Špansko zunanje ministrstvo je izrazilo obžalovanje za to dejanje ameriškemu poslaniku v Madridu. Novica o tem vandalizmu je prišla skoro istočasno kot poročilo, da je diktator Franco razpustil milicijo falangistov (fašistov) in da bo izpustil iz ječe vse politične jetnike, ki niso obsojeni radi umorov ali kakih drugih takih "činov. Ray Gornik, sin gl. tajnika, SDZ in Mrs. Ivane Gornik, je prišel domov za 5 dni na dopust.! Ray pohaja v pripravnico vojaške akademije v Annapolisu. r.?. *u »t Lt. Michael Lah, sin Mr. in Mrs. Michael Lah iz 18907 Kil-dcer Ave. je prišel za en teden domov na dopust iz Wilmington, Delaware. Prijatelji ga lahko obiščejo. ■a P? na Mr. in Mrs. Joseph Doles iz 1052 E. 141. St. sporočta naslov sina in sicer F/O H. A. Doles, F-185348, 88th Tras. Sqdn. APO 882, c/o Postmaster New York, N. Y. n m M Tretji sin družine Mr. in Mrs. Jos. Lushin, 1223 E. 85. St. je odšel k vojakom. Njegov naslov je: Pvt. A. T. Tech, 35921733 Co. C. 27th M. T. B. 2nd Pit. Camp Grant, 111. Dva druga sinova sta tudi že' avanzirala in sicer Laddie' (Tom) je zdaj kapetan in Raymond je pa Sergeant. Njuna naslova sta: Cpt. Tom Lushin, Co. E, 155th Inf. APO 31, Camp Pickett, Va. Sgt. Raymond H. Lusliin, 35288568, Hq. Sq. 7th Air Force APO 953, c/o Postmaster San Francisco, Calif. 1*1 1SB M Sgt. Stanley Majzel, sin Mr. in Mrs. John Majzel iz 1140 Norwood Rd. je prišel na dopust do 25. decembra. Njegov naslov je: Sgt. Stanley Majzel, ASN 35284618 Service C^. 7th Tank Bn., APO 257. Fort Benning, Ga. MERRY CHRISTMAS and HAPPY NEW YEAR TWILIGHT GARDENS NITE CLUB i v'v To ni samo navadno voščilo k bozic 1 J n nim praznikom, ampak želja za vsak v prihodnjega leta. Še nikdar niso bila nas voščila tako iskrena, ali naše želje tako p" v srčne za naj vesele j ši Božič za vas m v -Mi molimo z vami za mir na zemlji- fleans lšeaut\j £Lop 15706 Holmes Ave. GLenville 8139 Closed Mondays, open all day Weds, MR. in MRS. DOMINIK KRASOYK in SIN Chagrpn Harbor, Lake Shore BlvA ZAHVALA IN VOŠČILA k božičnim praznikom in novemu letu izrekamo zahvalo za sodelovanje z nami in z našimi podjetji! Voščimo vsem odjemalcem in njih družinam vesele t^žične praznike ter srečno in veselo novo leto Dalje želimo: konec vojne z zmago na naši strani in da bi se vrnili nazaj zdravi fantje-vojaki. Naj bi bila tako tudi božja volja. Za podjetje A. GRDIMA M SIHOVI OB 40 LETNICI TRGOVINA S POHIŠTVOM IN POGREBNIM ZAVODOM ANTON GRDINA, st., ustanovitelj 1053 East 62. Street ■n oJBc * jnl |"S5 Hfl m Ifi. r p ' ■> W-* J9 VESELE IN BLAGOSLOVA POLNE PRAZNIKE TER ZDRAVO IN ZMAU VITO NOVO LETO VAM ŽELIMU ZASTOPNIKI AMERIŠKE DOMOVA ANTHONY J. FORTUNA ANTHONY J. TOMSE n FRANK STEMBERP JOŽE 6RDINA , JOE in vsi drugi zastopniki širom Zed* ^ " V BLAG SPOMIN PRVE OBLETNICE PRERANE SMRTI NAŠEGA NEPOZABNEGA SOPROGA IN DOBREGA OČETA Ferdo Jazbeca ki je zatisnill svoje dobre oči dne 23. decembra. 1942. Kako pozabit to gomilo, k.ter Tvoje blago spi srce, ki nam brezmejno vdano bilo ves čas do zadnjega je dne. Zdaj bivaš vrh višave jasne, kjer ni mraku, kjer ni noči; resnice sonce ne stemni, tam sonce sreče Ti ne vgasne. Žalujoči ostali: SOPROGA in OTROCI. Euclid. O.. 23. decembra, 1943. *--- VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO ŽELIVA VSEM! Re-Nu Aaio Body C©. JOHN POZNIK in MAX ŽELODEC, lastnika 982 East 152nd Street zraven Post Office na Five Points Poročnik A.L.Gajf SLOVENSKI ZOBOZDRAV ■ ki je bil poklican v vojaško službo rpS, United States Army Dental C ttFNT0 , T M KLlJv ŽELI VSEM PRIJATELJEM IN VESELE BOŽIČNE PRAZNIŠ SREČNO NOVO LETC) A Mi vam popravimo fenderje in body na vašem avtomobilu da bo kot nov Naš telefon je GLenville 3830 Božični večer med frampi Piše FRANK DRAGOLICII Bilo je leta 1913 v West Vir-giniji, kjer nas je bilo nad 80 v eni gozdarski kampi. Meseca septembra pa so nam povedali, da bomo lahko imeli počitnice, seveda, koliko časa, tega pa nam niso povedali. Pač smo že kar sami vedeli, da do pomladi, do meseca aprila prav gotovo. Spustili smo se proti mestu in si iskali zaslužka. Nekateri so se naselili pri ljudeh in zopet drugi pa so si dobili kak-. šne barake, da so notri preži-; veli zimo. Tako smo hodili in pohajkovali iz kraja v kraj. Kakor hitro je kdo povedal, da bi se kje dobilo delo, pa smo se že vsi zapodili v tisti kraj. Tako smo se nekega dne odpeljali v gozdno kampo, do kamor je bilo treba plačati 80 centov za vožno. Tja nas je prišlo precej. Čakali smo na tovorni vlak in ko je počasi, pripihal, pa ha j d na njega. Seveda smo se počasi pomikali naprej in končno smo le dospeli do določenega kraja. A tu pa je bilo treba še peš hoje dolgih šest ur po gozdu. Končno smo le prišli do cilja in tu pa smo zvedeli ne preveč veselo novico, da sprejmejo na delo samo dva, a bilo pa nas je gotovo več kot sto. Kam naj se pa obrnemo ostali? Drugega nam ni kazalo kot zopet nazaj, odkoder smo prišli. Bilo je nekako meseca novembra, ko smo se trije dogovorili, da gremo malo okrog, pa kako, ko pa denarja ni bilo. Eden predlaga, da bomo pa skakali na vlake. Tega pa zopet nismo bili vsi veseli, ker nismo bili vajgni takemu skakanju. Končno sem pa še jaz pritrdil, pa pojdimo, če ne znamo skakat, se bomo pa naučili. Tako se je tudi zgodilo. Res je bilo nekako dva tedna precej slabo, ko smo se pa malo priučili skakanju, je bilo pa že boljše. Hop gori in zopet hop doli ... in posebno slabo je bilo skakanje doli, ker smo večkrat z nosom porili po kamenju ali zemlji. Vsaka šola nekaj stane, pa je tudi ta. Tako smo hodili in se vozili iz mesta v mesto. Ce smo bili pa lačni, smo šli prosit, posebno v prodajalne ali restavracije, kjer smo skoro povsod kaj dobili. Lačen sem bil bolj malo. Prišel' je mesec december, a vedeli pa nismo nič, kateri dan j je v mesecu, ker jih nismo Ste- } li. Spali smo največ v kakšnih £ barakah in pa tovarnah, samo \ da smo bili na gorkem. Tako £ smo se nekega dne pripeljali v x Cumberland, Md. Tedaj pa £ smo seveda imeli v kompaniji \ stare in izučene trampe in eden j izmed njih pravi: "Nocoj bo- j mo šli pa v 'hobo hotel'." Seve- 5 da smo ga vsi začudeno gledali j in se izpraševali, kakšen hotel j je to. Končno nam pa pove, da je gori v nekem zapuščenem j kamnolomu, kjer so vsekane globoke jame in votline, ki so i zelo prostorne. Tam so imeli j hoboti vse, kar je kateri potre- j boval in prav res kakor v hotelu. . Bile so na razpolago postelje, kuhinja in posoda. Imeli so vse, saj jih itak ni nič stalo, a j nobeden pa ni smel ostati tam , dlje kot čez noč in potem so pa zopet drugi prišli. Predno je .. kateri odšel iz tega hotela, je ; moral lepo postlati posteljo in ; počistiti kuhinjsko posodo, d jati vse na svoje mesto ter tudi ' pomesti. Imeli pa so tam tudi oskrbnika, ki je skrbel za red in snago. Kadar se je eden naveličal oskrbništva, je pustil in prevzel je drugi. Živeli so res kot pravi bratje med seboj. Toda, če je kdo prišel v ta njih hotel, je moral najprej na preiskavo. Preobrnili so mu vse žepe, če ima mogoče kakšen denar in če ga je imel, so ga lepo po bratsko razdelili vsem enako, kolikor je bilo do-tični večer stanovalcev v hotelu. Pri tem ni pomagalo nobeno ugovarjanje. Mi trije seveda nismo imeli nič, ker smo pustili vse v mestu, kamor smo se nameravali vrniti. Pri nekem Poljaku pa so dobili 37 dolarjev in od tega sem bil še jaz deležen dva dolarja in deset centov. Ko smo se malo odpočili in vse ogledali, tedaj pa pravi oskrbnik: "Fantje, zdaj pa le na delo, ker jutri je božični dan in ne bomo šli nikamor, zato bomo ostali tukaj dva dni in si morate preskrbeti za jest."— "Kako pa to," smo vprašali. Takoj pravi oskrbnik meni: "Ti pojdi v mesnico in vprašaj za meso, naj bo že kar hoče, ampak gnilega ne." Nadalje mi je še povedal, v katero mesnico naj grem, pa še pristavil : "Ti bom že pokazal, v katero mesnico boš šel." Poučil me je tudi, da če me vprašajo, za koga bo meso, naj povem, da za "hobo hotel." Šel sem res v odkazano mi mesnico in povedal, odkje sem in kaj hopem, mesar ni ničesar rekel, šel je in odrezal pet funtov govejega mesa, pet funtov prašičevega (pork chops) in pet funtov teletine. Ne vem, zakaj so tako radi dali vsega, i kar si jih vprašal, ali so se ! morda bali zamere pri trampih. Ko sem se vrnil, me je oskrbnik poslal pa še v neko trgovino in mi naročil, da naj prav tako povem, kaj hočem in za koga. Šel sem in dobil prav tako hitro kot prej v mesnici. Zdaj pa mi reče oskrbnik, da sem že opravil svoje -delo, samo malo bom pomagal kuhat, če bom hotel. Drugi so pa prinesli še | drugih različnih reči, da smo i bili založeni kot v kakšni pro-| dajalni. Z jestvinami smo bili preskrbljeni, treba pa je bilo še kaj pijače, da bo pojedina popolna. Dva sta odšla in se kmalu vrnila in prinesla štiri kvor-te žganja in nekaj steklenic mehke pijače. Vsi smo bili pridno na delu; eni so nosili premog in drva, drugi vodo, tako da je vsak imel svoj posel. Po šesti uri se je pričela pa kuha in cvrtje, ko je bila osem, smo že večerjali, potem pa zopet vse lepo pomili in posnaži-li, nato pa je delal vsak, kar je hotel. Kar je bilo starih trampov, so pričeli pripovedovati o svojih doživljajih, kod so vse že hodili in kaj so delali. Nekate- ri so bili med njimi, ki so prehodili že vso Ameriko in to ne \ samo enkrat, pač pa po dva,- 1 trikrat in še večkrat. Nekateri 3 so pripovedovali take reči, da ^ me je bilo kar groza. Krog de- 2 setih zvečer istega dne pa pri- \ teče v naš hotel nek moški in s nam pove, da ga policaji love. | s Na vprašanje, zakaj so policaji ;t za njim, je povedal, da je ne-i i kaj ukradel in da ga sedaj išče- ] jo. 1 "A tako," skoči enih pet ho- ' botov na noge, rohneč: "Če si £ I pa kradel, je prav, da te love s in le naj pridejo, mi te jim go-p tovo izročimo." Zgrabili so ga ; i in že so bili zunaj z njim, ko 1 ugledajo policaja, ki sta iska- 1 la tatu. Na vprašanje, kaj išče- 5 jo, so jim hoboti izročili tatu, s < pripombo, da se je bil ta tat zatekel v "hobo hotel." i Hoboti so policajema tudi!] •povedali, 6do so oni in kje žive, j1 pa čeprav so hoboti in trampi, a kradejo pa ne. Kar potrebu- J i jejo za prehrano, dobe vse po-;i štenim potom, kajti če bi kradli in ropali, bi jih kaj kmalu nagnali iz d o t i č n i h krajev. Končno pa smo se spravili spat. Dan7 po božiču pa hajdi naprej. Razkropili smo se na vse kraje čakat tovornih vlakov. Šest nas je šlo proti Pennsyl-vaniji in novo leto me je dobilo v neki tovarni, kjer sem bil zakopan v dva čevlja debelem prahu, a vse je bilo dobro, samo da sem bil na gorkem, kajti zunaj je bil tak mraz, da je vse pokalo. Na n o v e g a leta dan sem pa rekel svoj im tovarišem: "No, kaj bomo pa danes dobre- J ga jedli?" — Eden pa pravi, da bomo kar sline požirali. "Nak, to pa že ne," sem rekel. "Pojdimo ven, korajža velja, saj več nam tako ne morejo kot zapodit nas." Prišli smo do neke majhne restavracije in že sem J svetoval, da bi vstopili, a moja I tovariša si nista upala notri. ' Šel sem sam, najprej voščil 1 človeku v restavraciji srečno novo leto. Bil je lastnik resta-1 vrači je, ki me je prijazno vprašal, česa želim in kdo sem? Povedal sem mu vse po pravici in nič nisem prikrival. Takoj mi veli, da naj se usedem. Kar sem z veseljem storil in gledal skozi okno, kjer sta me zunaj opazovala moja tovariša. Zopet me vpraša lastnik, kdo sta tista dva zunaj. Povedal ' sem mu, da si nista upala no-; tri. Stopil je takoj med vrata i in ju poklical notri, češ, da kdor j prosi, lahko nosi, saj je poster no. Nato pa nam je vsem postregel in to tako imenitno, da se ga še danes s hvaležnostjo spominjam. Pa ne, da nas je j samo tam dobro postregel, am-> pak Jiam je dal še za na pot I kruha in mesa. Vsi trije smo se mu prav lepo zahvalili in šli zopet naprej in s polnim želod-: cem. Kod smo hodili potem in kaj smo delali, pa ne bom sedaj po- ( pisoval, kajti če bi hotel vse po-jvedati, bi moral napisati debelo knjigo. Tako smo hodili in j se klatili okrog do aprila mese- . ; ca, ko smo se zopet vrnili nazaj v gozd na delo.. Jaz sem bil i ostal v gozdu do septembra, na- i kar sem jo pobral v Cleveland, i kjer sem ostal do danes in bom i ostal še naprej, a med trampe [ pa nič več za noben denar ne. ] Moja dva tovariša pa nista vzdržala na delu več kot dva meseca in sta se vrnila med nje in sta gotovo še med njimi, če nista že kje smrt storila, kajti zadnjica sem slišal od njiju pred desetimi leti. Enega sem bil dobil celo tukaj v Cleve-iandu. I H koncu pa želim vsem skupaj vesele božične praznike in ! novo leto, da bi bilo prihodnje bolj srečno in veselo in da bi ' res lahko rekli: "mir ljudem I na zemlji in edinost!!' Naznanilo in voščilo Vsem našim sorodnikom, prijateljem in znancem po širni Ameriki naznanjam, da radi vojne in drugih nezgod, zlasti radi razkropljene družine, mi je letos nemogoče vsem in vsakemu poslati božična in novoletna voščila, kot je to običajno. Zato mi dovolite, da se • poslužim lista Ameriške ■ Domovine ter vam vsem ; skupaj na tem mestu že- ■ lim vesele božične prazni- • ke ter zdravja polno novo ; leto 1944. i LAWRENCE BANDI 1017 E. 72nd Place ■ Cleveland, O. » Best*1*5 Lovrač Spisal JAN PLESTENJAK "Obesim se," je vrelo v njem, roka pa mu je stiskala vrv. Nič ga ni bilo strah pred to mislijo, zdelo se mu je celo, da mu nekdo prigovarja: "Lovre, kaj pa hočeš drugega! Daj, daj! Ne boj se, minuta, dve, in je konec." "Minuta, dve, in je konec," je ponavljal in niti ena misel mu ni ušla nazaj v hišo, k materi in očetu. Grapa se je vlekla in skozi robidovje, srobot in veje-se je pehal Lovrač. Roke so mu bile že opraskane, veja ga je oplazila zdaj in zdaj po obrazu in noga se mu je pogreznila v mlako. V kostanjih .je skovikala sova. "Hudič te vzemi!" je zaklel Lovrač. Zdrknil je in padel vznak. Voda mu je brizgnila v obraz, mu napojila čevlje in tudi vrv je bila mokra. "Samo do breze na kopišču," je odločeval, trgal robidovje in brcal kamenje. Oči ni nič več napenjal v gluho temo. Na zapuščenem kopišču je v lepem krogu bila jasa in na ravninici tik kopišča se je belila visoka, košata breza. Sem je Lovre večkrat zahajal. Kraj je bil tih, ves pogreznjen vase; tu je ob nedeljah počival in bral. Ta zapuščena in neugna-na lepota kraja ga je vedno omamljala. Sredi jase je obstal. Vroče mu je bilo in v glavi mu je butalo. Noč je bila gluha, le brezovi listi so se poigravali med seboj govorili svojo čudovito pesem. Lovre je splezal na brezo, sedel v rogovilo in privezal vrv na spodnjo vejo. "Tako, sedaj pa še^anko!" Misli so mu begale iz nejasnosti v nejasnost, v srcu mu je Pljuvalo in mraz ga je oblival. )či je zapicil y_temo. Tedaj se je zazdelo, da se iz noči nekaj mota, svetlika, raste in se bliža. Roka je še vedno trdo držala za vrv, druga se je oklepala debla. Bleda svetloba se ^ bližala Lovraču. ^ "Hud . . . !" je hotel zakleto. pa mu je kletvino nekaj prečkalo. Roke so mu onemogle ui vrv se mu je zdela v roki kot spolzka! kača. Meglena svetloba je obstala f'red njim. Vanjo je bila zavita stara mati Ana, vsa bela, v hodnični obleki, kot je bila na Mrtvaškem odru, in v rokah je držala rožni venec. Obraz ji je kil bled, pa poln usmiljenja in dobrote; oči so razodevale lju-kezen. Lovre je vztrepetal in °leclenel. Stara mati Ana pa je zapiči- a oči vanj, ves njen pogled je "'1 ena sama prošnja. Lovretu se je zdelo, da jo razločno sliši; 'Lovre, nikar! Boga se boj! Jaz molim zate!" ; Zdrknil je z drevesa, da sam: ni vedel kako. Tedaj pa je; kopnela tudi svetloba. V gro-2i> kakršne še ni užil, je lomastil po grapi. Zaletaval se je v drevesa, se pogrezal v močvare, opletal v vejevje in brezumno drevil proti domu. Pot se mu zdela večna. Zdaj in zdaj se Je ozrl, če morda ne bi spet zajedal svetniškega obraza sta-matere. Po vejah so vztrepe-Hvale preplašene ptice, pod se mu je podiralo ka-^erVje, iz grape je žuborel studenec. .Loma se je zakopal v seno in n\ mogel zaspati. Skušal je mi-. t*, pa se mu je vsaka misel l2vila, skušal je ce'o moliti, pa Se mu je upiralo. Pred očmi mu trepetala čudežna svetloba ,n Sa utrujala, na uho pa mu udarjala prošnja: "Lovre, nikur!" ^mehčalo se mu je v duši: ^mislil je na nwiter in očeta, a bolečino, ki jima jo je sto-1 zvečer. Vleklo ga je, da bi 1 »topil v hišo in ju poprosil odpuščanja. "Nak, še žandarjev se nisem bal, tri sem butil na naboru ob tla, v Celovcu se nisem nikogar ustrašil, nak, Lovrač, ne dajmo se!" je šepetalo v njem. "Sirota, mati moja, kaj li veš, kakšen je svet! Vse, kar si videla, je pot od cerkve pa do doma pa redke kvatre do Brezij." Pa se mu je misel za-studila; tudi na staro mater je pozabljal in se zaničljivo nasmehnil svoji zbeganosti ob čudnem prividu. Le misel na grunt je še obvisela v njegovem srcu. In vendar je sanjal o stari materi Ani, a se z mislijo na grunt prebudil. III. Sonce se je vzpelo že nad vrhove, ko je Lovre priril iz sena. Mraz ga je stresal in dom se mu je zdel nekam tuj. Obsedel je^v svislih. Na dvorišču se je oglasil oče. Glas mu je trepetal, skoro jokav je bil. "Ali greš orat?" je spnego-vorila boječe mati. Vsa objokana je bila in noge so ji klecale. "Na. Gradišče," je komaj iz-jecljal oče. Skrb za Lovreta se mu je še podvojila. "Pa si fant vendar ni kaj naredil?" je povzela mati in debele solze so ji zdrknile čez lice. "Bog ne daj!" se je izvilo očetu. Roke so mu bile tako oslabele, da je komaj snel jarem s klina. Noge so se mu ši-bile pod težo in pred očmi mu je migetalo, kot bi bil vročičen. Lovrač je slišal očeta in poslušal mater. Nekaj usmiljenju podobnega se mu je budilo v duši, vstal je in skozi špranjo oprezoval, kdaj zagleda očetove oči, ki so bile vedno tako dobre in vdane. "Nak, doma pa ne ostanem," je vzrojilo v njem in hribovski [ponos, pomešan s trmoglavostjo, se je oglasil in ga prevzel, j Kot tat se je splazil s senja-jka. Sram ga je bilo, vendar se i je zravnal in tršato stopil pred ■ očeta. ! "Dajte sem!" je skoro mehko izrekel in vzel očetu jarem iz rok. Vpregel je voli ter vrgel na voz drevo, brano, sejalnico in vrečo žita. "Hej!" je zavpil, da sta se živali zdrznili. Na pragu je stala mati. Obraz se ji je razjasnil in glas ji je bil sladek, mil, kakršen more biti samo materin. "Lovrenc, pa bi poprej jedel4." je vabila. "Ne bom," je zarenčal sin in potisnil voz v klanec. Z očetom vso pot nista spregovorila. Lovrač se je oziral po ravnini. Vse megle so skopne-le, bele hiše so kipele k soncu in bele ceste so vezale vasi. (Dalje prihodnjič) Fran jo Neubauer: BETLEHEM PRI NAS Slava Bogu na višavi! nočni oznanjal je spev, v luči se je čudoviti svetil najrevnejši hlev. V jaslih ležalo je dete, sanjalo mirno sladko, Matere čiste ob njem je bedelo ljubeče oko. Resno ob jaslicah stal je delavec—ženin skrban, čakal, da zarja pripelje zopet mu delavni,dan. V jaslih je sanjalo Dete, angeli peli so spet: Mir naj uživa, kdorkoli v srcu za dobro je vnet! Spet čudežne božje ljubezni je čas: Družina presveta prebiva pri nas. Vse cerkve žarijo, zvonov je vseh god, v svetišča se zgrinja pobožni naš rod. ft Napevov nešteto božičnih zna vsak, kdor v duši je dober in v srcu je blag! Pristopi, moj narod, in moli Boga: prišel poravnat je dolgove sveta. Pred hlevčkom mu pesmi najlepše zapoj, a Jezus naj srečo 4 in mir Ti da svoj! -o- Lesa bo manjkalo že drugo leto Washington. — Gozdarski vladni oddelek poroča, da bo drugo leto primanjkovalo lesa za civilne potrebščine, že zdaj lesne industrije ne morejo zadostiti vsem zahtevam in mnogo lesa se je jemalo iz rezerve. To se v bodoče ne bo več godilo. Le kar bo lesa izgotovila industrija, toliko ga bo šlo na trg, rezerva pa bo ostala nedotaknjena. Lesna zaloga je zdaj za 60% manjša kot pred napadom na Pearl Harbor. -o- V primeru, da presolite juho, vzemite srebrno žlico in jo položite v juho. Čez nekaj minut jo vzemite ven. Juha bo zopet užitna. DELO DOBIJO OSKRBNICE Poln čas 5:10 popoldne do 1:40 zjutraj Šest noil v tednu. V mestu— 750 Huron Rd. ali 700 Prospect Ave. Plača $31.20 na teden. Delni čas— 1588 Wayne Rd., Rocky HSver. Tri ure na dan. 6 dni v tednu. Plača $9.90 na teden. Ako ste zdaj zaposleni pri vojnem delu se ne priglasite. Employment Office odprt od 8 zjutraj do 5 popoldne vsak dan razen v nedeljo. Zahteva se dokaz o državljanstvu. The Ohio Bell Telephone Co MALI OGLASI RE NU AUTO BODY CO. 983 East 152nd St. Popravimo vaš avto in prebarvamo, da bo kot nov. Popravljamo body in fender]«. Welding! J. POZNIK — M. ŽELODEC GLenville 3830. FR. MIHčIč CAFE 7114 St. Clair Ave. EXdicott 9359 6% pivo, vino, žganje ti dober prigrizek. Se priporočamo z& obisk. Odprto do 2:30 zjutraj East 61st St. Garage FRANK RICH, lastnik 1109 E. 61st St. HEnderson 9231 Se priporoča za popravila ln barvanje vašega avtomobila. Delo točno In dobro._ Kraška kamnoseška obrt 15425 Waterloo Rd. IVanhoe 2237 EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL NIČA NAGROBNIH SPOMENIKOV 700 Prospect Ave.. Soba 901 (302) Moške in ženske splošna tovarniška dela se potrebuje za 6 dni v tednu 48 ur dela na teden Plača za ZAČETEK Moški 77^c na uro Ženske 62 na uro Morate imeti izkazilo držav lajnstva. Nobena starost ni omejena, ako ste fizično sposobni opravljati delo, ki ga nudimo. Zglasite se na Employment Office 1256 W. 74. St. National Carbon Co., Inc. (305) Za vsakega nekaj! Priporočam se vam vsem skupaj, mladim in starim, da pridete po vsakovrstna darila. Imamo za moške srajce, kravate, nogavice in vsakovrstno spodnje perilo. Ravno tako za žene in otroke; <^alje lepe plahte in kovtre in vse drugo, kar se potrebuje pri hiši. Žene, ne pozabite, da pridete k nam po lepo in gorko suknjo, če jo potrebujete. Zalogo imamo veliko za male in velike ženske. Ravno tako imamo veliko izbiro lepih oblek vseh mer od 16 do 60. Pridite, se vam toplo priporočamo. Anzlovar's vogal 62. St. in St. Clair Vsem odjemalcem, prijateljem in znancem želimo prav vesele in zadovoljne božične praznike in zdravo, ter uspeha polno novo leto. Kupujte v slovenskih trgovinah. EXCELLENT FOOD - BEER - LIQUORS - WINES KUNCIC PERR0TTI CAFE Serving Meals at All Times Including All Day Sunday 390 E. 156th St. KE 9809 Our Rathskeller is available for parties, banquets, weddings, etc. Vsem našim cenjenim odjemalcem, sorodnikom, prijateljem in znancem želiva PRAV VESELE IN ZADOVOLJNE BOŽIČNE PRAZNIKE TER ZDRAVO IN USPEHA POLNO NOVO LETO 1944 AOliS IN IRENE JAZBEC SLOVENSKA GROCERIJA in MESNICA 821 E. 222nd St. Euclid, Ohio IV 4325 .PHOTOGRAPHY- BEROS STUDIO 6116 St. Clair Ave. Tel. EN 0670 WISHING YOU THE BEST OF CHRISTMAS BOŽIČNA DARILA MARY'S DRESS SH0PPE 6026 St. Clair Ave. V zalogi imamo vso žensko obleko, vključno najnovejša moda iz New Yorka. Imamo ženske obleke, nogavice, sweatre in lingerijo. Pridite in oglejte si našo bogato zalogo. Videle boste, da je z nami prav lahko kupčevati. —Odprto od 10:30 dopoldne do 9:30 zvečer— Se lepo zahvaljujem za naklonjenost in se priporočam še v bodoče.—Vesele božične praznike in srečno novo leto želim vsem skupaj. Mrs. Mary (Girozan) Girozanovich, lastnica s LOUIS SRPAN KROJAČ 17822 Marcella Road T&ozične pe^mi radijski program • od OHIO BELL GLAV. STAN USLUŽBENCEV 24. decembra POSTAJE WCLE * WJW 12:30 pop. PONAVLJANO WHK • 1 popoldne Hoping the next one will, be a better one, when t'he toys return. Until then, make the Photograph keep the dear ones close to you. VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO VSEM PRIJATELJEM IN ZNANCEM Pri nas si lahko izberete še blago predvojne kakovosti. AUTOMATIC WATERHEATERS (avtomatične vodne grelce) 100% VOLNENE PREPROGE (Wool Rugs) INLAID LINOLEUM, PODLOŽEN S ŽAKLJEVINO . . . RADIOS KUHINJSKE PEČI . . . ŠIVALNE KABINETE NORTHEAST 819 E. 185. St. SALES & JERRY IN GENEVIEVE BOHINC, lastnika VOŠČI VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO VSEM SKUPAJ Če hočete biti v veseli družbi, pridite k nam! FINO PIVO, VINO in ŽGANJE Vsak petek serviramo okusno ribjo pečenko. Se toplo priporočamo rojakom za obisk naše GOSTILNE Vesele božične praznike in srečno novo leto prijateljem in znancem AL IN MILKA FILIPIC lastnika 14625 Woodworth Ave. MU 9661 SERVICE KE 5700 ŽELIM VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO \ BUCHAR BEAUTY SALON 6120 St. Clair Avenue ENdicott 6516 M Poslednji greh jega življenja. ,. Hm, niti začeti nisem znal i. : prav, pa hočem, da bi me razu- i . meli. Torej, v začetku je bil Bog, : potem so bili ustvarjeni ljudje, tudi jaz in moje dekle, in z na-ma najina usoda. Dokler sva j usodo prenašala skupno, je bilo ! vse dobro in lepo. Zdaj pa sem j sam in zdaj mi je težko, hudo težko. Svojo Leno sem spoznal nekje v gozdu, v zelenju. Stala je ob grmu španskega bezga, vitka je bila kakor jelka, a oči je ime-la velike in temne. Zagledal sem se v te oči, ki so gledale otožno kakor otrokove. Toliko hrepenenja je bilo v njih! Ničesar ni-1 sem videl razen teh oči, ki so bi-j i le naravnost božansko lepe. Opa-I žila je mojo zamaknjenost in se j mi nasmehnila. Hitro sva se ! spoznala in spoprijateljila, tako ; kakor bi bila edina človeka na j neki neobljudeni zvezdi. Ona je 'bila takrat že bolna, hudo bolna. Izkašljevala je pljuča, košček za koščkom. Kaj to pomeni, veste. Toliko zdravih pljuč je na svetu, moja in vaša in mnoga druga. Zakaj so morala biti prav njena bolna, zakaj?" Moj sosed je od obupa sklonil glavo. Potem se je spet nekoliko zbral in začel iznova: "Ne jezite se name! Rajši pijte, da se boste bolje počutili. Bolje se bova razumela. Torej, da nadaljujem svojo zgodbo. Vrag naj vzame mojo zgodbo. Zakaj je moralo biti tako? Znala je peti tisoč pesmic, vse o ljubezni, mladosti in, sreči. Vedela je, da je bolna, pa je upala, da bo ozdravela. Nekega dne je prišla k meni, vsa boupana. Jokala je in krčevito ihtela. Vse njeno nežno telo se je zvijalo od bolečin. "Poslušaj, umreti bom morala, poslušaj me! Bila sem z mamo pri zdravniku in prisluškovala sem, kovse je z njim pogovarjala. Vrat« niso bila dovolj zaprta in ujela sem zdravnikove besede: "Se leto dni, pa bo vsega konec!" "Leto dni" je jecljala, "potem bom umrla!" Stisnila se je k meni. Bila je tako drobna tako nežna, tako preplašena. Ljubila je življenje, ki se ji je izmikalo iz telesa. Nekaj me je prijelo, da bkjo bil pograbil vzel v naročje in pobegnil z njo nekam, kjer je smrt ne bi mogla odkriti. Zakaj je usoda tako neusmiljena, gospod? Zakaj na-tovori vsakemu človeku kakšno težko breme? Dekletu je dala bolna pljuča, meni pa naglo jezo. Toda o tem pozneje. Tedaj se je vse izpremenilo. Spoznal sem se z njim v Rimu. Vsak večer je prihajal v isto gostilno, kjer sem tudi jaz popil svoj kozarec vina. Zmerom je molčal, sam vase zaprt, in kakor brez zavesti in brez misli na-takal vino iz steklenice. Nekega dne me je prijelo, da sem sedel k njemu. Ni še mnogo popil. Na pozdrav mi niti odgovoril ni, ampak je gledal nekam v stran. Mislil sem, da se; bom z lahkoto zapletel z njim vi pogovor, a zdaj pri najboljši vo-' lji nisem vedel, kako naj za-| čnem. Nerodno mi je postalo in I že sem hotel vstati, da bi šel.! Tedaj jč on spregovoril. Njegov! glas je bil trd, skoraj posmeh-1 ljiv. "Kaj hočete?" mi je rekel.! "Zakaj ste sploh sedli k meni, I če mislite zdaj oditi?" Začel sem nekaj jecljati o zanimanju, o prijateljski naklonjenosti, o sočutju, a on se je žalostno posmehnil: "Sočutje in radovednost! če ta dva občutka zmešamo, dobimo ljubezen do bližnjega. Kajne?" Spet sem hotel vstati, pa me je zadržal: "Nisem vas mislil užaliti. Ostanite rajši!" Nekaj mi je reklo, da mi misli povedati nekaj resnega in ostal sem. V dolgih požirkih je izpraznil nekaj kozarcev vina, kakor bi bil hotel v njem utopiti hudo bol, potem pa je začel pripovedovati. Kakor njegove besede sploh ne bi bile meni namenjene; čisto je menda pozabil, da ga poslušam in sedim zraven njega. "Ko sem bil še otrok," je dejal, "sem pogosto poskušal pod vodovodno pipo s prstom ustaviti curek vode. Za nekaj časa se mi je to posrečilo, potem pa mi je voda odmaknila prst in iztekla. Dolgo sem molčal, zelo dolgo. Zdaj ste vi prišli in povedal vam! bom svojo povest. Nikari ne mi-J slite, da bo kaj posebnega! Ne,j vsakdanja je in prav nič napeta.! Toda če ranite otroka in je ta otrok hkratu dekle, ki vas ljubi, je to zločin, ali ne? Torej, jaz( sem hudo ranil dekle, ki je umi-: ralo, zagrenil sem ji poslednje] ure, in to je več, kakor pa je mo-j goče popraviti. Ko sem bil še otrok in sem hotel kaj vidite, me je mama dvignila, potem pa me je spet posta-j vila na tla. Tako sem nekaj časa gledal svet, potem pa je vse izginilo. Tudi moje dekle je šlo tako skozi življenje. Samo kratek čas se je smela veseliti svo- Lena ni več pela. Vedela je, da ji jaz ne bom mogel pomagati, če bi ji še tako rad. Siromak sem bil. Imel sem sicer toliko denarja, da sem mogel iti z njo v nedeljo na izlet, ne pa toliko da bi jo bil mogel poslati v zdravilišče. Ljubila me je. Jaz sem bil zdrav, preveč zdrav zanjo.Zame je ležalo vse v bodočnosti, za njo pa je imela svojo ceno samo sedanjost. Šla je iskat življenje. Spoznala se je z ljudmi, ki so imeli denar in ki so ji mogli kaj dati. Kmalu pa se je vrnila k meni in mi med solzami rekla, da so vsi moški živali. Potem je spet šla od mene in iskala, iskala življenje. Kakor bi bilo moglo ubogo, neizkušeno dekle vedeti, v čem je smisel življenja. Prihajala je k meni, potem pa je spet odhajala stran, iskat srečo. Tega nisem mogel prenašati. Bil sem mlad in ljubosumen. Odpotoval sem iz svojega rojstnega kraja in prišel v Rim. Pisal sem ji in jo klical, naj pride k meni. Hotel sem jo irneti pri sebi, da se bo pod blagim južnim soncem pozdravila. Bila je takoj sporazumna. V njenih pismih je bilo samo upanje in veselje. Slikar sem. Nisem preveč nadarjen, a moje slike se le prodajajo. Takrat sem delal podnevi in ponoči. Moral sem zbrati toliko denarja, da bo za njeno potovanje do mene. To ni bilo lahko, gospod! Moral sem se kakor tat tihotapiti v hiše in prodajati svoje delo kakor krošnjar od vrat do vrat. Vendar se mnaposled zbral toliko denarja, da bi bilo dovolj za njeno potovanje v Italijo in za prebivanje v Rimu. Potem je nekega dne prišlo njeno pismo, in v njem sem bral: "Pozabi me in ne piši mi več! Vse je bilo otročje in neumno. Tudi brez tvoje pomoči bom ozdravela. Potzabi me! Toda čistb zanesljivo bom prišla nekega dne na jug. Na starega leta dan sem vlivala svinec in vlila ladjo, kakršne imajo tam doli-na jugu ..." Tako mi je pisala. Nisem mogel tega razumeti. Zdelo se mi je da se norčuje iz mene, da me ponižuje, da je našla kakšnega bogatina in da me je zaradi njega zavrgla. Nepopisna jeza me'je pograbila. Odgovoril sem ji v dveh stavkih: "Nisi vlila ladje, ampak ra-kev. V njej boš prav kmalu ležala!" Samo ta dva stavka. Zakaj je usoda dopustila, da sem ji to napisal? Ta dva stavka sta padla kakor dva temna težka oblaka na njeno dušo in tam obležala." m— Jos. Zele in 8iuovi \ NAZNANILO IN ZAHVALA Globoko potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, Ua nas je za vedno zapustil naš ljubljeni in nepozabni soprog ter dobri in skrbni c če Frank Stopar ki je natisnil svoje oči in sc preselil v večnost 4. novembra, 1943, previden s sv. zakramenti za umirajoče. Tem pcioin se želimo Iskreno zahvaliti Rt. Rev. John J. Omanu Rev. Julius Slapšaku in Rev. Louis Bazniku, za vso tela žbu v času bolezni ter za lepe cerkvene obrede pri pogrebu. Na.*a iskrena hvala naj ho izrečena društvu sv. Lovrenca, št. 63 KSKJ, samostojnemu društvu sv. Alojzija, Ma-ki-bejcev št. 1288 za udeležbo pri pogrebu, za darovane krasne vence in nosilcem krste. Va;lepša hvala pogrebnemu zavodu Louis I'erfolia za lepo vodstvo pogreba ter vso pomoč in prijazne nasvete v tem žalostnem času. Nai bo izrečena naša iskrena zahvala vsem, ki so položili tako krasne vence na krsto pokojnemu, za darovane sv. ir.aše za. molitve ob krsti ter za spremstvo na njegovi zadnji peti. Najlepša hvala tudi vsem onim, ki so dali svoje avtomobile na razpolago pri pogrebu. Bcc naj povrne vsem za vse. kar so storili za nas v teh Užk h in žalostnih urah. za njih dobra dela in tolažtlne besede. TI pa, nepozabni naš soprog in oce, počivaj mirno v hladnem Ri-cbu, naj Ti sveti večna luč in do svidenja nad zvezdami. Žalujoči ostali: ALOJZIJA STOPAR, soproga. LOUISE. VICTORIA PAULINE BLASKO. MARY SKKBRNAK. PVT. JOSEPH, ALBIN in STANLEY, otroci. Cleveland, O., 23. decembra, 1943. Mladi tujec je umolknil in j se ozrl okoli sebe, kakor bi se bil pravkar zbudil iz sanj. Krč-mar je dremal za svojo točilno mizo vsi gostje so pa že odšli. Sivi pramen zore je silil skozi zevi v oknu. Čutil sem da za tujca, ki sedi zraven mene na tem svetu ni več tolažbe in rešitve. Zamolklo in hripavo je nadaljeval : Toda nisem mogel ostati miren. Pohitel sem za svojim surovim pismom, odpotoval sem domov. Pohitel sem proti njeni hiši a pred vrati sem obstal. Mrtvaški voz je čakal pred njimi, črn, mrk, a naokoli kopica radovednih črno oblečenih ljudi. Pohitel sem v Lenino sobo Ležala je že v rakvi, kakor sem ji bil jaz sam prerokoval. Rekli so mi kako je Lena veselo kliknila, ko je zagledala moje pismo in kako je bolno zaječala, ko ga je prebrala. Zdaj sem razumel, zakaj mi je svetovala naj jo pozabim. Bila je že pri koncu moči, ko mi je pisala. Hotela mi je olajšati slovo, bala se je za mene, da ne bi od nje nalezel bolezni. Zato ni marala priti k meni. Bila je dobra živa ljubezen, jaz pa sem ji zagrenil in uničil poslednje skopo odmerjene dneve življenja." Tujec je utihnil. Nekaj časa !je mirno strmel v prazno steklenico. Pogled se mu je zameglil, potem pa je naglo vstal in z odločnimi koraki stopil k vratom. Zame se niti zmenil ni. Nikoli več se ni vrnil v malo gostilno, kamor je prej tako redno zahajal. Jakob Grmovšek. -o- Čarodejna palica za zaklade vzdol ali drugače, in to sama po sebi, brez volje ali namena iskalca. Na kraju, kjer se to zgodi, pravijo, da je v tleh v neki globini voda ali ruda. Globino izračunajo po razdalji med krajem, kjer se je palica začela gibati in med krajem, kjer se je nehala. S posebnim računom se potem ugotovi globina. Take poizkuse naredi lahko vsakdo, kdor si hoče vzeti truda in časa. Pri čudodelni palici pa velja v prav posebni meri svetopisemski rek: "veliko je poklicanih, malo izvoljenih. Le malo ljudi je, brez razlike spola, pri katerih se palica giblje v rokah. čudodelno palico so poznali že v davnih stoletjih pred nami. V srednjem veku, ko so z njo iskali zlasti rude, so uporabljali pri iskanju vse mogoče čarodejne besede in druge čarovnije, in zveza med palico in njimi je postala tako tesna, da je naposled čudodelna palica veljala za čarovnijo. Tako mnenje o njej je še dandanes prav pogosto pri nepoučenih ljudeh. sStavimo, da bo marsikateri bralec teh vrstic nejeverno zmajal z glavo, češ, če že ni čarovnija, je pa zanesljivo kakšna sleparija ali pa prazna vera. No, nič zato, saj so še učenjaki malodušni zaradi nepojm. ljivih pojavov. V prejšnpjih časih so s čudodelno palico iskali bolj rude, v novejšem času pa iščejo vodo, zlasti v suhih pokrajinah. V takih krajih je imelo v svetovni vojni več armad posebne iskalce vode. Tudi avstrijska vojska na Krasu. Poleg drugega je znano, da je neki avstrijski iskalec vode določil tok notranjske Reke, ki pri Mot(*amu izginja v Škocjanske jame in priteče blizu De-vina izpod zemlje. Nemci so imeli svoje iskalce vode na vseh bojiščih, kjer je vode primanjkovalo. Vsakdo ve, da strela ne udari vselej na najvišje točke na zemeljski površini. Zelo pogosto se zgodi, da udari Večkr&t na isto mesto, če je kakšna hiša pogorela zaradi strele enkrat, dvakrat in še večkrat, se je že dostikrat primerilo, da je prišel hišni posestnik pred sodišče, češ da je sam zažgal hišo, da bi dobil zavarovalnino. Iskalci vode s čudodelno palico so dognali nekaj zelo važnega, da udarja strela na takih mestih, kjer je v tleh podzemeljski vodni tok ali žila kakšne rude. Ali bolje, strela udarja v hiše, drevesa in podobno, ki stoje nad podtalno vodno ali rudno žilo. če se na takem poslopju namesti strelovod, se mora napeljati v vodno žilo ali v podtalno vodo. Ta trditev ni iz trte zvita, ampak so jo natančne preiskave potrdile v mnogih primerih. POGREB NI ZAVOD S Avtomobili iti bolniški vo? rertno in ob vsaki url na razpolago, s Mi smo vedno pripravljeni s najboljšo postrežbo | 6502 ST. CLAIR AVENUE TeL: ENdloott 0«> S COLLINWOODSKI URAD: = 5 452 E. 152D STREET Tel.: KEnmore SI" £ TtuuitiiiiiiwuiiiiiiiiiMiiiiiiiiniiiiiiiti!(niii:iiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiliiliiiil>ii!>l|lllllllh TERMOSTAT INŠTALIRAN NA FURNEZIH ZA PREMOG IN PLIN Vi si lahko prihranite na kurivu in v hiši boste imeli vedno enakomerno toploto, ako imate MINNEAPOLIS HONEYWELL ELECTRIC JANITOR ali SAMSEL DAMPER MOTOR CONTROL Cena ie od $40 in naprej Denite termostat tudi na vaš tank za vročo vodo, da bo grel avtomatično. VSE DELO IZVRŠENO OD EKSPERTOV RODNEY ADAMS HEATING SERVICE 21601 Westport Ave. KE 5461 čudodelna palica ali bajanica je šibica, dostikrat pa tudi umetna priprava, ki nam služi, da najdemo z njejyjo pomočjo podtalno tekočo vodo, ali da izsledimo razne rude. Po raznih deželah jo poznajo že dolga stoletja. Palica je lahko iz poljubne snovi, raznega lesa ali kovine, razne debelosti in različne oblike; lahko je ravna, krivuljasta ali ro-govilasta. Iskalec vode ali rud drži čudodelno palico blizu konca oboje-ročno z navzgor ali navzdol obrnjeno dlanjo. Tako stopa po ozemlju, ki ga hoče preiskati in ugo'toviti ali je morda pod njem tekoča voda aU ruda. Držanje palice in držanje telesa je pri tem zelo različno pri različnih iskalcih. Največkrat drže palico vodoravno. Med hojo se včasih primeri, da se palica začne i iznenada premikati navzgor, na-' BOŽIČNA DARILA! | ■ Največja izbira lepih in koristnih božičnih daril po |J | zmernih cenah! Jj i PRIDITE, DOKLER' JE ZALOGA POLNA i OBLAK FURNITURE !j; 6612 St. Clair Ave. | Trgovina do božiča odprta vsak dan od 9 z jut. do 9 zv>*c- ' i Naročite se na dnevnik "Ameriška Domovina Mr. in Mrs. Mario in Frances Kolenc lastnika MARIO CAFE 6220 St. Clair Ave. ŽGANJE - PIVO - VINO - PRIGRIZEK želita vesele božične praznike in srečno novo leto obiskovalcem in prijateljem H Vesele božične praznike in si'ečno novo leto,vam želrta MR. in MRS. MATT INTIHAR REAL ESTATE AND INCOME TAX SERVICE Office: 630 E. 222nd Street IVanhoe 2644 Residence: 21491 Naumann Ave' IVanhoe 0678 Božičnica Slovenske Zadruge HREPENENJE VSEGA SVETA JE, DA BI TA BIL ZADNJI VOJNI BOŽIČ! To je najbolj razumljivo zadružničarjem, ki delujejo za mir in blagostanje vseh ljudi, ki si žele vse to, pa še niso spoznali EVANGELIJ ZADRUŽNIŠTVA. Vkljub temu, da ne oglašamo razprodaje, dobili boste malone vse kot druga leta, le vse pride nekako pod tistimi points, kateri nam jamčijo, da bodo vsaj svoj delež dobili iz zaloge, ki je, na razpolago. DIREKTORIJ SLOVENSKE ZADRUŽNE ZVEZE želi in vošči vsem odjemalcem in delničarjem VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE in SREČNO NOVO LETO. Kot v preteklosti, tako se tudi sedaj priporoča za naklonjenost vas vseh.,Ta j'e zaslužena v delu, ki ga vrši v tem času, ko vse izgineva izpod tal Ako bodo sijali boljši dnevi, SVETILO BO ZADRUŽNO SOLNCE! SLOVENSKA ZADRUŽNA ZVEZA 667 East 152nd St.-GL. 6316 VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELI mtrry Christmas DR. A. A. URANKAR DENTIST DIXIE BEDDING MFG. CO. RELIABLE RENOVATING SERVICE Mattresses, Box Springs, Feather Comforts, Pill°Wh —We Clean Rugs and Carpets— 5505 St. Clair Avenue HEnderson U9® Merry Christmas and a Happy New Year! 16201 Waterloo Road IV. 1248 712-14 E. 200th Street IV. 3562 Vesele božične praznike in srečno novo leto vam NAZNANILO DELNIČARJEM: Letna delniška seja Slovenske Zadružne Zveze se vrši v nedeljo 30. januarja 1944 v Slov. Del. Domu, na 15335 Waterloo Road, ob 1. uri popoldne. Društva-delničarji naj blagovole izvoliti in poslati svoje zastopnike; delničarji so najvljudneje vabljeni na polnoštevilno udeležbo. Direktorij Slovenske Zadružne Zveze. JOHN GABRENJA ČEVLJAR 22010 Ivan Avenue Božični pozdravi Vesele, miru polne božične! Paznike srčno želim vsem Slo-' ;ficem, kakor tudi vsem Jugo-, Ivanom širom sveta posebno iašim hrabrim bojevnikom,1 ijerkoli ste na boljnih polja-; ^•Bodite u ver j eni, da smo 'Mno v duhu z vami, posebno \ Zborno na sv. večer, ko bomo! fosili božično Dete, da nam Podeli trajni mir, katerega ta-' "težko pričakujemo. J tej želji vam želim vese-. !JSe, srečnejše in miru polno i ')v° leto 1944 Marjanca Kuhar jeva, 1123 Addison Rd. * * * Oilbor Oltarnega društva fa-; J Marije Vnebovzete vošči članicam in faranom ve-e božične praznike in srečno ' i,v« leto. l * * * I® posebno vsem Menišev. to se pravi vsem, ki so že aj slišali sv. Jerneja zvono-j Meli prav vesele božične j ®iike in kar spada zraven, | Grmkov Japček * * * ||em sorodnikom, prijate-1 £ in znancem prav vesele! pne praznike in blagoslova; ,-!0 novo leto 1944 želi'družici Mrs. Frank A. Turek, 985 Addison Road J * * * j- esele božične praznike in' novo leto vsem sloven-! skim fantom in dekletom. Micka Andolškova * * * Glavnim odbornikom in vsem društvenim uradnikom društev 'Zveze Najsvetejšega Imena že-I lim vesele božične praznike ter srečno in blagoslovljeno novo I leto 1944. ! Michael Kolar, gl. predsednik -o- ZALJUBLJEN LOVEC i V krasnem jutru avto drdra ob lepem Erie jezeru . . . Iv njem ves srečen lovec sedi, ker v duhu že zajce lovi. ;Na glavi kučmo rjavo, tudi škornje, hlače jerhaste, ;oblečen v kožuh je usnjati, i na 'hrbtu številke se blišče. ! Na nebu mirno mesec plava, ta lovec mlad je en čudak, na štoru je oprt in čaka . . . |nasproti piha mu srnjak. i A gozdna vila vse to vidi, brž lovca je poprašala: Kaj ti je, povej mi dragi, izpolnim vsako željo ti. • Ljubim tajno, vedi, vila, devo, ki jo imam rad, j v svojem srcu vedno nosim j že leta, toda vse brez nad. [Ne maram zajcev, ne srnjakov,' I ne tvoj'ga gozda vso zverjad, ile njo mi daj, jo srčno ljubim, mislim noč in dan na njo. j V hipu tem se prikazala j mu deva je sredi gora, i ljubezen nemoteno pila sta sredi gozda tihega. Marjanca Kuharjev;;. Vesele božične praznike in srečno, zdravo ter zadovoljno vseskozi novo leto 1944 želim vsem mojim članicam, pri katerih društvu sem, vsem naročnikom, vsem sorodnikom in sorodnicam, prijateljem in prijateljicam ter vsem čitateljem Ameriške D.o-movine. Iskreno želim, da bi se vsi vojaki vrnili z bojnega polja zdravi in zmagoviti. Mary Bradač 1153 E. 167th St. Extra! Extra! Extra! ■ft Mi smo vaši raznašalci dnevnika Ameriške Domovine v Clevelandu in okolici. Včasih smo malo poredni, včasih preurni, včasih nekoliko po-zabljivi, toda večinoma točni in zanesljivi. Tako nam pripoveduje naš urednik. NAZNANILO m ZAHVALA Po svoji najboljši moči pa skušamo izvršiti svoje delo. Toda pri tako velikem številu naročnikov se tudi primeri, da včasih tega ali onega zgrešimo. Prosimo, naj se nam oprosti, ker ni bilo narejeno namenoma. . Globoko nas je potrla vest o nenadni izsrubi našega 'lubljcnesa sina in brata Cpl. Frank Stopar jj1 ie da::val "veje mlado življenje na bojnem polju v Italiji novembra, 1943, kot vojak ameriške armade. Maša za-Jušnica zm mirni pokoj njegova mlade, duše je bila darovana , ■ decembra v cerkvi Lovicnea z častnimi vojaškimi Obljubujemo vam, da bomo poslej še bolj točni, da bo dobil naš urednik kolikor mogoče malo pritožb od »vas. 1'uciio se iThvifljbjjm'-. duhovščini fare sv. Lovrenca: Rev. John J. Omanu, Rtv. Juliju Slapšaitu in Rev. Louii :;;lz"iku za ganljive cerkvene obrede. Še posebna zahvala Louis Pazniku za njegove telažilne besede. Posebna '"l>val3 naj gre vojaški pcliciji. ki je nastanjena v Country *-Itau, ki je pod vodstvom Lt. Militrptiscctvcvala pogreb-,Jlt< tbredom. Enako gre zshvala Woodhill Pest V. F. W., !;t- 18C3. Najlepše se zahvaljujemo skupnim društvom za mašo. ki ?? ! "a darovana 11. decembra. Iskreno ce zahvaljujemo ; ''"fdRikt m, prijateljem, znancem in sosedom, ki so se udeleži1 m-.še zsdušnicc. Najlepša hvala Mrs. Gertrude Resek v Mre. Theresa Lckan, ki sta brezplačno priredili kosilo _cWkr m ter ženskam, ki so stregle pri mizah. Enako tudi "a,.'ejiša hvala družbi Slovenski narodni dem za brezplačno Bcrabo Kuhinje in dvorane. ŽELIMO VSEM NAROČNIKOM VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO! islrcno se zahvaljujemo pogrebnemu zavodu Louis Fei'-nliii za kompletno pripravo in ureditev vojaških obredov vse podrobnosti, ki tih le Mr. Ferfclia preskrbel za to '"'•liko. Avsec John Avcin Jack Bizjak William Bo'hinc Stanley Bozic Joseph Centa Harry Ceh Frank Eckhart Joseph Erbeznik Edward Furlan Donald Glavic John Glavan Joseph Grdina Frank Grill Alfred Hočevar Frank Hrovat Frank Hrovat Martin Hren družina Hinko Matthew Jasko Raymond Kastelic Joseph Kocin Joseph Lokar Daniella Muniza J. Muzic Bobby Pa j k F. M. * Persin Raymond Peskar Richard Robert Edward Sterle Eugene Shušter Louis Snyder Edward Toparis Frank Zakrajsek Edward Zitko Edward Zupančič Clarence Tekom teh praznikov, prosimo, da kličete na daljavo samo, če je klic nujen. Vojni se mudi in ne more čakati - niti ob praznrkih. /, THE ©HIŠO B£U {Si TELEPHONE CO. /? C^x r ^^ w ^ ^^^^^ kiubi in nepozabni naš sin in brat! Zgodf i si dal ;:voje updr in jcnr zjv]jc„jr za Svojo domovino. Daleč od nas iva zdaj Tvoje truplo, d* ne moremo pohiteti na Tvoj [j tb' da bi ga za'.ili b solzami. Toda tolaži nas edino upanje, le šc enkrat vsi skupaj snidemo tam gori nad zvezdami. c-'va.; sladke, počivaj mirno v daljni tuji zemlji. "»t ne gleda, smrt ne Kaker intttsl, da težave j(> vpraša, zrmske si prestal, naš sin, v »a i s keso zavihtl, v rajske da odšel v višave J-' najdražje nam odnaša, kjer ni solz, nc bolečin. URe les tolažbe ni: žalujoči ostali: ALOJZIJA STOPAR, mati. ■ LOUISE. VICTORIA, PAULINE BLASKO, MARV '-hERERNAK, PVT. JOSEPH. ALBIN in STANLEY, sestre in bratje. l^evcland, o„ 23. dceembra, 1943. AMERIŠKA DOMOVINA, DECEMBER 23, 1913—PART I 7 Smri in življenje j (Dcmača povest iz leta 1848) ' Bila je lepa pomladanska noč. Luna je svetlo sijala in na tisoče svetlih zvezdic se je lesketalo na jasnem nebu. Drevje je stalo v najlepšem cvetju in razsipalo svoje prijetne dišave po pisani dolini. Vsa narava se je prijazno smehljala v svoji pomladanski odeji. Vse naokrog je bilo mirno, le potoček, ki je ob robu zelenega hriba drvil svoje valove proti majhni vasi, je motil tišino. Sem in tje je lahni veter zamajal zeleno listje na drevju, da je zašumljalo, kakor bi si šepetalo kakšno skrivnost. V vasi je že vse počivalo, le v borni bajtici kraj vasi je še bledo brlela luč. Na postelji je ležalo bolno dete, komaj kakih pet let stara deklica; poleg nje pa sloni in joka skrbna mati, ki je prečula poleg nje že več noči v skrbeh in solzah. Oh, kako dolge so pač ure, ki jih mati pre-čuje več noči poleg svojega bolnega otroka. Dvakrat strašnej-še pa so bile njej te, ker ji jo krvavelo srce še na drugi rani,! katero ji je vsekala nemila j usoda. Pavle, njen mož, s katerim je j živela v najlepši složnosti ih I zadovoljstvu je moral na vojno, ko je nastal na Laškem punt. Vojna vihra je bila že zdavnaj potihnila in vojaki so se veseli vračali na svoje domove; toda Pavleta pa le še ni in o njem ni ne duha ne sluha. Skrbno je povpraševala žena po njegovih pismih, toda vse zastonj. Tudi gosposka oblast ji ni vedela ničesar povedati, kakor to, da je najbrže obležal na bojišču. Leto in dan je že minilo, odkar je dobila od njega zadnje pismo. Kaj ji še preostane misliti, kakor da ga res ni več med živimi, posebno pav še potem, kar ji je povedal sosedov Tomaž, ki je bil z njim v vojski. Pravil je, da ga je videl poleg sebe pasti na bojišču, toda sovražnik ga je prehitro zapodil s tistega kraja, da se ni mogel dalje pomuditi pri njem. Uboga žena toči solze in vedno toži in žaluje po svojem možu. Z vso gorečnostjo je sedaj ljubila le še svojo hčerko Agato; ves up je sedaj stavila le še vnjo. Skrno je poleg nje prečula cele noči; varovala jo je kakor more le dobra mati varovati svojega ljubljenega otroka. Več noči že ni zatisnila očesa, a končno pa jo je le zmagal spanec. Naslonjena na Agatino posteljo, je zadremala za nekoliko časa. Pa glej, naenkrat se odpre nebo! Pavle prijazno pomiga svoji hčerki od tam. Svetla zvezdica se utrne na nebu. Leti k bolniški Agitini po-steljci in se spremeni v angelj-ca, kateri dvigne bolno dete in ga odnese na svojih perotih v nebeške višave. Mati vzdihuje in steza svoje roke za detetom. Kakor obupnica, ki vidi, da za-jstonj napenja svoje moči k rešitvi; borila se je s poslednjimi močmi z nevidno močjo. I Nenadoma pa skoči kvišku in I zagrabi svoje bolno dete, "jaz j te ne pustim!" pravi in se pre-! budi. Vse to so bile le strašne sanje, težek kamen se ji je odvalil od srca in zopet je lažje zadihala. Na stolu poleg nje je ležalo zadnje Pavletovo p i s m o—za njo draga svetinja in spomin.' Pisal ga ji je bil dan pred bo-| jem. Večkrat ga je vzela v ro-' ke in čitala, mogoče ga je pre-čitala že sto in stokrat, a vedno j ga je še rada vzela v roke in prebirala. Zdelo se ji je, kakor! da je vsakokrat zopet kaj no-] vega našla v njem in zopet ga ; nekoliko potolažena položila! na prvotno mesto. To pismo pa 1 je vzela v roke tudi sedaj in ga čitala glasno, da je slišala tu-J di bolna hčerka. Glasilo se je1 takole: "Ljuba žena! "Globoke doline, visoki hribi in široko morje nas loči; toda v duhu sem vedno pri Tebi in j moji ljubljeni hčerki Agati. 0,1 kako se že veselim in pričaku- i jem tistega dne, ko bom mogel zopet s Teboj prebivati v mirni bajtici. Kako hrepenim Te že^ skoraj videti in mojo ljubljeno! hčerko v naročje sprejeti. Prosi tudi Ti z menoj Boga, da bi skoraj že prišel ta zaželjeni čas! Zelo sem bil zadnjič vesel, ko si mi pisala, da ste zdravi, da je Agata nekoliko zrast-la in da si jo naučila že prekrižati se. Naj tudi ona sklene svoje male ročice poleg Tebe, i kadar se me spominjaš v molitvi in Bog bo gotovo uslišal vajino prošnjo. "O, kako bi jaz rad videl svoje dete poleg Tebe v nedolžni molitvici prositi Boga zame; mislil bi si, da vidim angeljčka iz raja, ki se v Tvojem naročju igra. Povej ljubi hčerki, kako neizrečeno jo ljubi njen oče, ki pa ga loči tako silna daljava od 1 nje, da je ne more pestovati v svojem naročju. Povej ji, če Te more že razumeti, kako zelo se je veselim in da ji bom prinesel lepih reči, kadar se povrnem, ampak to pa le, če bo vedno ubogljiva in če se bo rada učila moliti!— "Kar se tiče mene, hvala Bogu, sem še vedno precej zdrav;' nekateri pa imajo hudo mrzlico. To pismo Ti pišem iz ležišča blizu Novare. Predenj ga boš dobila, bom že v boju, ker gremo že jutri proti sovražniku. Pravijo, da se znamo pri Novari udariti. Bog daj, da bi srečno zmagali, kar prav trdno upam. Ob prvi priliki Ti bom zopet kaj pisal in Ti poslal tudi naslov, da boš vedela, kam pisati. Ako bi pa božja volja hotela, da v boju padem, pa tudi nikar ne žaluj preveč, ljuba žena; misli si, da je hotel Bog tako imeti in spominjaj se me pogosto v molitvi in tudi ljubljeno hčerko tako poduči. "Z Bogom, predraga moja. Prisrčno vaju še pozdravljam in v duhu poljubljam. Še enkrat z Bogom! "Ves Tvoj "Pavle." Iz ležišča pred Nevaro, 1848. * * * Ko je prebrala pismo, so ji solze zalile oči. Na ustnice ga pritisne in ga poljubu je, kakor drago svetinjo. Tudi mala Agata je jokala z materjo. "Ljuba mama, kdaj pa vendar pridejo oče?" je vprašala nedolžno. "O kako rada bi jih že videla iii - poznala. Ali me kakor Vi? — Jaz hočem Bogca + ,K vnrU ivnpli l)uuO luui yiii lunu iu... prositi, da bi kmalo—da bi danes prišli. Mama, jaz mislim, da Bogec sedaj ne spi, gotovo me bo slišal, ako zdaj z Vami molim zanje, kaj ne da?" Tako je govorilo nedolžno dete, mati ga je srčno poljubila na čelo pa globoko vzdihnila; da bi se Pavle še kdaj vrnil, o tem ji je zamrlo že vsako upanje. Zato pa jo je še toliko bolj ganila otrokova želja po svojem še nepoznanem očetu. Kakor je bila Agata slaba, jo je morala mati le tako naravnati na postelji, da je nekako klečala. Potem se je pokrižala, povzdignila svoje male sklenjene ročice proti nebu ter z materjo, ki zraven nje pred posteljo kleči moli. Konec moii-tve pa šs pristavi: "O ljubi Bogec, mati so mi pravili, k ko imaš rad dobre otroke; daj. (Dalje na 8 strani) pomagajte va» , klicem CA BODO SU i NftfREJTABOŽlC^ Vesel božič želi vsem rojakom in prijateljem DR. WILLIAM LAUSCHE SLOVENSKI ZOBOZDRAVNIK 15618 Waterloo Rd KEnmore ^ MATIJA KAVAS PREKMURSKI SLOVENEC iz 41. ceste MISTERIJA ROMAN ..........>.................................................................................................................................................... —Sedaj pa, je dejal hladno roparju, ostanete tu 48 ur. i —In potem? —Potem bomo pa že videli. —Toda jaz . . . —Kaj? —čas večerje je že zdavnaj prešel in jaz sem lačen. —Dobite jesti, ko nama pove-j ste, kje se nahaja miss Terryje-; va. —Nimam pojma . . . —Tem slabše za vas. —Lionel je prekinil pogovor, i odšel iz sobe in zaklenil vrata, i Rakham je čul, kako je tudi po-i rinil škrtajoči zapah. Ko je bil ropar sam, si je čel zadovoljno meti roke. —Vse gre dobro, si je dejal in i mirno sedel na edini stol, ki je bil v sobi. Niso si upali poklicati policije in ne bodo si upali pu-ttttii me, da bi poginil od lakote. Sicer pa imam sedaj 48 ur časa in njih skrivnost mi je znana, j —Sreče pa res nimajo z me-j noj. Kot na primer ideja, da 80, me zaklenili ravno v to sobico...} Toda pred vsem moram pregledati, ali je moj stari tovariš še( na svojem mestu. To je najvažnejše. Rakham je pomolil glavo skozi železne palice, ki so bile vzidane v oknu in nato spet zadovoljno sedel. —Vse gre dobro, je ponovil. Ta znameniti Brady, ki ga smatrajo za nekaj posebnega, pa le ni tako prebrisn kot Misterija! Rakham je s sklonjeno glavo začel razmišljati. Slišal je bil ves pogovor med Johnom Terry jem in Lionelom in vedel je za gusarjevo skrivnost, ki je bila tako ženijalno skrita za njegovo sliko. Edino za bodoče načrte svojih nasprotnikov ni vedel. —Ni dvoma o tem, je dejal, da Brady odpotuje v Patagonijo. Drugače ni mogoče. O tem je treba obvestiti Misterijo, da ga lahko prehiti. Mislim pa, da izgube precej časa z iskanjem "Morske lastovke," ki je iz raznih vzrokov ne bodo mogli naglo odkriti. Po končanem razmišljanju je Rakham odprl miznico male mize, pri kateri je sedel, vzel papir in peresenik, česar mu Lionel ni bil vzel, ker je mislil, da je na varnem v tej skrbno zaklenjeni sobi. Na majhen kos močnega pa- NAZNANILO IN ZAHVALA Globoko p< trtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je nemila smrt posegla v našo sredo in nam odvzela iskreno ljubljeno in nepozabno mater JENNIE DOBNIKAR ki je previdena s sv. zakramenti zatisnila svoje trudne oči 7. novembra 1943 in smo jo po opravljeni za-dušnici v cerkvi Marije Vnebovzete položili, dne 12. novembra 1943, k večnemu počitku na sv. Pavla pokopališče. Tem potom se želimo iskreno zahvaliti Rev. Fr. Baragi za opravljeno sveto mašo in ganljive cerkvene pogrebne obrede. Dalje želimo tem potom izreči prisrčno zahvalo vsem, ki ste darovali za svete maše, ki se bodo brale v mirni pokoj duše ranjke matere. Prav tako iskrena hvala vsem, ki ste okrasili krsto s krasnim cvetjem v zadnji pozdrav pokojne. Posebno zahvalo pa želimo izreči članicam Oltarnega društva Marije Vnebovzete, podružnice št. 10 SŽZ, društva Mir št. 142 SNPJ, kadetinjam od podružnice št. 10 SŽZ in članicam Navy Mothers kluba, ki ste prišle pokojno kropit, ste pri njej čule in jo spremile na njeni zadnji poti. Prav posebna hvala pa nosilkam krste, ki ste jo spremile do groba in jo položile k večnemu počitku. Prav lepa hvala tudi vsem, ki ste dali svoje avtomobile brezplačno na razpolago ob priliki pogreba, ter sploh vsem, ki ste nam stali ob strani in nam bili v pomoč na en način ali drugi. Vsem se želimo prav prisrčno zahvaliti. Iskrena hvala tudi pogrebnemu zavodu Žele in Sinovi za vso naklonjenost in postrežbo v času največje žalosti v družini in za izvrstno vodstvo pogreba. Ljubljena in nepozabna mati! Odšla si iz tega zemeljskega trpljenja k svojemu Stvarniku po zasluženo plačilo. Žalostno Te sedaj iščejo naše oči in goreče molitve pošiljamo k Bogu, da Ti on podeli večni mir. Spočij se sladko do svidenja nad zvezdami. Žalujoči ostali: SINOVI IN HČERE ZETJE IN VNUKI Cleveland, Ohio, 23. decembra 1943. pi rja je napis.il sledeči stavek1: "Brady na potu na Falkland-ske otoke, kjer se menda nahaja Budhin demant." Ko je to stor.l, se je znova stegnil skozi omrežje okna in snel na zunanji strani hiše z zida kletko, v kateri se je nahajal bel golob; to js bil "mali tovariš," o čegar prisotnosti se je Rakham par trenutkov prej prepričal. Bil je golob pismonoša z dolgim vratom, širokimi prsi in močnimi peruti, znamenite dur-Rinske pasme. Rakham ga je bil prinesel seboj, ko je stopil pri Terryjevih v službo, ne da bi se. zmenil za zasmehovanje drugih poslov. Sam ga je hranil in skrbel zanj. Miss Elleni, ki je bila rahločutna in nekoliko sentimentalna, je ugajalo, da ima uslužbenca, ki tako zelo ljubi živali. Po mišljenju dekleta je to mogel biti pač le pošten človek in zvest služabnik. Ko je Rakham božal goloba, se je nasmejal, spominjajoč se naivnih besed Miss Ellene. Zge-nil je papir, na kateri je bil pisal in ga vtaknil v srebrni prstan, ki ga je nosil golob na levi nogi. Potem ga je znova pobožal in izpustil. Golob se je dvignil v zrak, napravil par krogov, kot bi iskal svojo pot, potem pa je kot puščica od-frčal v smeri proti vzhodu. Nato je Rakham zaprl okno, zadovoljno se smehljaje, kot človek, ki je storil svojo dolžnost. -o- SMRT IN ŽIVLJENJE (Nadaljevanje s 7 strani) da kmalu pridejo moj oče domov, vedno hočem dobra biti!" Zunaj pod oknom je med tem stal neki mož; vse je slišal in videl, kar se je v bajti godilo. Med molitvijo tudi on poklekne na hladna tla pred bajtico in goreče z njimi moli. Pri poslednjih besedah Agatinih in materinih, pa mu je hotelo srce počiti in vroče solze so polile | tla, kjer je klečal. Nič več se' ni mogel zdržati. "Pavle, žena te mrtvega ob-' joku je, hčerka pa prosi Boga,' da bi se kaj kmalu vrnil domov," tako je tiho govoril sam s seboj, se urno dvigne, stopi k vratom in potrka nanje. "Kdo je in kaj bi radi?" se zasliši žalostni in napol ihteči glas znotraj. "Jaz sem," odgovori in še pristavi zraven: "Pavle, Tvoj mož." Kakor blisk prešine stanico krik nepričakovanega veselja in kmalu je slonel Pavle na prsih svoje žene, katera ni vedela, ali je vse to resnica, kar vidi, ali pa se ji mogoče zopet sanja. Težko bi bilo popisati, kaj je ta čas občutila, ko naenkrat vidi pred seboj svojega moža, katerega je že prištevala med mrtve. Zdelo se ji je, da se je znova rodila in žalost, katero je nosila za njim že toliko časa, se je nenadoma spremenila v veselje. Pavle sedaj pripoveduje svoji ženi, katera si ni mogla misliti, zakaj ni bilo tako dolgo nobenega glasu od njega, kako se je vse to zgodilo. V biiki pri Novari je bi! ranjen, kakor ji je bil že povedal sosedov Tomaž, da ga je videl tam pasti. Toda je bil ranjen le na nogi, da ni mogel dalje. Sovražniki so ga ujeli in odpeljali v ujetništvo v Turin. Tamkaj je bil:, v bolnišnici. Kmalu je ozdra- :< vel a potem pa ie bil ujetnik v jj, trdnjavi, dokler niso po voj- | •skini poravnavi izpustili vseh {ji Ujetnikov, da so se lahko vrnili j a domov. ' i{i» Tako je uslišal Bog pobožno {(i molitev. Pavletu se je ta dan | izpolnila želja, katero je nosil j!1 v svojem srcu že toliko časa, da i mu je bilo v ječi že zginilo sko- i ro vse upanje na: vrnitev in da " bi se sploh keda.i izpolnila ta želja. Kakšni občutki so prešinili njegovo srce pod oknom, ko je po dolgem času zopet stal pod domačim kapom, ko je videl, da ga smatra žena za mrtvega ter jo sliši moliti za njegov dušni mir! In kako mu je bilo pri srcu, ko je prvič videl svojo hčerko bolno na postelji moliti za svojega očeta, da bi se že skoro vrnil in da bi ga vsaj enkrat videla, kajti o smrti še ni vedela ničesar. Vzel je v naročje svoje bolno dete, ka objel in poljubil. Agata pa je danes prvič videla svojega očeta in se ga je tudi veselila, kot se ga pač more veseliti bolan otrok. Toda, ubogo de-t° 1873 1943 NO. 301—PART II Marija s pomarančami Le še nekaj dni je bilo do tožita, a Marija se še zmeraj odločila, ali naj gre na pot tez mejo ali ne. | dvakrat, trikrat, še večkrat ftvegala tako rekoč svoje živ-Jeilie, ko se je z jerbasom po-^anč na glavi pretihopatila la drugo stran, tokrat se pa Jar ni mogla odločiti. , ^udna bojazen, ;p o d o(b n a ei>ini slutnji, ji je stisnila sr-® vsakikrat, kadarkoli je polnila jerbas s pomarančami l^d postelje, prelagala, predla in prebirala rumenka-!°^late sadove. Slago gre onstran meje do-[° v denar, zaslužek je sija-zato res ni čuda, da vleče *'eta na prepovedana pota. ^oštančevo Marjeto so dobi-aničarji; zaprli so jo in globo je morala plačati, Se njena bajta ni toliko vre- še več drugih, ki hodijo j ^ejo, je že doletela kazen, -i110 ona, Marija, je imela do _ ^ še zmeraj srečo. .v aJ> tega sama ni vedela, Pa je slutila. m am na meji je graničar, *^nopolt, živahen južnjak; 0 se imenuje. [ u Jovo je privoščil Mariji P8 J prijazen pogled, pri-r"° besedo, 'akoie poleti, ko je Marija njivici, ki |g jo ime-l'lji'CdVi onstran meje, oko- 111111 ali žela, vsa razpaljena iyi'očine, žareča od mladosti, K 6 često približal Jovo in jo Pvorii ^°eetka ga Marija ni kaj , r&zumela, a ko je sčaso-Mali graničar pričel med ( govorico vpletati sloven-esede, se je Marija zapletam v živahen pogovor. eh pogovorov se je kma-LZvilo prijateljstvo, iz pri-L?tva pa — vroča ljubezen yvarJa do lepe Marije. L 0 Je pogosto'prihajal ^ "ie'01 V Vas' Mari-'a pa se! .Sovi zaljubljenosti samo eJala, Hara Je tudi v njej tlela L ki bi v drugih okoliščinah .. VzPlamiela v moč- JJbezen. barija je svoje srce ne^omu drugemu: Tenetnu fantu Petru iz va-je imela zares rada, z !;, . rJem je samo ljubim-^ golega koristo-ljubja. t namreč ni pozabila k. lz graničar j a dneve in ^ot, 0Ve službe in Je ted»j V t^V° prest°Pala mejo. ^ n« Pi'ed božičem pa se L,*1« nekaj, kar je Mari-, '^silo iw "neg je zapadel in še ^retrgoma snežilo. l^°tna hišica Jurcova je ^ . aj do slemena zasneženi Jhna okna so komaj še :„ dlz snega. jf atl> dva so bili Jurcovi ^t°|»-ezani od sveta. Vb videč v tem času v Marija pa se Vt;la ^ bolj. !"jel> Jovo, ob tem vreme-dejala na tihem, da bi očetu in materi ne izdala tikanja. "Da, jaz. Važne reči, Marija," je odgovoril Jovo, si ote-pel sneg in pričel stopati po sobi. "Važne reči?" Kakšne pa?" Jovo je hotel spregovoriti, pa je s pogledom na stara dva umolknil. Marija je razumela. Na skrivaj je pomignila očetu in materi, ki sta se vsa zaprepaščena tiho odstranila iz sobe. "Kaj torej ? Menda me ne bodo zaprli?" se je hotela pošaliti Marija, pa ni mogla prikriti zaskrbljenosti v naglasu. "Ne tebe, mene." Jovo je stopil bliže in nežno prijel Marijo za roko. 'Marija, za majhno uslugo bi te prosil, ali smem?" "Za kakšno uslugo? Veš, Jovo, čedalje zagonetnejši postajaš; povej že vendar." Jovo je sedel na klop ob peči, kraj njega Marija. "Poslušaj! Zadnje čase je naš komandant začel nekaj sumiti, najbrže zaradi tebe. Vprašal me je, kako in kaj je z ženskami, ki tihotapijo pb-maranče čez mejo in ali mi je znano, da ena izmed njih zmeraj srečno odnese pete. Zagrozil je celo, da bo dal vso reč preiskati, naj torej le pazim, če mi je služba mila. Iz vsega tega sklepam, da je moral nekdo našim nekaj povedati. A kdo bi bil ta, kaj praviš, Marija?" Marija je nekoliko bleda z odprtimi usti poslušala to zgodbo. Vedela je takoj, da tisti nekdo ni nobeden drug, kakor Peter, njen fant. Ta ji je nekoč, očital, češ da je slišal praviti, kako neki graničar lazi za njo. Kaj če bi se fant maščeval iz ljubosumnosti? Teh svojih misli pa Marija ni hotela izdati graničar ju, temveč je dejala: "Kdo bi bil? Nimam pojma. Ali je to tako važno?" 'Ne, važno je to, kar ti bom zdajle povedal. Marija, prihodnjič te bom moral na meji ustaviti ..." "Kaj, kako?" 'Kakor sem rekel, Marija. To žrtev boš, upam, doprinesla zame." "Žrtev? Jovo, ne razumem te!" "Takoj me boš razumela. Enkrat, dvakrat sem res spregledal tebi, drugim ne to moram sedaj popraviti, da odvalim sum od sebe. Samo da te pri-mem, pa čeprav imaš jerbas prazen. Tako, mislim, da mi boš ustregla. Vse to bo samo na videz, pozneje te'seveda izpustim, razumeš?" Marija je nekaj časa molčala, potem je pa bušknila v smeh. "Torej tak junak si, Jovo! Ce te že mora ženska reševati, tebe in tvojo službo, pa naj bo. To uslugo ti bom že naredila, bodi brez skrbi. Ampak ne s praznim, s polnim jerbasom bom doprinesla žrtev, da bo bolj zaleglo. Tu moja roka!" Graničar je bulil v dekle, kakor bi ne verjel svojim ušesom; ves zardel je zajecljal: "Hvala — hvala ti, Marija; zmeraj ti bom hvaležen . . ." Položil ji je roko čez pas in jo rahlo privil k sebi, ko so (Dalje na 2 strani) V deželi svobode še vedno poje zvon božičnega miru! Ho žični z%)onoH)i (Zložil pokojni Rev. Andrej Smrekar) Zvonove cul sem zopet peti v božični mirni noči sveti, čez dol in goro srčno, milo. Kot nekdaj še se je glasilo: O miru vsem ljudem na zemlji. A prišli so nemirni časi, in vendar čuli so se glasi kot petje angel j cev nebeških do dobrovoljnih src človeških: Ljudem na zemlji mir nebeški! Potres razmajal je ognjišče, za sabo pustil je grobišče. Ljudje, ki srčno se ljubili, pod smrtno koso so vmolknili o miru vsem ljudem na zemlji. Glasnejši klic sem čul zdaj z line: "Naj vse izgine, Bog ne mine! Krivica mora se podati, pravica mora kraljevati — in mir ljudem na zemlji!" Sveti večer na Volgi lz spominov na rusko ujetništvo Že tretje leto smo praznovali vojni ujetniki sveti večer v tujini, oddaljeni tisoče kilometrov od ljubljene domovine. Prav na sveti večer je kakih dvesto mož odmetavalo globoki sneg na veliki samarski postaji. Kot vodja vojnih ujetnikov sem prosil postajnega načelnika višjega inženjerja Lin-ka, naj nam dovoli, da se udeležimo polnočnice v katoliški cerkvi. Sicer nerad je vendar po vztrajnih prošnjah ustregel tej naši želji. Okoli polnoči smo odkorakali v poljsko katedralo. Bila je mrzla noč in sneg je naletaval. Služba božja se še ni končala, ko so prihiteli ruski stražniki in nas zapodili iz cerkve. Sibirski ekspres je obtičal v snegu pri postaji Kinelu. Hočeš nočeš so nas poslali na delo v mrzlo samarsko planoto. Vso noč smo kidali sneg in se šele proti jutru vsi premraženi vrnili v barake. i Komaj sem si pri veliki peči nekoliko ogrel premrle ude, je stopil k meni prijatelj Grego-rij. Bil je po rodu Poljak in v službi kot železniški strojevodja na samarski postaji. Poklical me je ven in me ves razburjen prosil, naj rešim njemu in njegovi družini življenje. Prestrašen sem ga vprašal, kaj se je vendar tako groznega zgodilo. 1 Rekel mi je, da je njegov' ' sorodnik profesor Koslov z že- j no pribežal iz Moskve v Sama-ro. Boljševiki so ga izsledili in ubili. Ženi pa se je v zadnjem1 trenutku posrečilo zbežati in je našla pri njem zavetje. GPU' (politična policija) da jo že' išče in ako jo najde pri njem, da je njena in naša usoda zapečatena. "Glej Aleksander' Aleksandrovič, le ti nas moreš ! rešiti. In to takoj, še danes,1 1 j utri bo morda že prepozno, j Šel sem z njim v stanovanje lin dogovorili smo se, da se od-J pel jeva z gospo proti Moskvi z j večernim vlakom, preoblečena v kmeta. Globok sneg je ležal nad Sa-maro.in snežilo je čedalje bolj. V četrtem razredu aamarske postaje sva čakala odhod sa-marskega vlaka, ki je odšel z večurno zamudo. Dve postaji pred reko Volgo sva izstopila, ker sva se bala stroge kontrole na postaji Batraki. Do kolen sva gazila globoki sneg. Gospa Koslova je bila tako izmučena, da mi je le z zadnjimi močmi sledila. Nekoliko pred polnočjo sva dospela na most čez reko Volgo. Službujoči oficir, videč izmučeno žensko, se je dal pre-prositi in nama je dal prepust-I nico za moža in ženo. Straža na mostu je skrbno pregledala najino dovoljenje in nas pusti-| la na most. To je menda eden j največjih železniških mostov j čez največjo reko v Evropi. Do j skrajnosti izmučena sva nadaljevala svojo trnjevo pot. Noč je bila temna, bril je oster sever in metal snežinke sem in tja. Komaj sva videla nekaj korakov pred seboj. Kar sem zaslišal rezek pisk za seboj. Velika lokomotiva ekspresnega vlaka je bila komaj nekaj korakov za nama. Zavpil sem, kolikor sem pač mogel, gospe Koslovi, naj se umakne. Ne vem, ali je presli- šala moje vpitje ali pa je bila tako globoko zatopljena v svojo žalostno usodo, da se ni umaknila. Izginila je pod »kolesi lokomotive. Stroje-vodja je opazil grozno nesrečo in ustavil vlak. Na tiru so ležali posamezni deli človeških udov in sneg se je tajal v še vroči krvi nesrečne žene . . . Usoda, je hotela, da je baš stroje-vodja, moj prijatelj Gre-gorij, ki mi je izjročil nesrečno ženo v varstvo, vozil vlak. Stopil je pred mene. Ni mogel govoriti. Bled je staj pred menoj in si zakril obraz.. Kakor iz globokih sanj je prišel polagoma k sebi. Govoriti ni mogel, samo ostro me je pogledal in pritisnil palec na usta. Razumela sva- se. Medtem so prišla vojaška, spremstva, ki so spremljala ;vlak, in me potisnila v bližnji vagon. Mislil sem si: Moja usoda je zapečatena. Vojaki' so brili sirove burke iz mene. Ko je vlak prispel na večjo železniško postajo Sisran so me uklenjenega oddali železniški nnilici. Okrog mene se je zbralo mnogo ljudi. Tudi strojevodja je pritekel še enkrat k meni. Videl sem ga, kako je vzdignil obe roki proti nebu, kakor bi bil prosil: "Ne izdaj me." Oddali so me ljudskemu so« dišču. Pahnili so me v podzemsko klet, prenapolnjeno z ujetniki. Jok in smrad sta vladala po zatohlih in temnih prostorih. Takšna gneča je bila, da smo le stoje prenočili. Drugo jutro smo prišli pred ljudsko sodišče. Sodili so le politično osumljene in jih je bilo največ obsojenih na smrt. Druge pa, ki nismo zagrešili političnega prestopka, so poslali kopat grobove na mestnem (pokopališču. Obsojeni da bomo pozneje. Kopali smo velike jame, kjer, je bilo dovolj prostora za deset do dvajset trupel. Mraz je postajal čedalje hujši. Vojaška straža je poslala nekega Ukrajinca in mene pobirat lesene križe na pokopališču. S I križi smo zanetili velik ogenj, j kjer se je premraženo vojaštvo grelo. Ko sva drugi dan spet lomi-: la križe nad grobovi, sva se i domenila, da pobegneva. Sreč-ino sva prišla do izhoda pokopališča. Nihče naju ni opazil. Skrbno sva se razgledovala, kam naj jo popihava. Kar sva zapazila, da prihaja iz mesta proti nama vojaška patrulja. Zbežala sva nazaj na pokop-lišče in se skrila v razpadlo barako, kjer je bilo vedno do 50 trupel, ki so čakala na ponočni pokop. Zarila sva se med mrtvece in čakala svojo usodo. Prav kmalu je odprla patrulja napol gnila vrata. Mislila sva, da sva izgubljena. Vodja patrulje je pogledal po mrtvecih in ukazal vojaštvu: 'Iščite jih drugje, a ne v tem smrdljivem hlevu." Zaloputnil je vrata in težki koraki so se škripaj e oddaljili po zmrzlem snegu. Midva sva prestala v tem mučnem, nepopisnem položaju grozne trenutke. Prestreljene glave, zmrzla človeška kri, polomljeni udje, grozni pogledi nekaterih mrtvih so porazno vplivali na najino izmučeno (Dalje na 2. strani) Zamislil sem se v dni minule, ko prvič so se pesmi čule iz ust krilatcev iz višave, na revne zemeljske niža ve: Ljudem na zemlji mir nebeški! Zabučal glas je vojne sile in vtihnil glas je pesmi mile; gromeli grozni so topovi, med sabo klali se rodovi, miru na zemlji pa ni bilo. Otožno glavo v dlan položim: "Saj ni miru!" obupno tožim. — "Ker črt in srd med ljudstvom vlada, kdor ima, - je, kdor nima -■% strada," to pesem nova je božična. flMERIŠKfl»t>©M©VINA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN - SLOVENIAN MORNING IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME DAILY NEWSPAPER CLEVELAND 3, 0., THURSDAY MORNING, DECEMBER 23, 1943 LETO XLVI. — VOL. XLVI. MmtrnMULm ^^pMB I 2 - AMERIŠKA DOMOVINA, DECEMBER 23, 1943 Vesele božične praznike in srečno novo leto želimo vsem odjemalcem in prijateljem,! FRANK PAULIN'S SERVICE STATION ATLANTIC GASOLINE vogal St. Clair Ave. in 61. cesta Vse, kar potrebuje vaš avto, dobite pri nas. Lepa hvala za naklonjenost in se priporočamo še za naprej. Želimo vesele božične praznike in srečno novo leto vsem prijateljem in znancem RENO CAFE MR. in MRS. FRANK LISJAK DOBRO PIVO . . . VINO . . . TOBAK 10401 Reno Avenue Diamond 6299 VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO VAM ŽELIJO CARL G. OPASKAR, M.D. ZDRAVNIK 740 East 152nd Street Office: GLenville 3134 Res: POtomac 8055 DR. VINCENT OPASKAR ZOBOZDRAVNIK 6402 St Clair Avenue HEnderson 4114 FRANK V. OPASKAR ODVETNIK Hippodrome Building MAin 3786 Res.: WAshington 0989 VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO VSEM ODJEMALCEM, PRIJATELJEM IN ZNANCEM ŽELI DOT'S CAFE DOROTHY URBANČIČ, Manager 15930 Saranac Road Ob priliki se ustavite pri nas! TEXACO SERVICE STATION CHARLES WICK in SIN vogal E. 185th St. in Neff Rd. IVanhoe 9568 Vesele božične praznike in srečno novo leto vsem odjemalcem in prijateljem Vesele božične praznike in ^ srečno novo leto želim vsem odjemalcem CLOVER DAIRY Milk from Approved Dairies JOSEPH MEGLICH, lastnik 1003 E. 64th St. ENdicott 4228 Vesele božične praznike in srečno novo leto ANTON in JULIA MAROLT GOSTILNA 1128 E. 71st St. in 1129 E. 68th St. Pristni legalni likerji dobra vina, 6'- pivo in prigrizek GROCERIJA in MESNICA 10201 Prince Ave. Michigan 0746 m Priporočamo se za nakup raznega svežega doma posušenega mesa, šunk, klobas ter riževih krvavih klobas in fine sveže grocerije, po znie ceni Pripeljemo tudi na dom. nO v® Želimo vesele božične praznike in srečno ' ^ leto vsem odjemalcem in se toplo priporočamo se bodoče. /i Vsak petek pri nas ribja pečenka Se toplo priporočamo želi Vesel božič in srečno novo leto vsem odjemalcem JIM SEPIC TRGOVINA Z ŽELEZNINO, ORODJEM, BARvA^ če rabite vrtno orodje, travo al umetni g" j kakor tudi barvo, varniš in potrebščine pri P naj-hiše, se oglasite pri nas. Postreženo vam bo P nižjih cenah. KEnmore 13°° 16009 Waterloo Rd. VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO ± LETO ŽELI VSEM SVOJIM ODJEMALCA C0LLINW00D BAKING COMPANY Vesele božične praznike in srečno novo leto želim odjemalcem in prijateljem in se priporočam še za bodoče ANTON OGRINC MESNICA 6414 St. Clair Avenue ENdicott 3716 Vesel božič in srečno novo leto vsem odjemalcem in prijateljem želi J. KRECIC MESNICA in GROCERIJA 1054 East 61 st Street tliviršritfjkt Za vaše zdravje in zadovoljnost v letu 1944 rabite MLEKO in SLADOLED od Euclid Dairy Co. 515 East 200th St. KEnmore 0515 JOHN ZALAR, lastnik 16C06 Waterloo Rd. IVanhoe k'e Izborilo pecivo, potice in kolači za vse jjtete' družabne prireditve. Kruh neprekosljive k HOMOGENIZED VITAMIN "D" MILK Podjetje se zahvaljuje za naklonjenost v tekočem letu in se toplo priporoča v letu 1944 Vesele božične praznike, srečno in zdravo novo leto! ST. CLAIR WINDOW SHADE CO- ^ 6532 St. Clair Avenue ENd>cott TRGOVINA S STENSKIM pAPlRjE gilU. i Venetian Blinds in zastori narejeni po iial Vesel božič in srečno novo leto! -g MARIJA S POMARANČAMI --e (Nadaljevanje s 1 strani) tedajci zunaj zacingljali zvon- ; ci. Marija je skočila k oknu. 'Sneg orjejo proti meji!" Komaj slišen ah ji je zatre- . petal na ustnah, ko je zagledala na oralu med drugimi Petra. In česar se je bala, da bi nam- . reč Peter ne prišel noter, se. je , v naslednjem trenutku že zgodilo. V veži so zaropotali škornji, vrata so se odprla in Peter je: stopil na prag. "Dober dan, Marija," je po-; zdravil in hotel stopiti naprej.! Ko pa je zagledal graničarja,' je obstal pri durih. 'A, gosta imaš? Nisem vedel/ ne zameri," je pikro pristavili in s sovražnim pogledom pre-' meril graničarja od nog do glave. "Gospod je prišel po oprav-! kih in se je mimogrede ogla- j sil pri nas ..." Peter se je glasno zasmejal. | "O, saj poznam tiste oprav-1 ke, ki so važni za tihotapce s' pomarančami ..." 'Vi, slišite," je vzkipel gra-j ničar, "pazite, kaj govorite!"; "Vi pa pazite, kam zahajate i v vas, ste razumeli," je Peter j ogorčeno rekel in stopil korak' naprej. "Peter!" je zakričala Marija' ! in se zagnala med tekmeca.! i "Mir!" "Saj bo mir, Marija, zbogom I j —!" je Peter mirno odgovoril, j ce obrnil in zaloputnil vrata j |za seboj. Zunaj ga je sprejel smeh to- j 1 varišev, vaških fantov. Konji; ; so spet potegnili, zacingljalo jej mimo hiše naprej . . : i Na vse to je mislila Marija,' ko se ni mogla odločiti, ali naj 1 1 gre ali ne. Res je Jovu obljubi- j ,1a, toda ali je ni Petrov nenad-' ni, sirovi nastop odvezal te ob- j ljube? Saj je Peter v jezi go-' , t:ovo še bolj očrnil graničarja in ga najbrže Vii- več -na meji.' Od tistega nesrečnega dne ga Marija ni več videla, tudi Petra ni bilo na spregled, i Kaj naj stori? Saj bi bilo potemtakem sploh nesmiselno,1 hoditi na mejo in se izpostavljati nevarnosti, i J Tako je Marija med mučnimi ugibanji kolebala ves teden. In približal se je sveti večer. Nič pravega razpoloženja ni ! bilo pri Jurcovih . . . ' Po večerji je Marija prižga-| la lučke pri jaselcah, se naslo-■ nila na mizo in molila. 'Taka si nocoj kakor še ni-ikoli," je poočitala mati. "Ne i vem, kaj ti je ... " "Kaj, nič mi ni! Dolgčas je, j nič drugega." j "Tudi meni je dolgčas," je i zazdehal oče in potem so spet | vsi trije umolknili. Stara dva sta kmalu zadre-j mala pri peči, Marija pa je pri-I čela listati po neki knjigi. Ura je šla že na deseto, ko je | nekdo potrkal na vrata. Marija je šla odpirat. "Ti, Peter?" j 'Da, jaz. Si kaj huda name, Marija?" "Sem, ker te toliko časa ni } od nikoder." t 'Ne zato. Zaradi tistega mislim, saj veš, zadnjič ..." j "Kaj bi tisto! Stopi noter!", i Peter je brž ubogal. \\ 'Vesele praznike vsem skupaj," je pozdravil. I j "Vesele, vesele, tudi tebi ve-'i sele, Peter," sta ponavljala sta-! ra dva, ki sta se bila predra-'; mila. 11 Marija je Petru ponudila stol. 1 'Ne, Marija, zdaj ne bom se- i del. Obleci se, greš z menoj." |l J 'Ali se tako mudi? Kam pa, i i če smem vedeti?" j: j "Povem ti pozneje, Marija. J Kar hitro se pripravi ..." j J "Ali smem?" se je Marij a j i obrnila k peči. | Roditelja sta prikimala. , "Saj Peter te menda ne bo ' na konec sveta zapeljal," se je ' j pošalil oče, a mati je pristavi- ; jla: | "Pa glejta, da ne zamudita i polnočnice. Oh, vas mladih pa [človek res nikoli ne razume—" j; I Lepa mrzla mesečna noč je, .ležala nad pokrajino, sneg je1 j škripal pod nogami, j "Kam, proti meji?" se je I zavzela Marija, ko sta zavila1 ' mimo gozda. ] ."Ne, prav na mejo," se je smejal Peter. ! 'Prosim, Marija, zaupaj mi,! , nič hudega ne bo, vse boš izve-; dela pozneje." j Dospela sta. j "Kdo je?" se je oglasila tem-1 na postava vrhu. klanca. •! Marija je spoznala glas Jo-va. | ;i "Midva, Peter in Marija!" j 1 i "Dobro, kar naprej . . ." !| "Veš kaj, Peter," je zašepe-; tala Marija, 'če mi pa zdaj ne ; ■ razložiš, se kar obrnem in grem 1 ! nazaj." ■j In Peter je na kratko pove-dal tole: j " i 'Z Jovom sva se še tisto uro,! ko je odšel od vas, pobotala. 1 Ko smo do meje zorali sneg,' • smo obrnili. Srečali smo Jova, 1 in pomisli, kar na lep način sva se pogovorila med seboj. Jovo ima vendar svoje dekle, saj no-' coj ga je menda prišlo obiskat, ' jaz pa svoje — tebe, Marija! " I Kaj pa je treba še več? Z Jo-ivom sva se torej zmenila, da " se na sveti večer snidemo tam- • le v graničarski kolibi, kjer bo- ■ mo lepo proslavili spravo in ^mogoče še kaj drugega. To je vse. No, si zdaj zadovoljna?" Marija ni mogla odgovoriti " j od čudnega ginjenja. Za odgo-ivor je krepko stisnila Petrovo -1 desnico. 2; V kolibi so bili zbrani grani-| čar,j i ob prižganem božičnem ,I drevescu. | Marija je sedela kraj Petra, 3; ob Jovu pa se je stiskalo drobil no, črnooko dekle z juga — j njegova nevesta. Med veselimi pogovori in pet-_ijem ob kozarcih vina so pote-:kale ure svetega večera. Peter je postal od močnega "Ivina sila korajžen in je razlo- I žil: "Gospodje, po božiču bova 'peljala z Marijo nekaj poma-I ranč čez mejo. Tam imam stri-' ca, trgovca. Blago bom dal pošteno ocariniti. Ali je prav | tako?" 1 "Seveda, to edino je prav." | je odvrnil komandant. "Tiho- | tapstvo pa je največje zlo za g vas in za nas." Preden se je družba razšla,11 je Jovo vzel kozarec z vinom in spregovoril: 'To čašo izpijem na srečo in | i i zdravje Marije in njenega za- g ročenca Petra!" "Živela!" je zadonelo od f vseh strani. Kdor bi tedaj Ma-|| riji pogledal od blizu v obraz, ' bi opazil solze v njenih očeh J % Solze ljubezni, žalosti ali | sreče—kove? (V. B.) jf -o- "OB UPU TEM SE JAZ f BORIM" _ || j Ne plakaj deva za menoj, j j ker v duhu vedno sem s teboj, ' ko na straži sem sredi noči, mi prideš ljuba pred oči. *! 1 Tvoj vidim svetel žar oči, ljubezen tajno govori, najljubša si mi ti dekle, 'ne jokaj in ne zabi me! Na me spomin naj ne umre, 'oh, ljuba, moli ti za me, da vrnem kmalu se nazaj v domači kraj, mladosti raj! i' i ' ' .Takrat življenje novo bo, Igorje bo vse pozabljeno, najni srci bosta združeni, ,ljubezen večno vživali. • • j 'Ob upu tem se jaz borim, : po tebi draga hrepenim, ! si moja in ostani mi sedaj in skozi žive dni. Marjanca Kuharjeva. -o- ! SVETI VEČER NA VOLGI | i ' , ! (Nadaltevanie s 1 s'ranl' ; živčevje. Vse vprek so ležala j moška in ženska trpula, na vseh obrazih je bilo nekaj gro-1znega . . . ! • Bližal se je večer. Ko se je 'stemnilo, so prilezle iz svojih 1 skrivališč kakor mačke velike ' podgane. Pričele s.o grizti s svojimi ostrimi zobmi zmrzla tru- • pla. Enemu so grizle nos, drugemu ušesa ... To škrtanje je šlo skozi mozeg in kosti. Ko so pa podgane naskočile tudi naju, sem zavpii tovarišu: "Niti minute ne ostanem več tukaj. • Rajši takoj v smrt!" Vstal sem in se previdno bližal izhodu. Nalahno sem odrinil vrata, ki !1 so se škripaj e odprla. • Mirno in tiho je bilo na po-i kopališču, le tam daleč na kon-■'cu božje njive je plapolal ve-i lik ogenj. Kopali so grobove' za politične obsojence. Kmalu se je opogumil tudi i moj tovariš. Bil je že skrajni ! čas, da sva zbežala, kajti vo-| , jaštvo je prišlo po trupla, da ■'jih položi v skupni grob. Mi-' -1 dva sva se srečno rešila, on v I Ukrajino, jaz pa nazaj v Sa- - maro. Strojevodja Gregorij" je - bil na kstno željo premeščen j v Sibirijo. Siromak ni mogel, i nsjti miru . . . -1 Aleksander Ličan -:—o- t Prvi ameriški marini, ki so ke- - daj stopili na evropska tla, so - bili oni v spremstvu Benjamin 1 Franklina v Francijo leta 1776. Prva svetovna vojna v srcih slovenskih otrok FRANK PRIMOŽIČ 1297 East 55th St. GOSTILNA ■Vsakovrstno žganje, 6% pivo in vina— Se toplo priporoča za obilen poset, kjer boste vedno dobro postreženi s pijačo in jedili. Vesele božične praznike in srečno novo leto želim vsem skupaj! WOLKOY JEWELERS 6428 St. Clair Ave. 707 E. 185 St. ŽELI VSEM ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem prijateljem in znancem KUNSTEL'S CAFE 6616 St. Clair Ave. Vesele božične praznike |p i in srečno novo leto želimo Ip i vsem gostom in prijate-| ljem. ANTON KOTNIK 7513 St. Clair Ave. Slovenska točilnica najboljših legalnih likerjev, vina in najboljše pivo ter okusen prigrizek. Se toplo priporočamo za obilen obisk. Pri nas dobite vedno dobro pivo, vino in žganje ter se priporočamo za naklonjenost. Odprto do 2:30 zjutraj Mi popravimo fenderje, ogrodje in prebarvamo avto, l| da izgleda kot nov. Večletna ( izkušnja je naša garancija. Želimo vsem skupaj ve-f sele božične praznike in sreč-| no novo leto! SUPERIOR BODY & PAINT CO. ANTON KOROŠEC BONDED WINERY 6629 St. Clair Ave. ENdicott 2233 Se zahvaljujemo za naklonjenost in se priporočamo še za naprej za fina vina. FRANK CVELBAR, lastnik Želimo vesele božične praznike in srečno novo leto vsem obiskovalcem in prijateljem! 6605 St. Clair Ave. ENdicott 1633 Vesele božične praznike in srečno novo leto želi odjemalcem in prijateljem KARL'S FOOD MARKU KARL SPRETNAK, lastni! GROCERIJA in MESNICA 1209 Norwood Rd ENdicott 8262 "olna zaloga grocerije, zelenjave in finih vrst mesa. Vesele božične praznike in srečno novo leto želimo vsem našim odjemalcem in prijateljem. RUDY BOZEGLAV WINERY 6010 St. Clair Avenue BOŽIČNA DARILA Toplo se priporočamo za nakup božičnih daril, frnamo lepo izbiro za vso družino. Vesele božične praznike in srečno novo leto želimo vsem našim odjemalcem in prijateljem Ob zatonu leta 1943 se najtopleje zahvaljujemo za vso naklonjenost izkazano našemu podjetju ' ŽELIMO SREČNE BOŽIČNE PRAZNIKE TER ZDRAVO, ZADOVOLJNO NOVO LETO VSEM SKUPAJ LOUIS STRNAD 1168 East 77th St.. vogal Donald Ave GROCERIJA in MESNICA Vesel božič in srečno novo leto želimo vsem odje malcem in' prijateljem in se toplo priporočamo za nakup raznovrstne grocerije in mesenine PAULINE STAMPFEL 6108 St. Clair Avenue ^OE>NA TRGOVINA ZA ŽENE, DEKLETA, MOŠKE ROSEDALE DAIRY JAMES J. MACEROL lastnik SLOVENSKA MLEKARNA 1083 E. 68th St. HEnderson 4926 4% Butter Fat mleko iz priporočenih mlekaren Želim vsem skupaj vesel boži© in srečno novo leto! FRANK VIDMAR 1038 East 74th Street ENdicott 4362 GROCERIJA in MESNICA •Se toplo priporočamo- želimo vsem skupaj vesele božične praznike in srečno novo leto! MOLLY'S TAVERN 7508 St Clair Avenue Vesele božične praznike in srečno novo leto želimo vsem skupaj Ustavite se pri nas in boste prijazno postreženi z dobrim pivom, vinom in žganjem ter okusnim prigrizkom. Ob petkih serviramo ribjo pečenko. Se toplo priporočamo GEORGE KOVACIC 6312 St Clair Avenue v Hrvatskem narodnem domu) JUGOSLOVANSKA BRIVNICA v 4eH vesele božične praznike in srečno novo leto Vseni prijateljem, znancem in obiskovalcem Zakrajšek pogrebni zavod NAJMODERNEJŠE UREJEN V VSEH PODROBNOSTIH Postrežba z invalidnim vozom vedno na razpolago ENdicott 3113 6016 St. Clair Avenue V naslednjem prinašamo iz- i r^ze in spomine slovenske šol- š ske mladine v Sodražici, ki so 2 izšli v šolskem listu "Iz naše v doline," katerega je izdajal Po- j mladek Rdečega križa v Sodra- c žici. ž Doživljaji iz svetovne vojne č (Piše Mihelič Anton iz Žimaric) z Vsaka vojna zapusti zle po- c sledice, posebno hude je pusti- c la grozovita svetovna vojna. V r tej vojni je padlo mnogo liedol- s žnih žrtev za svojo domovino. 1-Na nedeljo, 27. julija, 1914 j je bilo izdano povelje, da mora- ] jo vsi tisti, ki so odslužili voja- c ško dolžnost, pa do 50. leta sta- 1 rosti pod orožje. Zelo težko so c moški zapuščali svoje domove, a še težje žene in otroke. Žene so morale z otroci obdelovati zemljo, ki jih je redila. Res da je bilo ženam in otrokom doma zelo težko, a še dosti težje pa je bilo možem, -vojakom. Vedno so bili v ob-j emu smrti. ( Naš sosed mi večkrat pripo- . veduje o vojni, na primer: Na Sveti gori in njeni okoli- -ci so se vršili strašni boji. Neke temne jesenske noči se je vnel napad, pri katerem je bil j tudi naš sosed. Italijanov jej bilo sila dosti in vsi pijani soj pobijali sovražnika kakor ste-j klo žival. Avstrijske čete so; bile premagane. Naš sosed se! je zatekel v cerkev, se stisnil v! kot in tam čakal v negotovo-! sti, kaj bo. To pa je bilo nevarno, mislil si je, če pride sovražnik v- cerkev, bo posvetil in ga ubil, zato se je splazil skozi okno na prosto. Tam se je vle-gel na kup mrličev in čakal, dokler se sovražnik ni pomiril. Proti jutru je odšel k svoji četi, kjer je pa dosti vojakov manjkalo. Drugi doživljaj.—Ko so Italijani napadali naše čete, so se naši precej časa hrabro brani-li. A ker je bilo sovražnika le j preveč, so morali naši poska-kati v vodo, da so se rešili, bilo j| je šest mož. V vodi so bili kake ,j štiri ure. Eden je bil zmrznil, drugi pa so občutili težke ozeb-Jj line na nogah. d Vojno pa so občutili tudi ti-, sti, ki so bili doma. Vojaštvo ^ je pobiralo živež, seno in želez-|| nino. V naši farni cerkvi so . vzeli zvonove, da so jih prelili v * topove. Pri sosedu so si bili f| napravili betonirano jamo, da ■i so vanjo skrivali živež. " Koncem leta 1918 pa so voja- ki pometali puške od sebe in k šli vsak k svojim čakajočim, j Zemlja je bila sita nedolžne kr- s vi. Ranjena in preorana od topov je molče čakala boljše bo- s dočnosti. Človek, prej kakor žival, se je zopet spremenil v z človeka, zaželel si je košček r zemlje, ki bi jo mogel v miru ] obdelovati. Z vso vnemo se je oprijel zamujenega dela in iz z razvalin ter poteptane zemlje c si je s trudom uredil hišico in i krog nje košček zemlje, ki jo 2 je ljubil bolj kot kdaj prej. j Kajti zdaj je znal še vse bolj r ceniti mirno življenje sredi c ljubljenih domačih, na svojih s domači grudi. g * * * j. Kako je bilo mojemu očetu v 7. svetovni vojni c (Piše Lesar Marija) ( Moj oče je bil komaj 18 let i star, ko je moral iti na nabor v ] Ribnico. Tam je bil spoznan 1 sposoben za vojaka. V osmih dneh je že moral oditiv Admont < na Štajersko, kjer je bil šest 1 tednov. Tam so ga preoblekli 1 v vojaško suknjo in izvežbali ' za bojišče. V šestem tednu pa : j so dobili vsi novo obleko, kar 1 je bilo znamenje, da se bližal ; I odhod na fronto. Čakali so sa- j '|mo še brzojavke, potem so šli j še v lepo samostansko cerkev k 'i spovedi in sv. obhajilu. Pri isti !! maši so hudovni odpeli libero '; za vse in odzvonilo jim je. Tež- j v ko jim je bilo pri srcu, ker ve-! ■ deli so, da gredo mnogi od pri-" šotnih v smrt. ' Na postaji jih je čakal dolg ' vlak z živinskimi vagoni. V " vsak vagon so natlačili po 42 ' vojakov. Nič niso vedeli, v ka-• tero stran jih peljejo. Šele " potem, ko je vlak vozil proti; ' Ljubljani, so spoznali, da gre-j do na Italijansko. V Postojni' - se je vožnja prenehala. Potem' 2 so šli peš na Fajti hrib. Tam - se je bila deveta ofenziva, groz-: - na bitka. Dosti jih je padlo, še - več pa je bilo ranjenih. Osem: 3 mesecev je imel moj oče ven-' 2 dar srečo, da je ostal zdrav. 1 Dne 2. marca, 1917, ko so bili - izmučeni od ponočnih napadov j Italijanov, je šlo sedem voja-j - kov počivat v malo kaverno. 3 Komaj so zaspali, je pred ka- - verno treščila granata, ki je a težko ranila mojega očeta v ro-v ko in glavo. Tudi drugi tovari- j i ši so bili ranjeni, samo eden je a ostal nepoškodovan. Takrat bi bil moj oče kmalu - izkrvavel, če ne bi bil prišel njegov tovariš in ga za silo ob- g vezal. Potem je pa z veliko § muko zbežal v večjo kaverno, § kjer se je nahajalo še več vo- | jakov in tam je obležal nezave- f sten. I Ko se je zavedel, je trpel g strašno žejo, pa ni bilo niti | kapljice vode nikjer. Ko se je | zmračilo, sta ga nesla dva sa- | nitejca iz kaverne na obvezova- | lišče. Ko sta ga nesla po cesti, so p začele ponovno padati granate, | oba sanitejca sta se prestrašila | in ga pustila kar sredi ceste in | zbežala. Granate so strašno | padale na vse strani. On si ni | mogel nič pomagati, ker je bil | oslabljen vsled izgube krvi. Ko f so prenehale padati granate, 1 sta se zopet vrnila sanitejca, | misleč, da so granate raztrgale 1 zapuščenega ranjenca na kos- f ce. Po čudnem naključju pa je g ostal živ. Nesla sta ga naprej j na prvo obvezovališče, od tam § pa so ga z avtomobilom odpe- ? 1 j ali v bolnišnico v Štanjel, j Trpel je grozne bolečine. Po | enem mesecu pa so ga odpelja- i li v bolnišnico na Madžarsko, \ kjer je ostal eno leto. Tam je ! bilo zelo slabo, kajti jedli so j največ samo kuhano peso. Gla- \ ■ va je bila kmalu dobra, roka je i bila pa j ako razmesarjena. .! Operiran je bil štirikrat. Od ; bolečin in slabe hrane je bil : nad eno leto v postelji. Ko so i bile rane začel j ene, so ga po-, slali v Ljubljano na pregled, .ikjer je bil spoznan kot stalno .i nesposoben za vojaško službo. . Sedaj je 60'c vojni invalid. * * :t I Kaj je doživel al a med vojno T (Piše Petrič Marija) ' Ata mi je pripovedoval, kaj "l je doživel v svetovni vojni. Pri-* šel je 19. maja, 1914 iz Ameri-1: ke domov. Kmalu nato so ga " že poklicali na orožne vaje v \Ljubljano, kjer ga je zajel klic 1,"Na vojno!" Avsiro-ogrska je izdala namreč..med tem vojno " napoved Srbiji in zaporedoma s. drugim državam. I j Moj ata je bil prideljen sani- tejcem. Vse sanitetno moštvo je moralo na delo, da pripra-^ I vi j o sanitetni material za voj-v I no. Od 25. do 28. julija je vršil "istražno službo na vratih, kjer je sprejemal došle mobiliziran-ce. Naval je bil tak, da se ne e da popisati, spali so kar na tleh dvorišča garnizijske bolnišnice. Med došlimi je bilo tudi dosti e njegovih prijateljev in znancev. Po nekaj dneh so se odpe- II ljali v Galicijo do mesta Stry, (Dalie na 4 stranli VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO voščim vsem cenjenim odjemalcem in znancem PRODAJALEC ZEMLJIŠČ, Hiš IN VSAKOVRSTNE ZAVAROVALNINE PROTI POŽARU IN NEZGODI IVanhoe 4221 S 18115 Neff Rd PRAV VESEL BOŽIČ TER SREČNO, VESELO IN ZDRAVO NOVO LETO 1944 ŽELI VSEM v Slov. nar. domu - 6419 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio Kollander ob enem naznanja, da še ved110 opravlja vse notarske posle, izpolnjuje prošnje ,_za državljanske papirje, dela prošnje za dobavo racio-niranih Ration) kart, prošnje za delo in da bo tudi, kot prejšna leta, pomagal izpolnjevati listine za dohodninski davek (INCOME TAX). Pri Kollan-derju lahko vedno plačate račune za elektriko, pl11^ telefon itd. Prodaja tudi AMERICAN EXPRESS denarne nakaznice (Money Orders). Ako želite lep stenski koledar za 1944 se zglasite v njegovem uradu, da ga vam podari LYON DAIRY SLOVENSKA MLEKARNA 1166 E. 60th St. HEnderson 84»* ANTON ZNIDARŠIČ, lastnik Naša mlekarna je poznana kot ena najbolj nitarnih v mestu. Naši odjemalci so vsi zaC*°V°-'ge z našo postrežbo. Priporočamo se onim, kate ^ niso naši odjemalci, da postanejo in se prepnc naši izvrstni postrežbi. ^eli111 Vesele božične praznike in srečno novo leto r ^ vsem cenjenim odjemalcem in prijateljem- jgfij Vesele božične praznike in srečno nov mM v HI želimo vsem ST. CLAIR SAVINGS & LOAN CO. 6235 St. Clair Ave. HEnderson ^ Vesele božične praznike in srečno novo leto želimo našim odjemalcem, prijateljem in znancem KRAMER'S GRILL SLOVENSKA GOSTILNA —Se priporočamo— 747 East 185th St. IVanhoe 9619 če želite imeti kozarec dobrega vina se oglasite pri KRAMER'S WINERY 5303 St. Clair Avenue Vesele božične praznike in srečno novo leto želimo gg^ vsem našim gostom Sp^1 FRANK MRAMOR, ML. » GROCERIJA 1 6710 St. Clair Ave. HEnderson 7769 Se toplo priporočamo za nakup grocerije za božične praznike. — Cene zmerne, postrežba točna. VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELIMO NAŠIM ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM JOSEPH GLOBOKAR REAL ESTATE HOUSES . . . LOTS FARMS 986 E. 74th St. Vesele božične praznike in srečno novo leto vam želi HEnderson 6607 VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO -LETO ŽELIM ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM TER SE TOPLO PRIPOROČAM ŠE ZA BODOČE. ANTON ZELEZNIK SLOVENSKA MLEKARIJA 3310 W. 50th St. MElrose 1857 Vesele božične praznike in srečno novo leto želita MIKE POKLAR in SIN GULF COMPLETE SERVICE E. 43rd in St. Clair Ave. ENdicott 9181 Vsem gostom, prijateljem in znancem želi vesele božične praznike in srečno novo leto JOSEPH WALLAND 15507 Saranac Road RESTAVRACIJA in GOSTILNA Najfinejši likerji—Legalna vina in pivo PRVA SVETOVNO VOJNA V SRCIH SLOVENSKIH OTROK (Nadaljevanje s 3 strani) od tam so nadaljevali pot nekaj dni peš. Imeli so veliko voz in konj s sanitetnimi pripravami, 252 izvežbanih sani-tejcev, dva oficirja. Med njima je bil tudi stotnik Colarič, poznejši major v Jugoslaviji, dalje tukajšnji domačin vojni duhovnik Zaje, osem zdravnikov in dva apotekarja, eden izmed njih ribniški lekarnar An-čik. S temi ljudmi je bil moj ata skoro ves čas skupaj. Dne 18. avgusta so trčili prvič s sovražnikom, bilo je okrog štirih zjutraj. To vam je bilo pokanja pušk, granat, strojnic in šrap-nelov! Takoj so dobili polno ranjencev, kar na prostem so postavili zasilne šotore v. veliki in vedni nevarnosti za svoje lastno življenje. Moj ata je p omagal obvezavati ran j ene vojake. To mučno delo je trajalo do mraka, ranjencev pa je bilo vedno več in veliko je bilo tudi mrtvih med njimi. Čedalje bolj nevzdržno je bilo, kar pride povelje za nagel umik. V daljavi so zapazili kozake. Na noč se je pričel splošen nered, vsak je bežal, kamor je kdo mogel; vse naokrog je bilo v ognju, slišalo se je ječanje ranjencev, vojakov, civilnih ljudi, posebno otrok in žensk. Nihče si ne more predstavljati te grozote. Vojaštvo je moralo prvo na cesto, da pospravijo vozove in topove. Kdor je bil bolj surov, je prej utekel smrti. Streljanje se je slišalo od vseh strani in zgodili so se slučaji, da je Avstrijec ustrelil Avstrijca, meneč, da je sovražnik. Uničen je bil ves sanitetni material in veliko moštva. Med to zmešnjavo so prišli do mesta Glinjane v Galiciji, kjer so se zopet po malem se-šli. Moj ata in Ančik sta se žalostno pozdravila: "Ribnica, nikdar več se ne ,vidim,o Po velikih in'budih bojih in ob velikem pomanjkanju hrane je prehodil ata v teh letih s tovariši vso Galicijo. Nato pa so bili vsi premaknjeni na italijansko fronto. Do Vrhnike so se peljali z vlakom, potem pa so hodili preko Krasa, dokler niso prišli v Kostanjevico. Kasneje pa so odšli na Tirolsko do' Primolane. Tik pred zapadom so ga poslali s tremi možmi v Ljubljano po potrebni material za saniteto. Iz Ljubljane pa je tedaj odšel domov brez vsakega dopusta. Med tem pa je bil razpad Avstro-ogrske monarhije in ustanovljena je bila troe- dina jugoslovanska država. * * * Nikdar več vojne (Piše Prijatelj Milka) Temni oblaki so se leta 1914 zbirali nad Evropo. V juliju pa se je začul grozen klic: "Vojna, vojna!" Zavzeti poslušamo otroci, kadar nam starejši ljudje pripovedujejo o doživljajih iz svetovne vojne. Glaso jokanje je spremljalo očete in brate, ko so se odpravljali na vojno. Možje so se poslavljali od svojih dragih z veliko žalostjo, ker nihče ni vedel, ali se bodo še kdaj videli ali ne. Doma so ostali le žene, starčki in otroci. Dela je bilo čez glavo, ker je primanjkovalo moških delovnih moči, a ker tudi vprežne živine ni bilo, je dalo kmetijam konje ne razpolago vojaštvo, ki se je med vojno mudilo tukaj, a kmetje so jih morali zato krmiti. Vedno so prihajale komisije, ki so zahtevale od ljudstva zdaj konje, zdaj govijo živino, potem prašiče in živež, še staro železo in celo zvonove iz župne cerkve so pobrali. Šolska mladina je nabirala koprive, listje malin itd. Ni čuda, če je tudi civilno prebivalstvo trpelo pomanjkanje. V trgovinah kar čez noč niso imeli nobene reči več na prodaj. Obleko, čevlje, živila, vse se je dobilo proti gotovem denarju le na izkaznice, a še na te je bilo treba čakati po ure in ure. Kar so ljudje dobili potom izkaznice, je bilo malo vredno, obleke so* bile iz kopriv ali iz papirja, čevlji pa so imeli lesene podplate. A v sili postane človek tudi iznajdljiv. Kar so mogli ljudje na kmetih utrpeti, so odnesli v mesto, da so prinesli na skrivaj domov sladkorja, petroleja in drugih najpotrebnejših predmetov. Kar je imel kdo v mestu, da ni nujno potreboval, je naskrivaj zamenjal na kmetih za neobhodno potrebna živila. Kako hudo je bilo materam z majhnimi otroci, ko jih niso imele s čim nasititi. Razen tega bi bilo treba poslati očetu, sinu ali bratu k vojakom kak priboljšek—a kje vzeti? Na frontah so stradali, doma so stradali, celo ranjenci in bolniki niso dobili, kolikor bi rabili, da bi prej okrevali in ozdraveli. Velika stiska je bila povsod. Bolnišnice so bile v|e prenapolnjene z ranjenci! Na bojiščih so umirali tisoči krepkih fantov in mož. Med tem pa se je polagoma približeval konec. Koliko gospodarjev, očetov in fantov se sploh ni vrnilo nikdar več in koliko pa jih je prišlo pohabljenih nazaj! Koliko mož je umrlo v ujetništvu, koliko potem doma! Grozna je vojna sama na sebi, grozne so njene posledice. Vsak, kdor se je še spominja, pravi: "Bog nas varuj vojne! Vojne nikdar več!" VI vev ■ vi bzseni mu Piše Tončka Jevnik Na Sveti večer je bilo in na ulicah .je vladal hud mraz, da so bile vse zapuščene. Le tu in tam je bilo čuti škripanje poznega pešca in zopet je vse utihnilo, da je zavladala pusta tišina. Motno so svetile poulične svetilke, iz teme pa so se znova zaslišale stopinje, ki so prihajale izza vogala visoke hiše. Pod svetilko se je prikazala ženska postava in je za trenotek postala.. Iz stolnice pa se je v tem času oglasil glas zvona ter se jasno razlil po mrzlem ozračju. Ura je bila 12, zdelo se je, kakor da so se udarci s silo trgali iz brona, zrak je nemirno trepetal. Postava pod svetilko se je ozrla proti cerkvi. Koli-krat je že slišala zvonove, dan na dan, a še nikdar jih ni bilo slišati tako veličastno in vabeče. Tako hrepeneče niso peli še nikdar. V teh glasovih zvonov so se oglašali spomini preteklih dni. To so bili glasovi, ki so bili zapisani v dno srca in ki so se sedaj znova prebujali in vztrepetavali. Celo megla in mraz sta bila nocoj nežnejša in ljubkejša. Zakaj?, to sama ni vedela, le občutila je. Stopala je dalje proti cerkvi in ko je dospela do nje, se ji je zdelo, kakor da se je prebudila iz dolgega spanja. Stopila je v cerkev, zvonovi so molčali, gorak vzduh po ka-dilu ji je udaril nasproti. Množica lučic, radostno, lepo petje in veličastni glasovi orgel, vse to jo je za trenutek omamilo. Samo hipec je postala med vrati neodločno. Svetloba ji je razsvetlila bledi obraz, ki je nosil znamenja slabega življenja ta nekdaj tako lepi obraz. Bolne poteze krog ustnic, modrikasti kolobarji krog ugaslih in mrtvih oči. Zaprla je vrata za seboj in stopila proti stranski kapelici, kajti polna svetloba sredi cerkve se ni ujemala z njeno notranjostjo, • iskala je tudi tukaj svoje tovari-šice teme. Obstala je pred oltarjem in rdeča lučka je vztrepetala, na steni pa so se pokazale neenakomerne dolge sence, so od časa do časa begale po stropu in po stenah. Veličastni glasovi petja po mračni kapelici, izgubljali so se in zopet prihajali. Napeto je poslušala te glasove, glavo je nagnila nekoliko naprej in ustne so se ji odprle, roke pa je nehote in nevede sklenila. Ti glasovi . . . kako so ji znani, a ni se mogla spomniti, kje jih je čula. Ti glasovi so ji pripovedovali o sreči davnih dni, pripovedovali so ji o mla-sti, ko jih je verno in z velikim veseljem poslušala. Tedaj je še njena čista duša z njimi uhajala k jaslicam in s pastirci (Dalje na 5 strani) Vesele božične praznike in srečno novo leto želimo vsem našim odjemalcem in prijateljem! SLOVENSKA PEKARIJA 6724 ST. CLAIR AVENUE EX 0881 J. CERAR in R. SIMONČIČ, lastnika Se prav lepo zahvalimo vsem za dosedanji obisk ter se priporočamo v bodoče. Postregli vam bomo najboljše z dobro pecivo. Se priporočamo za obilen obisk. A. BROFMAN DEPARTMENT STORE Ladies' and Gents' Furnishings Dry Goods VOŠČIM VSEM SKUPAJ VESELE BOŽIČNE PRAZ NIKE IN SREČNO NOVO LETO! Se toplo priporočam JAMES A. SLAPNIK, ML. FLORIST 6806 St. Clair Avenue Vesele božične praznike in srečno novo leto želimo vsem našim odjemalcem in prijateljem Member of T. D. S Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem skupaj ANTHONY USS 6502 Superior Ave ENdicotfc 9711 6620 St. Clair Ave. HEnderson 8824 W JOHN IN ŠTEFKA PAULECH GOSTILNA Delikatesna trgovina, cigare, cigarete, sladoled, mehke pijače in meso za lunč J. C. MUCHITZ BONDED WINERY 5238 St. Clair Ave. Vse vrste pijače in jedila 1081 Addison Road Vesele božične praznike in srečno novo leto želimo vsem skupaj! HEnderson 0782 Se zahvaljujemo za naklonjenost in se priporočamo še Vesele božične praznike in srečno novo leto želimq vsem našim odjemalcem in prijateljem za naprej za fina vina, na drobno ali na debelo Vesel božič in srečno novo leto vsem skupaj! V naši sanitarni mlekai*-ni boste vedno dobili sveže mleko, sir, smetano, in sirovo maslo. ANTON MARiiMčic GROCERIJA in MESNICA 5919 Prosser Ave. HEnderson 0982 Zahvaljujemo se za dosedanjo naklonjenost in se priporočamo tudi v .ar rs« bodoče NECK SPELICH Vesele božične praznike in srečno novo leto želimo I. vsem odjemalcem in prijateljem! Najlepše se zahvaljujemo za naklonjenost v tekočem letu in se toplo priporočamo tudi za bodoče leto. m 6210 White Ave HEnderson 2116 SVETI VEČER Vesele božične praznike in srečno novo leto! Boječe se stiska vasica pod hrib, kjer prva meglica že vstaja: nocoj je Sveti večer. MARTIN SORN SLOVENSKA RESTAVRACIJA 6034 St. Clair Avenue Oče je danes mrk in mati molče, otroci samo govore: "Danes je Sveti večer. Priporoča svojo domačo kuhinjo, kjer dobite v^dno jako okusna jedila po zmernih cenah. Točna p°strežba in čistoča v vseh ozirih. ^elimo vsem rojakom vesele božične praznike in srečno novo leto. Zvonovi k maši polnočni zvonijo, saj danes je Sveti večei'. MR. in MRS. FRANK YAK0S 669 East 159th Street Oče, mati, otroci strmijo "Kaj letos je tudi Sveti večer?" —Vladimir. Vedno postrežemo z svežim pivom, dobrim vinom in pristnim žganjem. Okusen prigrizek. eyele božične praznike in srečno novo leto vošči vsem svojim odjemalcem in prijateljem Vesele božične praznike in srečno novo leto vsem gostom, kegljačem in kegljačkam, prijateljem in znancem želi JOSEPH POZELNIK gg LASTNIK moderno zgrajenega kegljišča, kO gostilne in restavracije z naj-š§t» boljšo postrežbo. Najlepše se zahvaljuje za te-koče leto in se toplo pripiroča w§3 za prihodnje. * k- J WATERLOO RECREATION 1 BOWLING ALLEYS Waterloo Dept. Store 15504-10 Waterloo Road Trgovina, kjer se dobi vse po nizkih cenah. Imamo popolno zalogo lepih pomladan- • skih oblek za dekleta, žene in otroke za božič. Fino spodnje perilo, nogavice, lepe klobuke, kravate in srajce. Fine in trpežne čevlje za celo družino. VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO! i D. LUSIN'S jSOHIO SERVICE STATION 6002 St. Clair Avenue Priporoča, da ga obiščete, kadar potrebujete gasolin ali olje za vaš avtomobil KOMIN'S PHARMACY SLOVENSKA LEKARNA John Komin, lastnik 6430 St. Clair Ave., vogal Addison Rd. želi vsem odjemalcem vesele božične praznike in srečno novo leto IVanhce 9595 15721 Waterloo Rd V BOŽIČNI NOČI p _ 1: (Nadaljevanje s 4 strani) p vred molila božje dete. Da tedaj je bila še čista in nedolžna, j. neomadeževana dragocena ku- r pa življenja. Vse v njej je ki- ^ pelo in vrelo ob misli, a še brez r vsake nevarnosti. Mamico je y imela, ki jo je čuvala in varo- j. vala. Po njeni smrti pa jo je z zajelo življenje v vsej svoji ^ trpkosti, služiti je morala ona še tako mlada. Slaba tovariši- j j a jo je vedno bolj vlekla v bla- j to. Padala je vedno globlje po { vzgledu slabe tovariši je, angel j j nedolžnosti pa je plakal nad j njo. j Orgle so igrale tresoče v du- ] šo segaj očih in otožnih zvokih, ] pobožno jih je poslušala. Tudi j njeno ž i v 1 j e n j e so bili taki ^ otožni zvoki. Rada bi se bila ; znebila takega življenja, rada ( bi se mu iztrgala in ubežala, a j ni imela dovolj moči in trdne ] volje. V samoti jo je iskala, 1 trepetajoči se je družil z njo in } jo vznemirjal, a ona pa je be- j žala pred njim iz greha v greh. , Neljub a zvest spremi jeva- } lec je bila njena vest. Znova je sedaj zaplapolalo ono mladost- j no življenje v njeni duši. Zde- -lo se ji je, da so to le prelepe £ sanje, a ta srečna leta njene s mladosti so minila in ni jih več, 5 nikdar več se ne vrnejo. Zaman j, vsak glas orgel ji je ki i-cal: zamanj, zamanj! In ali ^ pa je res vse zamanj? Samo < enkrat naj bi bila še srečna in ( zadovoljna in potem pa nikdar več. Ne, to ni mogoče, to ne more biti. Ona si želi sreče in , miru. Ta n e m i r, ta čuden , strah, zakaj jo vedno preganja, , zakaj ravno ona nima sreče in , miru. Kdo je temu kriv? Visoki glas zvončka jo je predramil iz premišljevanja, ozrla se je proti glavnemu oltarju. V vrstah so se bližali1 verniki s sklonjenimi glavami zatopljeni v molitev k obhajil-ni mizi. Tudi njihovi obrazi so izražali hrepeneče želje po sreči. Tedaj pa ji je hipoma šinila v glavo misel na Boga in ■ na ono svetotajstvo, ki po njem človek zopet zadobi tisti prejšnji mir, prejšnjo dušno či-• stost. In polagoma ji je vst:.-; j al v srcu kes. Njena duša je plakala, solze pa so padale na : njene grehe in jih izrnivale. V ' duhu se je odprla knjiga nje-, nega-žalostnega življenja. Bolj r ko je premišljevala, bolj se jo je lotevala želja popolnoma se '7 oprostiti tega bremena, ki jo ' teži kakor kamen; želela si je i iznebiti se tega grešnega življe-| l nja. Ampak zopet jo je hotelo1 f potegniti grešno življenje n~-j ? zaj v blato in malkuže, iz prsi j \ pa se ji je izvil vzklik: O Bog, | ' o sveto novorojeno Dete—reši! f me! Ljudje so se bili že razšli, : polnočnica je že minila, pred Najsvetejšim na oltarju pa je < plapolala večna lučka in njena l svetloba se je odbijala krog ta-£ bernakla po temnih stenah. y Cerkovnik pa je hodil po cerkvi f in gledal, da bi ne bil kdo v ka-% ki klopi zaspal. Rezko so od-C mevali njegovi koraki po praz- £ ni cerkvi. Ona pa je klečala ____ pred oltarjem zatopljena v mo- l litev in v svojo žalost in svoje s pregrešno življenje. r Cerkovnik se ji je približal i in zašepetala je, da želi spoved- i nika. Takoj je odšel, da ga pokliče, postajala je vedno bolj r nemirna, vstala je in zopet po- ( kleknila, tesno, tako tesno ji je £ bilo pri srcu. Po cerkvi so se } začule stopinje, ki so prihajale ( vedno bližje. Vrata spovednice so se odpr- , la in ječe zaškripala. S stra-L hom je pokleknila v spovedni- . co in se prav s težavo obtoževa- -la, toda čutila je, da se ji vedno . bolj lajša ono breme in ona mora, ki jo je tlačila že leta in leta. Njena duša pa je vstajala zopet čista in jasna, prerojena nova moč in novo življenje ji je prehajalo v njeno dušo. Življenje, ki je bilo enako onemu detinskemu življenju. Mir se je naselil v njeno dušo, ko se je oproščena vseh grehov vzdignila iz spovednice in goreče molitve je pošiljala k božjemu Detetu. Odhajala je do- . mov prevzeta od nove radosti, nove sreče in novega življenja. Sedaj ji je bilo jasno, kaj je bilo tisto, ki jo je na sveti večer gnalo ven iz sobe, ven, da ! sama ni vedela kam. Tedaj, ko se je potolažena vračala do- ' mov, tedaj je šele spoznala, da : jo je vabil Jezusček na sveti večer k spreobrnenju. Lahki in prožni so bili njeni koraki, ko ; se je sedaj na sveti večer spre-obrnjena vračala domov. Končno pa želim vsem mojim prijateljem in znancem vesele božične praznike in srečno novo leto, da bi ga v veselju in zdravju ohajali in še mnogo let j dočakali svetega dneva. Ne smem pa pozabiti naših fan-: tov-vojakov in jim voščiti kar i mogoče vesel božič in zdravo i ■novo leto, ki se za nas vojskujejo, da bi skupno zapeli pri-hodnji božič "Sveta noč, blaže- • na noč ..." Vsem materam, • ki imate svoje sinove pri voja- ■ kih, pa želim, da bi vas božje ■ Dete potolažilo in vam sinove ^ zopet zdrave vrnilo v vaš ob-t jem. --—o- Kako je ujel tatu drv i _________ 1 Mlin, katerega ostanki so še T danes vidni v strugi Drvanje po - sohah, ki štrle iz vode, da se j nanje obešajo med kopanjem ) otroci, skačejo z njih in ki slu- 2 žijo za počivališča kačjim pa- 3 stirjem, je bil last Janeza Ko- 2 vača. Vso svojo mladost, vso - j moško dobo in še kos starih dni 3'je preležal v njem, presanjal -jali pa je gledal skozi okno, ka-i ko ljudje delajo, kako se tru- Jdijo za kos kruha, njemu pa !trud ni nikoli privabil znoja na čelo. Poznal je znoj od preve-i, likega ležanja, ko se je medel 3 in skoro gnil obračal na poste-e lji, solnce pa je žgalo, da mu a je njegova vročina lezla do ko- - sti. Ob takih prilikah se je se-i. veda potil, toda ne dolgo, ker ri je navadno zlezel v zajezo, se - okopal v hladni vodi, nato pa 1- je šel ležat h kolesju, kamor moč vročine ni segala, a Zanj je bilo pridobivanje kruha tako lahko: vrečo žita je \ stresel v grod, poklepal je ka- : men, dvignil zapor, da se je j zavrtelo kolo, in kruh se mu je , ustvarjal tako rekoč sam. Ves mlin je bil prepreden z ' motvozom, ki je bil pritrjen na ; eni strani na mlinske grode, v , sobici pa na pripravo, na kate- ' ri je visel zvonec. Ko je v gro- i du zmanjkalo žita, se je priprava sprožila in zvonec je vzdramil Janeza Kovača iz lenobne dremavice. Tak je bil njegov način pridobivanja kruha in donašal mu ni malo. Da-si ni imel bogsigavedi koliko grunta, otrok pa se je kar trio po bajti, so živeli vedno v izobilju. Kruh so puščali po oknih ter ga metali svinjam, in nikoli jim ga ni zmanjkalo, zakaj Janez je segal v vreče po potrebi. Cim večja je bila potreba globlje je segel. Ljudje so tu pa tam potarnali nad njegovo nepravičnostjo ter mu za-pretili, da mu bo že Bog plačal, ali drugič so prinesli znova k njemu, zakaj moko je delal dobro in daleč naokrog ni bilo mlina. Neke, poletne noči, ko se je Janez Kovač nekoliko navlektel božje kapljice, ki jo je dobil, da bi ne segel pregloboko v kmetovo vrečo, pa se je zgodilo, da se ni odzval zvonjenju signalnega zvonca, ampak se je obrnil, v sanjah zaklel zaradi nemira okrog sebe in smrčal dalje, dokler ga niso zbudili kriki ljudi, ki so ga klicali. Vzdramil se je in hotel vstati, ali tak smrad je ležal nad njim, ga zgrabil za prsi ter ga tiščal na posteljo, da se i skoraj ni mogel ganiti. In duši-lo ga je, mu zapiralo sapo, da so ga obile solze. Začul je prasketanje ognja in pokanje tra-movja na zadnji strani mlina. Napel je vso moč svojega telesa, sedel pokoncu in pogledal po sobi, ampak kaj, ko pa je bila ' polna dima,. da ni videl nikamor. Na pamet je vedel, kje j morajo biti vrata. Skočil je s postelje, se splazil ob tleh k vratom ter jih odprl, da bi prišel ven. Toda priklet je bil ves v ognju, da skozi njega ni bilo mogoče uiti. Vročina je puhnila vanj, da je zatreščil 3 vrata, skočil na posteljo ter za-j čel klicati na pomoč. Skoraj a mrtev je bil že, ko se je ljudem ~ posrečilo iztrgati iz stene ne-(Dalie na 6 strani) BOŽIČNO VOŠČILO! Božični prazniki so pred nami; čas, ko človek rajši misli na druge kot na sebe. V tem duhu želimo vsem polno veselja v božičnem času. Cleveland, Ohio 478 East 152nd Street Vesefe božične praznike in srečno novo leto želimo vsem našim odjemalcem in prijateljem! The Double Eagle Bottling Company JOHN POTOKAR, lastnik 6511-19 St. (lair Avenue PEARS Slovenskih groceristov in mesarjev v Collinwoodu 2ELE ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO! AMERIŠKA DOMOVINA, DECEMBER 23, 1948 KAKO JE UJEL TATU DRV (Nadaljevanje s S strani) kaj brun. Potegnili so ga na prosto in ko se je ozavestil, je še videl, kako se je sesedla streha, se pogreznila v notranjost mlina, da so oblaki plamenov plahutnili gor do neba. Počasi se je rušila stena za steno; br-vno za brvnom je dogorevalo in ogorki so leteli v Drvanjo, se vtapljali v nji ali pa so samo očrneli in odplavali zibaje se po strugi. Ko je pri svetem Andražu zazvonilo jutrnico, je na mestu mlina čvrčal kup kadečih se brven. Razpokani mlinski kamni so ležali sredi njih do polovice dogorela kolesa pa so se bila pogreznila v vodo, iz katere so tu pa tam molela ožgana rebra, okrog katerih se je nabirala umazana mrena, ki je lovila vase smeti in razno grdobijo. Zjutraj se je Janez Kovač moral preseliti na dom k ženi in otrokom. Zanj so se takrat začeli hudi časi, zakaj moral je prijeti za delo, moral se je sprijazniti z motiko, s koso in s cepmi. Težko je šlo in zasovražil je vse ljudi, da bi jih zmlel med dlanmi, ko bi bil nekoliko bolj živ. Da bi si zgradil nov mlin niti mislil ni. Ne bi si ga mogel, četudi bi prodal ves svoj grunt, od zavarovalnic pa ni prejel . niti toliko, da bi bilo za en sam mlinski kamen. Nikoli ni mislil da bo dočakal požar pa je imel zavarovano le za malenkost. Zdaj mu je bilo žal ali kaj pomaga zvoniti po toči. Poletje in prvi meseci jese- • ni so še nekako šli dasi zdaj J kruha niso več razmetavali po : nepotrebnem ali ko je pritisnil 1 mraz takrat se je pričelo hudo. Gozda niso imeli, pa so dajali . za drva navadno moko ali žito, ■ za to zimo pa so si kurivo morali prislužiti. In kakor ti vrag hotel Janeza Kovača izmučiti j do kraja so močnejši otroci šli!' za delom v tujino, ko je nasto-,1 pila jesen, doma pa so mu pu-i1 stili skoro same pohabljence in j1 slabiče, da je vsa drva moral 1 odslužiti sam. Zato jih seveda ' ni bilo mnogo. Da bi mu pa ne : bilo treba prezebati je neke ■ noči sklenil seči po kurivu na nepošten način. Šesta hiša od Kovača je bila last Baloha. V njej sta živela stara človeka in čakala smrti. Otrok nista imela zato sta na stara leta živela v bajti osam-; ljena in zanemarjena, dasi nista bila siromaka. Imela sta, lepo posestvo, lepe gozdove in velike skaladovnice drv, nalo-! ženih kar zunaj na podstenju, kajti v vasi so bili pošteni ljudje, ki jim je bila kraja neznana. Za mejami je držala op njune hiše pa skoraj do Kovačevega grunta pešpot, ki sta jo uporabljala le Baloha. Nič ni bilo lažje kakor iti po tej pešpoti k Balohovi bajti, naložiti vrečo drv ter jo zanesti do- mov. Za to ne sme seveda iz-veda nihče, le žena morda, al: ona je tiha, ne obeša dogodkov na veliki zvon. In tako se j t začelo. Janez Kovač je prinesel iz Balohovega podstenja vsak drugi večer vrečo drv zakuril 2 njimi ter se grel v zapečku pretezal svoje lene noge pc pečnicah, se drgnil po stegnili ter prisluškoval toploti, ki mu je lezla v telo. Minil je november, Baloha pa še nista opazila, da se skladovnica drv nekam prenagle manjša. Šele v adventnih dneh je soseda izrazila Balohovki svoje začudenje nad tem, da letos toliko pokurita. Povedala ji je, da se o njunih drvih med ljudmi nekaj šušlja, zakaj nekdo je baje videl ob njih človeka, ki je polnil vrečo. Sprva še verjela ni in je za poskuš-njo napravila zvečer znamenje, ampak prav oni večer se je Kovaču zdel nekam čuden, da je ostal doma. "Kdo bo pa kradel, ljuba duša! Drva se pokurijo," jo je zavrnila, ko jo je soseda drezala znova. Nekaj dni pred božičem pa je vendar tudi ona spoznala, da jih ne kuri sama. Peter Baloh je bil v mladosti lovec, ko bi se pa nekoč po neprevidnosti skoraj obstrelil, je nehal hoditi na lov, ali puške le ni mogel pogrešati. Obesil si jo je nad posteljo, kjer jo je imel stalno pred očmi in kjer bi naj bila tudi za strašilo tatovom. Vsako leto za veliko noč je snel puško s stene, in ko je duhovnik blagoslavljal pred vaško kapelo kolače, jo je nabil petkrat do šestkrat, in ves je žarel od veselja, ko je gledal za ognjenimi čekani, ki so se vsipali iz cevi, se zapi-kavali v veter in se zgubljali v praznino pred njim. Nato jo je pa spet obesil na njeno mesto. Vsako leto si je pred veliko nočjo nabavil tudi smodnik; da bi bil ob potrebi pri roki. Hranil ga je v rogu za podobo svetega Jožefa, kjer je bil na varnem. Ko je izvedel od žene, kako naglo se niža kup drv, se je nasmehnil in ji rekel, da se bo tat že našel. Kako se bo našel, pa ji ni povedal, zakaj menil je, da bi vse raznesla po vasi in vaba bi ne potegnila. Tistega leta je bil božič v soboto in Baloh je sklepal, da si bo tat za božične praznike hotel napraviti toploto v hiši in zato prišel krast večer pred svetim večerom, na sveti večer pa gotovo ne. V četrtek je ukazal ženi, naj si pripravi v kuhinji drv, kolikor jih bo potrebovala za dva dni, zakaj popoldne in jutri ne sme vzeti s kupa niti polena. On da bo napravil neko znamenje, da bo vi-iel, če vse to o kraji ni le ženila izmišljotina, da bi zakrila svojo potratnost. Popoldne si je prinesel v kolarnico nekaj polen, jih navrtal, nabil s smodnikom, luknje pa je lepo samazal, da jih ni bilo mogoče 'opaziti. Proti večeru je ta s smodnikom nabita polena zanesel v skladovnico drv ter jih razmestil tako, da je po eno ležalo povsod tam, kjer je bilo mogoče priti do drv. "Bo se ujel, vrag, na sam sveti večer se bo ujel, da bo bolj smešno," je godel med delom in se smeh-jljal. Na obnebju so se jele priži-jgati zvezde, po dolini se je j zbirala megla, v cerkvenem 'stolpu pa so začeli potrkavati. Janez Kovač je sedel na peči, drsal z zadnjim delom svojega telesa sem in tja, zakaj ta večer, ki je bil večer rojstva Gospodovega, je bila peč čudovito topla. Morda so drva, ki jih je prinesel snoči tri vreče, da bi bil do Novega leta mir, toplej-iša, ali pa vplivajo na toploto tudi svetki, ki že lezejo v hram. Tlačil si je zalogaj tobaka v usta in zadovoljno mežikal. Kovačica je prav tisti čas hotela zanetiti gibanicam, da bi dobile vrhnjo skorjo in bi plast smetane orumenela. Stala je pred ognjiščem; potne kaplje so ji drsele po licih, ko je metala poleno za polenom na grmado, ki bi naj razbelila peč. Naenkrat pa se je zgodilo nekaj strašnega, nekaj takšnega, česar ni mogla razumeti še dolgo potem ne, ko je bilo že vse za njo. Gospodar Janez je baš razmišljal o polnočnicah, kaj bi oblekel, da ga ne bi zeblo, ko bo šel v cerkev. Najrajši bi ne šel in bi ostal kar na peči, ki je tako topla, -ali ljudje se ši-rokoustijo, kakor bi bil res zaradi tega že brez vere. "Le kaj, da baba še ni dala gibanic na mizo " je pomislil. Zazdelo se mu je, da ga je vonj gibanic poščegetal v nosu in obliznil se je od poželenja, takrat pa gaj je silen sunek vrgel do stropa,! kjer se je odbil in padel nazaj, ali zdaj ne več na peč, marveč vanjo, zakaj sila, ki ga je treščila proti stropu, je peč razsula po sobi, da so pečnice zvenele, ko so se trle in mešale z opeko. Zapeklo ga je v hrbet. Pogledal je okrog se in spoznal, da leži na ognjišču. Že mu je tudi začela goreti obleka. Zavpil je od bolečine, pred pečjo pa je zakričala žena. Obrnil je glavo proti pečni odprtini in jo zagledal. Ampak kakšno, Jezus, kakšno! Bila je vsa črna po obrazu, sir s smetano,. ki ga je eksplozija polena vrgla skozi pečno odprtino, se ,ji je cedil z obleke. Ribala si je oči, da bi odstranila z njih saje, in stresala je žerjavico z obleke, da bi se ji ne vnela. Kovač je vpil na vse grlo. Žena je segla z burkljami v peč ter ga stiščala z ognjišča, skozi vrata pa je zakričala otrokom, ki so pripravljali na gumnu božično drevo, naj prineso v hišo vode, ker se je oče vnel. Pogasili so ga, ga po opeklinah namazali z oljem, potem pa so ga obvezali in položili v posteljo. Ampak videti je bilo, kakor bi se vrag hotel z njim poigrati do konca, zakaj zgodilo se je, da je tisti čas šel mirno hiše Baloh, ki je vse, kar se je v njej godilo, čul. Prišel je k oknu, potrkal na šipo, in ko so mu odprli, je rekel: "BoS vam daj vesele božične praznike, dragi ljudje! Tebi Janez, najbolj. Pa mojo drvarnico pusti odzdaj pri miru, ker M* smodnika še ni zmanjkalo- "Vrag, salamenski!" je siknil Kovač za njim. Ignac Koprivec. (§reem§* 7lk . ancl Tlite, due ust 'f. £oetelz Člani kluba HEnderson 4(29 DOMOVINA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER 301 — PART III CLEVELAND 3, 0., THURSDAY MORNING, DECEMBER 23, 1943 LETO XLVI. — VOL. XLVI. Božič v slovenski narodni pesmi I Le pesmi glas, seže v deveto vas \ i Trgovski napredek Slovencev Anton Grdina, predsednik slovenske banke vsoto prihranjenega denarja v organizacijah, bankah in narodnih domovih, kar je vse narodna lastnina. Pa naj so to narodni domovi ali pa domovi privatnikov in družin, Vse to je, ki šteje za narod na gospodarskem polju in z vsem tem se lahko ponaša naš slovenski narod v izselje-ništvu. Vse to gre v milijone dolarjev vrednosti. Samo povejte mi, če je kje narod, ki bi bil bolj gospodarski kakor je nas mali slovenski narod, tako podjeten in vseh dobrinah napreden tako trgovsko kot narodno. K temu je treba všteti še zelo važno in značilno potezo, to je učenost in pa profesionalni del naše tu rojene mladine. Ko bi hotel vse to naštevati, bi se moj dopis zavlekel predolgo. Za danes naj se omejim samo še s par besedami o napredku naše finančne ustanove, katera govori in priča za nas, da smo v resnici prvovrsten trgovski narod v Ameriki, ko smo lastniki prave ameriške trgovske banke. Na drugem mestu tega lista je danes naznanilo, da je direk-torij slovenske The North Amer. ican banke kupil izredno lepo in moderno, pred nekaj leti z velikimi vsotami denarja postavljeno, bančno poslopje, ki je bilo sedaj vse prenovljeno v službo finančnega poslovanja cvetoči collinwoodski naselbini in okolici. Tako bo sedaj ta poslopje v poslugo Collinwoodu, Notting-hamu in Euclidu. To poslopje se nahaja v najbolj pripravnem kraju na križišču cest in v trgov-j ski okolici, kjer je ugodna pri-i lika za parkanje avtov in prav 1 tako ugodno za vse one, ki se vo- zijo do banke s poUllično. Ta korak, ki ga je naredil di-rektorij, je zelo velikega pome.-na, tako za delničarje, katerih je krog 900, kakor je pomemben za naselbino tako je pomemben za narod v splošnem. Da je bilo potreba to storiti, je predvsem zasluga ondotnih naših rojakov, ki so se našega bančnega podjetja tako oprijeli v zadnjih letih, to so vlagatelji in odjemalci, ki v banko valgajo denar in si ga tudi izposojujejo. Ljudje potrebujejo bančnega posredovanja, zato pa je naša banka poskrbela tudi za dovolj prostorne bančne prostore, da bodo odgovarjali svojemu namenu in da bodo naši odjemalci bolj ugodno postrežem. Poslopje je bilo moderno zidano, tako za bančno poslovanje, kakor tudi za zdravniške urade, ki se nahajajo v poslopju. Torej, to poslopje je sedaj last delničarjev banke. Zato pa se sedaj lahko vsak s ponosom ozre na to naše slovensko podjetje, ki bo vsa bodoča leta služilo bližnjim in daljnim vložnikom in odjemalcem v prijazno poslugo. Rojaki, vlagatelji in delničarji, vi pa storite od svoje strani v prijetno naklonjenost, da boste upoštevali domače podjetje, kadar ga potrebujete. Banka vam posojuje denar na razne načine in vsak čas. Mesto da drugod plačujete visoke obresti, se raje poslužite svojega lastnega denarnega zavoda. Banka je last naroda, je narodna ustanova. Slovenska banka je vaša banka. Iskrena voščila za božič in novo leto 1944. m or ARE YOU?' Kakor sonce skoz glaž gre, '^ž ta se ne razbije: t ko je rojen bil f'ZUs od MARIJE. Iker luč od luči gre, "ice svojo svetlost spusti, "dar v njem ostane: ,e->> tako BOG od BOGA gre, 5 OČE SINU rodi, etno v njem prebiva. Stara narodna pesem. ,®°žič ni sicer niti najstarejši liturgično največji krnski praznik, vendar ima v ''neko posebno lepoto in mi-®0, Osrečujoča skrivnost o °ve^enju in rojstvu božjega ■a in našega Odrešenika je r®drtiet božičnega slavlja in globlji vir našega veselja. l8'un, da ga ni skoraj prazni-I'katerega bi vsi ljudje tako peneče pričakovali in se ga 0 Po otroško veselili. To je ?es Praznik božje ljubezni in tu> duhovne sreče in toplote, pa praznik tihe zbrano-ln družinske domačnosti. /*isče naših hiš o božiču so ■UCE, kjer leži božje Deity strani pa mu stojita nje-a sveta Mati in rednik sv. i." Ob jaslicah se okoli oče-'n matere zbere vsa družina, ' jo je življenje morda j ePlo na vse strani sveta, n i' Se ni popolnoma odtujil V U svojcem, bo storil vse, f Sa3 sveti večer preživi med l *čimi in pod rojstno stre-kjer je preživel svoja naj-■ * Jeta. Ob starodavnih obi-s katerimi je združeno n°vanje božičnih skrivno-! naše misli tako rade vra-[ v preteklost, ki postaja : ePša, čim daljnejša je: j i i Kot vejice zlate !i n?ld mano visijo | domini minulih let. —O. Župančič - $ zvonovi vzbudijo| I lenega človeka in vzvalovi-L?8a čustva. Ob prelepih bo-^ pesmih se potapljajo na-^ Se v one redke trenutke I 'ki so tako hitro minili in Hal Pusti^ samo lep in k 1 sPomin. j ' "ase narodne božične pe- 'liihova lepota! Pri tem m*slih ona najbolj raz- I* "Sveta noč, blažena ^ ki ima sicer svoj prostor l^.^mi božičnimi pesmimi, i> vzklila na naši zem- * ne mislim na one t® Pesmi, ki so splošno 'n razširjene med naro- "°d narodno pesmijo ra- ono pesem, ki jo je fk.. neznan pesnik med naro-I iii • K1 Jo je narod v davnini f'ilc0 • sv°i°» .i i dal končno 'ali"1 napev ter je PrePe-Pa jo morebiti še danes iv Va ob jaslicah doma ali l ^i-kvi. Takih živih narodni Je vedno manj, ker ij j0 časi in ker se spremi-fcb °koli86ine (atmosfera), We uSodne za nastanek in '!i|te ev narodne pesmi. Nove V' ZivljenJa in civilizacije j(,0ldJo narodno pesem v oddaljene kraje in v d01v /j'dto Pa je tembolj na-se vec,no znova 0 k svoji narodni pesmi, iti nSeznanimo z njeno lepo-'VSe aso Javnost opozarjamo ,Jen* vrednote. Slovenci leP° in popolno jV sv°jih narodnih pesmi, Je »ima kmalu niti kak i večji narod. V letih 1895 do 11923 je izdala Slovenska Matica šestnajst snopičev slovenskih narodnih pesmi. To je dalo štiri debele knjige, ki obsegajo nad 3500 strani! Štirinajst snopičev je uredil Dr. Karel Šrekelj, dva pa Dr. Joža Glo-nar. Pri tej zbirki je sodelovalo velikansko število zbirateljev in je v zbirki natisnjenih 8686 pesmi in inačic iz vseh krajev slovenskega ozemlja. Če! se kljub tako skrbno organizi-j ranemu delu še vedno najde j kakšna lepa in zanimiva narodna pesem, katere ni v Štreklju, to nič ne zmanjša vrednosti njegove zbirke, pač pa nam vsem nalaga dolžnost, da takšno pesem zapišemo in rešimo pozabe ter na ta način skušamo izpopolniti veliko Štrekljevo delo. — Druga, nič manjša naloga pa je, da svoje narodne pesmi, katere imamo tako lepo zbrane, z vseh strani temeljito j preiščemo, obdelamo in oceni-1 mo! Kako malo je do danes raziskano n. pr. neizmerno jezikovno in miselno bogastvo naše narodne pesmi, da o njenih oblikovnih in čisto estetskih vrednotah niti ne govorim! Drugi narodi so vsaj osnovno stran svojih narodnih pesmi korenito preiskali, tako da se lahko vsak čas počutiš, kaj sodi narodna pesem n. pr. o ljubezni in sovraštvu, o prijateljstvu in zvestobi, o morali, o smrti, o peklu in o nebesih, kakšno je pravno pojmovanje v narodni pesmi (o tem je pri nas nekaj raziskoval prof. Metod Dolenc) itd. Najbolj je morda še obdelana in izčrpana glasbena plat naših narodnih pesmi, kar je zasluga mlajših glasbenikov (prof. M. Tome in še nekateri drugi) ; vse ostalo pa je v glavnem še ledina, ki čaka marljivih delavcev in jim nudi izredno hvaležno zemljo. Samo posamezne najboljše in najbolj znane narodne pesmi. (Lepa Vida, Zarika in Sonči-ka) so nekoliko raziskane. Zadnja leta je v tej smeri največ storil eden naših najmarljivej-ših slovstvenih zgodovinarjevi Dr. Ivan Grafenauer, ki je v "Domu in svetu" objavil svoje izsledke o postanku ter o duhovni in čustveni vsebini nekaterih slovenskih narodnih pesmi. Če bomo dobili mladih delavcev, ki bodo vztrajno nadaljevali v tej smeri in porabili pridobitve sodobnega načina (metode) raziskovanja narodne umetnosti, moremo upati, da bomo kdaj zanesljivo dognali usodo naše narodne pesmi in njeno celotno funkcijo v duhovnem življenju našega naroda. Namen tega čianka je opozoriti na nekatere snovne in miselne vrednote naše narodne pesmi o božičnih skrivnostih in opomniti one, ki morda imajo Štrekljevo zbirko, naj jo večkrat vzamejo v roke in naj jo zlasti tudi sedaj o božiču odprejo in čitajo. Pesmi božičnega kroga je zbral Štrekelj v tretjem zvezku in jih postavil za začetek "kolednic" (str. 1-127, štev. 4730-4979). Mnogi prizori iz Sv. pisma stare in nove zaveze so v raznih umetnostnih dobah doživeli različne upodobitve. Lahko j rečemo, da poleg dogodkov ob Jezusovi smrti ni bil noben do-'godek iz njegovega življenja | tolikokrat predmet umetniške obdelave kakor vpi-av njegovo Ta mesec, 3. decembra, je minilo 40 let, odkar je moja malenkost po naklučju odprla vrata mali, za slovensko metropolo tako nujno potrebni trgovini z že-leznino in pohištvom. Zakaj sem omenil to? To sem omenil zato, da vam bom sedaj na podagi 40 let trgovskih preiskušenj v tej naselbini predočil, kako smo Slovenci zmožen trgovski narod med drugimi narodi. Naj bo to, da vam pišem za štiridesetletnico mbjega trgovskega udejstvovanja ali da vam pišem kot predsednik slovenske banke, ki je tudi ena izmed najbolj važnih in najbolj častnih ustanov v Ameriki, ki pripada med najvažnejše trgovske institucije in ki je last slovenskega naroda, katera je že enkrat dosegla $6,000,000 in potem pa znova začela in se tako danes že bliža četrtemu milijonu. Rojaki, glave pokonci! Mi smo narod, ki se odlikujemo. Narod, ki se pokaže gospodarsko in trgovsko, je kulturen in zaveden narod. To smo Slovenci kljub vsem našim napakam in pogre-škom, imamo veliko pokazati drugim narodom v gospodarskem oziru, kar tudi nekaj šte-j je. Saj ni treba, da bi še posebej poudarjal o narodnih in verskih ter trgovskih ustanovah, naših narodnih domovih in cerkvah, ki smo vse postavili s prostovoljnimi žrtvami, z narodno in versko zavednostjo. K temu govore tudi naše številne organizacije — društva, jednote in zveze. Naka finančna ustanova. Računate prosim, računajte s svinčnikom in videli boste ogromno nejših primer. Tukaj je pesnik porabil ljudsko verovanje o deviškem spočetju, kakršno najdemo tudi pri drugih narodih, namreč spočetje od vetra, od mesečine v vodi ali od vonja skrivnostnih cvetlic. (Več o tem najdeš v članku dr. M. Stojkoviča. Zbornik za narodni život i običaje Južnih Sla-vena, knj. 32, 1939, zv. 1, je naštete tudi nekaj tuje literature.) Narodni pesnik si je zamislil, da Marija hodi med rožami in jih duha ter od cvetnega vojna spočne Jezusa. Take poje pesem, ki sem jo pred petnajstimi leti zapisal v Kosteli ob Kolpi; ker je ni v Štreklje-vi zbirki, sem jo objavil v "Mladiki" (1929, str. 92) pod našlo-vom "En vrtač je ograjen.' Tretja in četrta kitica te pesm se glasita: (Dalje na 2. strani) čela od sv. Duha, je ostal pri njej. Zelo se je trudil narodni pesnik, da bi kolikor mogoče dostojno in obzirno, a hkrati pesniško izrazil veliko skrivnost Jezusovega učlovečenja. Da bi povedal, kako je devica Marija spočela (zanosila) svojega sina Jezusa, kako ga je nosila in rodila, išče pesnik najnež- rojstvo. Različni slikarji in kiparji, dramatiki in pesniki so se trudili, da bi svetopisemskim sporočilom dali čim adekvatne jši izraz. Zato ni nič čednega, če je tudi slovenski narodni pesnik skušal v obliko lepe pesmi zajeti eno najbolj osrečujoč resnic katoliške vere. Prav zanimivo bo, koliko je v tem svojem prizadevanju uspel. Na vprašanje, kako sta sv. Jožef in Marija sklenila zakonsko zvezo, nam odgovarjata dve pesmi: Bog je zbral dvanajst mož in jih popeljal v tempelj. Vsakemu je dal v roke šibo, rekoč: "Kateremu bo šiba ozele-nela in vzcvetela, tisti bo dobil Marijo." Ko Jožefova šiba ozeleni in vzcvete, se je Jožef ustrašil, ker je hotel ostati sam. Šele ko ga je angel v sanjah poučil, da je Marija spo- Ostra zima je razsajala po lepih slovenskih krajih; hribi in doline so bile pobeljene s snegom, ki so ga zastonj skušali še preslabi sončni žarki raztopiti. Po gozdovih in vrteh je stalo še golo drevje in tudi zgodnje pomladanske cvetice niso bile^še prikukale iz zmrzle zemlje. Ptice selivke, ki so jeseni odletele v gorkejše kraje se tudi še niso povrnile, da bi zasedle svoja stara gnezdeča. V topli Italiji, v zelenih apeninskih logeh, kjer se razprostirajo po prijetnih hribih in dolih prijazne sabinske vasi in mesta, pa je že vladala ljuba pomlad. Gorko sonce je ogrevalo zemljo, na višinjevem nebu pa so se podili majhni siv-kasti oblački, katere je ob večernem mraku krasno zlatilo večerno sonce. Gozdovi in vrtovi so bili že ozeleneli, cvetice so že poganjale svoja prva pisana krila iz tal zemlje, po grmovih pa so se glasile mile pesmice drobnih ptičkov. Bilo je prijetno jutro meseca marca, leta 1845. Po precej široki cesti, poleg katere se je vil majhen potok kot srebrna nit, so koračili štirje možje v dolgih črnih oblačilih. V kaki pol uri so dospeli na nizek obraščen holmec, odkoder se je kaj lepo videlo v prelepo dolinico spodaj, kjer so se vrstile prijazne vasi in okusno zidane vile s svojimi velikimi in lepimi parki—poletna bivališča bogatih meščanov. "Krasno jutro," reče oče Rilo, ki je bil vodja mladih misijonarjev. "Bog daj, da bi ne bil naš trud zamanj, da bi tudi naše goreče besede razgrele trdovratna srca grešnikov za božjo čast, kakor razgrevajo sončni žarki zemljo, da more roditi obilo sadu." "Amen!" odgovore tovariši in posedejo v mehko travo kraj ceste. Marsikaj so si pripove-dovali o svojih misij onih in prihodnjem težavnem življenju, katerega so si izvolili zaupaj e v božjo pomoč, da bi osrečili zapuščene ovčice, raztresene po raznih delih sveta. Eden izmed njih, ki je sedel nekoliko oddaljen na kamnu, poraščenem z mahom, se ni udeleževal njihovih razgovorov. Bil je krasen mladenič visokega čela in bistrih oči. Lica mu niso bila zagorena, kakor njegovim tovarišem, kar je tudi kazalo, da ni gorka Italija njegova rojstna domovina. Neprestano je zrl v severovzhodno stran, kjer se je razprostiralo sinje Jadransko morje in od j časa do časa je bilo slišati glo-> bok vzdihljaj, ki se je izvil iz njegovih prsi. "Kaj ti je, dragi Ignacio?" ga vpraša eden izmed njegovih tovarišev. "Zakaj si tako otožen in vedno žreš na morje?" "Oh, ljubi Mong! Če gledam to krasno sonce, ki se je ravnokar dvignilo iz morja, mislim si, ono je priplavalo čez mnogo lepih dežel in tudi čez mojo milo slovensko domovino; ono je videlo moje starše, brate in prijatelje, jo je polju-bovalo in objemalo s svojimi toplimi žarki, a jaz jih ne morem pritisniti na svoje srce ter jih poljubiti, kar bi tako rad storil. Oh, mila moja domovi- reke, potoki šumijo, cvetje livade pokriva, rosa srebrna jih zmiva . . ^A. Umek) na! Kako si zala, koliko hrabrih in zvestih sinov rediš; sicer ne obdaja tvojih pokrajin mogočno morje ali preteka te bistra Sava, ki bobni izpod sivega Triglava po peščenem brodu; njo obdajajo visoke gore, pokrite z večnim snegom, pod njimi pa se razprostirajo rodovitna polja in bogati vinogradi." Mladenič je prejenjal z govorjenjem in se zopet zazrl v daljavo, nad njim se je dvignil v zrak škrjanček ter veselo drobil svojo jutranjo pesem. To je zopet zdramilo mladeniča. Ozrl se je proti nebu in dejal s slovesnim glasom: "Škrjanček, mila ptica, kmalu pride čas, da poletiš v mojo domovino ter si narediš ondi gnezdeče. Zopet boš vsako jutro prepeval svoje pesmice in budil ljudi na delo, jaz pa se ne morem vrniti tja. Potoval bom po gozdih in peščenih puščavah med divjimi narodi, da jim bom oznanjal luč svete vere. Draga ptica, kadar te poneso peroti v mojo milo domovino, poišči mi prijatelje ter jim naroči, naj se me pogosto spominjajo." Škrjanček je zažvrgolel ter odletel čez hribe in doline, misijonarji pa so se vzdignili in šli mirno svojo pot. "Dragi brate.!" začne med potom mladi Kitajec Mong svojemu tovarišu, "jeli lepa tvoja domovina? Tudi jaz prisrčno ljubim svojo domovino, kjer mi prebivajo ljubi starši in znanci; navdaja pa me sladka nada, da se kmalu zopet povrnem tja ter jim prižgem luč resnice, ki jim je sedaj še prikrita.—Le umiri se prijatelj, saj veš, da nam veleva dolžnost zapustiti vse, kar nam je najljubšega na svetu, da pomoremo svojemu bližnjemu k zveličanju. Če ti je drago, ti zapojem katero slovenskih pesmi, ki si me jih naučil, meni so se tako prikupile, da jih vedno prepevam." "Jako drago mi bo, saj veš, da me neizrečeno veseli, ako slišim prepevati domače pesmi. Oh, zakaj nimam tudi jaz tega daru, da bi mogel peti. Koli-krat bi si želel s tem polajšati težave!" "Katero pa naj ti zapojem?" vpraša Kitajec. "Zapoj mi ono o Materi božji, ki mi jo je poslal one dni moj prijatelj iz Ljubljane, ki se glasi: "'Mati preblaga, polha ljubezni, srce bolezni, Ti mi ozdravi'!" Sedaj je začel peti Mong 3 svojim milini glasom krasno pesmico, da se je razlegalo daleč naokrog; slovenskega mladeniča pa so polile solze vese-I lja, ko je čul milo domačo pes-1 mico iz ust mladega Kitajca, i Glas pa se je razlegal vedno I dalje in dalje po hribu in dolu, I kakor bi bili peli zvonovi. Cvetke kraj pota so pripogiba-le svoje glavice, bistri potoček je strinjal z njega rosne kapljice na zeleno travo, kjer se je vsaka lesketala kakor biser. Pesmico pa je čul slavček v grmovju, raztegnil je peruti, milo zapel ter odletel čez široka morje v slovensko deželo, kjer je prepeval vsako jutro in vsak večer svoje mile pesnice. Prešla je pomlad za pomladjo. Po sabinskih holmih ni bile več slišati slovenskega petja, slišalo pa se je v daljni, daljni t Unije aa X struni) LE PESMI GLAS, SEŽE V DEVETO VAS BOŽIČ V SLOVENSKI NARODNI PESMI nacu Knobleharju. Glas pa se je razlegel še dalje v vročo Afriko med črne sinove Kamove; ti pa so popadali na' tla, točili solze in s po-vzdignjenimi rokami molili za svojega duhovnega očeta, ki jim pe toliko dobrega storil— za Abuna Solimana. (Pcvest iz leta 1867—J. Podmilšek) Vesele božične praznike! (Nadaljevanje 3 1 strani) Te rožice je izberala, katera lepše diši. Rožico je podahnila -zanosila Jezusa. (Nadaljevanje s 1 strani) Kini, kjer je hodil mladi misijonar Mong po domačih krajinah prepevaj e mile slovenske pesmice. Tudi po slovenskih goricah slavček še prepeva svoje pesmice, njemu pa se je oglasil še drugi pevec z dolenjske strani; prijel je liro in pričel ubirati strune, krso se oglasile mogočno, pevaje čast možu, ki je hodil nekoč z Mongom in Rilom po sabinskih goricah in sedaj že počiva v sončni Italiji, kjer ga pokriva črna zemlja na obali Sredozemskega morja — Ig- VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE Vsem prijateljem, znancem in odjemalcem, pi-av vesele, zadovoljne in srečne' božične praznike in srečno novo leto želi SREČNO NOVO LETO ŽELI VSEM V drugi pesmi vidimo Marijo, kako nareja šopek sv. Jožefu. Tedaj pride k njej angel in ji prinese šopek lepih lilij: TRGOVINA 6113 St. Clair Ave. Phone EXpress 1390 Cleveland, Ohio Marija rožice podušala, je občutila Ježuša; Ježuša počutila v svojem ljubmu srčicu preljepo ha je nosila celih mjesecev devet. CUNCILMAN 10. VARDE Za praznike si privoščite fino kapljico iz naših ohijskih vin, belih in rdečih VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE Drugod zopet, zlasti kjer uspeva vinska trta in kjer je vinograd največji kmetov ponos (Vipava, Gorica, Benečan-sko, Bela Krajina), prinese angel Mariji namesto cvetja vinski grozd: SREČNO NOVO LETO ŽELIM VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE ŽELI VSEM SKUPAJ IN SREČNO NOVO LETO BONDED WINERY NO. 131 VSEMU ČLANSTVU DRUŠTVA K nji je peršu\angel oj angel Gabriel; ji pernesu grozdič, oj grozdič vinarski. Marija ha podušala, znosila Jezusa. 15012 Sylvia Ave POtomac CARNIOLA TENT, ŠT. 1288, THE MACCABEES Vesele božične praznike in srečno novo vsem odjemalcem! Belokranjska pesem (Podzemelj) pa govoti, da je sv. Jožef dal Mariji grozdek, ne angel: Božična darila Letos imamo v naši modni trgovini večjo zalogo, kot kdaj Lepe stvari za žene, dekleta, može in fante ter otroke^ stvari, katerih bo vsak vesel ter mu bodo služile v največje voljstvo. . Pridite in oglejte si našo zalogo in nakupili boste dar nižjih cenah kakor kje drugje in s katerimi boste razveselili ce za božič. VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LE' 965 Addison Road HEnderson 4893 8101 Aetna Rd Jožef pa je dal Mariji le — ta grozdek vinarski Ona je potem zdehnila, zanosila Jezusa. ŽGANJE - PIVO - VINO Vesele božične praznike in srečno novo leto želiva vsem odjemalcem in prijateljem,! PIVO - ŽGANJE - VINA - PRIGRIZEK V vseh teh pesmih ni izražena razodeta resnica, da je Marija spočela Jezusa na čudežen način. Vendar se vidi, kako si pesnik prizadeva, da bi izrazil to globoko skrivnost in sodelovanje sv. Duha pri učlovečenju druge božje Osebe ter se v ta namen poslužuje prelepih in izredno pesniških primer. Samo v eni pesmi' sem"'našel čisto priprost opis Oznanjenja, kakor nam ga sporoča sv. Luka: Želimo vsem odjemalcem, prijateljem in znancem vesele božične praznike in srečno novo leto ter se priporočamo za obilen obisk Vesele božične praznike in srečno novo leto vsem odjemalcem, prijateljem in znancem! Ob priliki nas obiščite. MODNA TRGOVINA 16725 Waterloo Road NOVAK CAFE Vesele božične praznike in srečno novo leto vam želi SLOVENSKA GOSTILNA Vesele božične praznike in srečno novo leto voščimo našim prijateljem in zrtanccm ter se priporočamo za.obislt. 756 East 200th Street Vesele božične praznike in srečno novo leto vsem odjemalcem in prijateljem želita « Angel j je z nebes preletev, ta angel j Gabrijel, Mariji naznaniu: "Ti boš od svetega Duha spo čela, inu Jezusa nosila celih mesecev devet." ŽGANJE - PIVO - VINO SLOVENSKA GROCERIJA in MESNICA RESTAVRACIJA Se toplo priporočamo za obilen obisk 17205 Grovewood Avenue 1178 Babbitt Road I Mnogo bolj realistično poje j 7 j narodna pesem, kako je Marija j nosila sina Jezusa kakor vsaka i druga miti svojega otroka, to ^ f | je devet mesecev. V vseh osmih ! pesmih in v kostelski "En vr-j tac je ograjen" je to brez ovin-: kov povedano; v treh pesmih I pa je celo rečeno — najbrž kot j opomin materam — da ga je i&v. j "prav lepo nosila"! Enako ali pa še bolj prepro- n^f Isto in realistično riše narodni ji j pesnik rojstvo Odrešenikovo in , dogodke ob njem: kako se Ma- * ; jrija kot vsaka mlada mati z fiM' j največjo skrbjo pripravlja na i rojstvo svojega otroka, ki ga z " 7 j nežno ljubeznijo pričakuje. Ze-j lo zanimiva in značilna je zo- u'^v. j pet kostelska narodna pesem o i Jezusovem rojstvu, ki je ni v Štreklju; natisnjena je na platnicah februarske štev. j ' ! "Mladike" 1934 pod naslovom j Pf "Narodno blago." Tukaj se ne'^ odpravlja Marija v Betlehem -. zaradi ukaza cesarja Avgusta;j o popisu prebivalstva, marveč njen odhod iz domače hiše si ^ pesnik zamisli kot romanje na , Sveto goro! Tako je svetopi-semski dogodek izgubil svoje 1 iW. zgodovinsko ozadje in je pre- j ' ( stavljen v čisto naše slovenske rfir razmere: sv. Ana, Marijina j ^t^-mati, se odpravlja na Sveto go-ro, pa hoče iti z njo tudi hčer-'i$^' ka. Mati opomni hčerko, naj i takšna ne hodi na pot; če pa želi iti, naj vzame za vsak slu-j'P; čaj plenice in povoj s seboj. Zanimivo je tudi, da pesnik Ij^ Marijo onika! Ker pesem ni po- ^v sebno dolga, jo bom kar v celo-ti navedel: ..... (Dal)e na 3 strnili> I Prav vesele božične praznike in srečno novo leto! 15300 Waterloo Road, vogal Calcutta Ave Telefon: KEnmore 3536 Imamo vse potrebščine za vaš avtomobil. Licencirana postaja za pregled tajerjev. MESNICA Vesele božične praznike in srečno novo leto Vesele božične praznike in srečno novo leto vsem odjemalcem, prijateljem in znancem želi želi vsem odjemalcem in prijateljem PAPERHANGER — PAPER REMOVING Garantirano delo VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN BLAGOSLOV LJENO NOVO LETO MUlberry 3229 J 730 East 160lh Street vsem našim odjemalcem, prijateljem in sorodnikom DRY CLEANING - PRESSING - DYEING ( Popravljamo ženske in moške obleke ter kožuhovino L 15312 Waterloo Road I® 6612 St. Clair Ave Vesel božič in srečno novo leto vsem Vesele božične praznike in srečno novo leto vam želita-ČEVLJARJA Vesele božične praznike in srečno novo leto vsem odjemalcem, prijateljem in znancem JOHN HA(E____6210 Bonna Aye FR. LONGAR. .. 6630 St. (lair Ave IVanhoe 9650 522 East 200th Street EDWARD L. PUCEL JOHN TAVČAR, tajnik MR. in MRS. ANTON PETKOVŠEK FRANK ZEFRIN VICKI KMET'S BEAUTY SHOP 5506 Superior Ave. HE 7202 A, MARINCIC ANTON OUBANC MODIC'S CAFE 6201 St. Clair Ave. FRANKARKO Ncble, 0. Vesele božične praznike in srečno novo l6*0 odjemalcem in prijateljem SLOVENSKI MONTER PLUMBING and HEATING og77 1S702 Shawnee Ave. IVanhoe VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SRE*5^ LETO ŽELIMO ODJEMALCEM PRIJATELJEM OLD HOMESTEAD TAVERN MR. ,in MRS. FR. SUHADOLNIK, l»stn 1196 Norwood Road • i ii^k* Se toplo priporočamo še za nadaljm o • • streženi boste vedno s finim žganje » pivom in vinom • CHARLES ROGEL in SIN 6526 St. Clair Avenue KROJAČNICA IN ČISTILNICA OBLEK ll0vo le Želiva vestfle božične praznike in srečno vsem skupaj OBLAK FURNITURE želi 4506 Superior Ave. HE 8638 MRS. RUDY BUKOVEC BOŽIČ V SLOVENSKI NARODNI PESMI Vesele božične praznike in srečno novo leto vsem odjemalcem, prijateljem in znancem želim vsem odjemalcem in prijateljem vesele božične praznike in srečno novo leto,!, GROCERIJA - CANDY «- CIGARE - CIGARETE IZVRSTNO PIVO Se priporočam za obilen poset. Točna postrežba Pripeljem tudi na dom, ako naročite 15601 Holmes Ave. MUlberry 9467 HEnderson 4813 Prav vesele božične praznike in radosti polno novo leto 1944 vam želi Vesele božične praznike in srečno novo leto vsem gostom in prijateljem želi JOHN J. GLOBOKAR, lastnik 1075 East 185th Street-Corner Chapman Avenue Mobilgas — Mobiloil — Graco Motor Vitalizer Mi imamo najmodernejšo pripravo, da namažemo vaš avto, da bo tekel brezhibno —Auto Repairs and Ignition Work— SLOVENSKA GOSTILNA in RESTAVRACIJA 17105 Grove wood Avenue Najfinejši likerji, vina in pivo—postrežba v okusnih jedilih—postrežba točna in cene nizke Vesele božične praznike in srečno novo leto želimo našim odjemalcem, prijateljem in znancem ter se priporočamo SHEET METAL and HEATING SPECIALISTS 483 E. 152nd St Kompletna postrežba za popravila Tel. POtomac 4245 525 E. 152nd Si Res.: KEnmore 3307 Office GL 7650 Vesele božične praznike in srečno'novo leto Vesele božične praznike in srečno novo leto vsem odjemalcem in prijateljem želi avtorizirana prodajalca Hudson avtov Complete Service on Ali Cars FRANK in MARTINA HRIBAR, lastnika 984 East 222nd Street Your Satisfaction is Our Success Ob priliki nas obiščite. — Se priporočamo IVanhoe 5812 Waterloo Rd Vesele božične praznike in srečno novo leto vsem odjemalcem in prijateljem želi esele božične praznike in srečno novo leto! FRESH and SMOKED MEATS PRODAJALEC VINA NA DEBELO IN DROBNO IVanhoe 5230 15322 Waterloo Rd Prvovrstna postrežba, cene nizke! če želite svojim prijateljem postreči z najboljšo in pristno kapljico, oglasite se pri nas, kjer boste v ceni in blagu najboljše postreženi. S. 140th Street MUlberry 9160 Gloves Purses Perfumes Cosmetics Facinators Manicure Sets Handkerchiefs par VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO ^ LETO ŽELITA GOSTOM IN PRIJATELJEM VESELE BOŽIČNE PRA ZNIKE IN SREČNO NO VO LETO ŽELIM VSEM PRIJATELJEM IN ZNANCEM SLOVENSKA GOSTILNA in RESTAVRACIJA 16901 Grove wood Ave A MERRY CHRISTMAS and A HAPPY NEW YEAR TO ALL! NAJFINEJŠI LIKERJI, PIVO IN VINA KEnmore 9708 Vesele božične praznike in srečno novo leto želi odjemalcem in prijateljem SLOVENSKA LEKARNA GROCERIJA 1140 East 67th Street HEnderson 0336 Se zahvaljuje za naklonjenost in se priporoča še za bodoče Ave., vogal E. 68 St. ENdicott 4212 Pošljemo na dom belimo vesel božič in srečno novo leto! 6111 St. Clair Ave. HEnderson 6800 FRANK LAURICH SLAŠČIČARNA MIKE VRANEZA CHAS. COOK L! 2590 GABRIEL & LACKNER, I IK. :'53J6 ZLATE'S MARKET a MOCILNIKAR'S CAFE East 185th St. PRIJATEL'S PHARMACY Gtiina Social b 8eautu £ltet> Slips Hose, Robes Gowns Pajamas Sweaters Bed Jackets ANTON BARAGA WELCOME TAVERN DR. in MRS. ANTHONY SKUR GLOBOKAR'S SUPER SERVICE 1184 E. 60th St. ANTON SVETE (Nadaljevanje z 2 strani) "Ne hodi, ne hodi, Marija, z mano, saj vidiš, kaj imaš nad sabo! Ako pa vendar drugače ne bo, pa zemi plenice i povoj s sabo!" K enemu studencu pridejo, Mariji se zlušta te friške vode. Ta prva je urca te noči, Marija praf milo zaječi. Ta druga je urca te noči, že smiljeni Jezus na svet se rodi. K verzu "Marija px*af milo zaječi" je dodal urednik dr. J. Pogačnik opombo: "Vemo iz vere, da je brezmadežna Mati rodila brez bolečin. Čudež je bil, ko se je Jezus rodil. Devica rodi, pa vendar devica ostane. Evinega gorja ni nosila. To seveda narodne pesmi ne moti. Pa vobče človeško pripoveduje." V drugih pesmih so obširneje orisane težave, ki sta jih morala na poti v Betlehem premagati Marija in sv. Jožef, nego-stoljubnost Betlehemčanov itd. Več pesmi omenja zapoved cesarja Avgusta, ki je dal popisati vse prebivalce rimske dr-žaveš. Sv. pismo nič ne pove, kako sta Marija in sv. Jožef potovala. Narodni pesnik je lahko pri jaslicah videl oslička in pri pridigi slišal o begu sv. družine v Egipt, pa takoj zapoje: Jožef se vzdihne in mi hre, osliča jezdi, volič za njim hre Marijo pa zebe v noge, pa še rajši k nogam gre! Ker sta bila Marija in sv. Jožef iz Davidovega mesta Betle-hema, si naš pesnik takoj misli, da sta morala imeti v mestu sorodnike ter je tem grše, ker ju sorodniki nočejo spreje-I ti v stiski (takih sorodnikov je , povsod dovolj!): Svet' Jožef prav' Mariji: "Ti tukaj mal' pošto j, jaz grem pa notri v mesto, v mest' je stric moj." Pa stric mu kljuko kaže, venkar ga segnov. Ali v drugi pesmi: An petek sta prišva lepo, * rajžava sta tri dni in po. Svet' Jožef gre precej iskat, da bi prenočišče dobiv. Per žvahti ga on ni dobiv, zato je prov žavosten biv. Ker v Betlehemu nikakor-ne dobita prenočišča, se odpravita iz negostoljubnega mesta: sveti Jožef v motniški pesmi čisto po domače govori Mariji: "Oh, Marija, zunej za no štalo vem, da ne bova pod nebom frej j, v an kot se bova stisnila. Ta zimski čas je velik mraz, o Bog se smil čez nas!" V pesmi iz Gor. Vrtojbe pa beremo: Jožef prejme Marijo, na oselca jo posede, in gresta z mesta vsi žalostni in mrzli, vsi plavi. V že omenjeni pesmi iz Ko-stela rodi Marija kakor vsaka zemeljska mati. Je pa več pesmi, v katerih je jasno izražena resnica, da je Mati božja rodila brez bolečin. Nar. pesnik pravi, da je rodila v sanjah: No malo je zaspala, Bogu se v roke dala. Marija se mi pa vzbudi, Jezus pa v plašču leži. Ali v pesmi iz Drašičev v Beli Krajini:: Marija lepo Boga zahvali, v jen kotič vleže se. Ko se Marija sprebudi, v krilci Jezusa drži. (thxxshms Silno živahno in naravnost ] dramatično razgibano pripo- s veduje nar. pesnik, kako so an- 1 geli s pesmijo oznanili pastir- 1 jem Jezusovo rojstvo, kako so ; se pastirji čudili in kako so ] razglasili preveselo novico. To- i da v tujini in v uboštvu je roj- i stvo božjega Deteta velika skrb ] redniku sv. Jožefu, kakor je i marsikateremu našemu očetu najbridkejša bolečina, kako bo ' preživel svojo družino. To je ' dobro izrazil pesnik iz Vipave: i Svet' Jožef se je tud' jokav tam za d, anga voslička b' šev prodat von rad, de b' vkupu vse tu, kar je treba h temu. Toda pastirji, ki so se prišli : poklonit rojenemu Odrešeniku, ' imajo čuteče in razumevajoče : srce za ubožno sveto družino. ; Zopet so čisto iz našega živ- *: Ijenja vzete slike, ko pastirji j prinašajo darove Jezusu: i "Jaz bom pa no jagne dau, kerc, sem do zdaj varvau; putra, masla vzemi ti no an par lejpih gosi." Drugi pravi: - 1: "Kar mene am tiče, kos platna bom dau; da bo za plenice, prav tancga bom zbrau." j In zopet tretji: I "Jest bom sabo neseu eno torba jajc, eno dežo masla in kruha en kraje!" i j Tako so dobri ljudje darova-J li božji Materi vsega, kar je, . potrebovala ob rojstvu svojega! j Sina : hrane, plenic, zibelko (v j i nekaterih pesmih sv. Jožef i i sam naredi zibelko), blazin,' ; odeje itd. j Teliko pesmi govori o tem,! I kako vse stvarstvo časti, male-iga Jezusa v Marijinem naroč-; ju in kako se jima klanja, kc-: der koli hodita. Potem imamo nekaj pesmi o begu v Egipt, o pomoru nedolžnih betlehem- ■ skih otrok, o prihodu sv. Treh | kraljev, o darovanju Jezusa v templju (Svečnica) in še dolgo vrsto božičnih in novoletnih kolednic. Vmes je mnogo moraliziranja, kako naj Odrešenika sprejmejo in počastijo možje in žene, kako fantje in dekleta. V nekaterih pesmih pa je božični motiv povezan z velikonočnim motivom o Jezusovem trpljenju in o njegovi smrti: Leži, leži ravno polje, po ravnem pol Marija gre. Na glavi nese ziboko, v rokah nese sveti križ. Zlasti z darovanjem Jezusa na Svečnico je največkrat združena misel, da so neverni-ki Mariji Jezusa ukradli in ga mučili. Judje, "hudi neverni-ki," so odpeljali Jezusa na visoko goro: Tam gor ga čaka preša, oj preša vinarska. Jezusa so v prešo djali. Neč druzega ni z njega teklo, ko sveta rešnja kri. Zanimivo in poučno bi bilo raziskati srednjeveške latinske in nemške liturgične in ljudske nabožne pesmi, ki so brez dvoma vplivale tudi na slovensko narodno pesem. Gotovo je, da smo Slovenci kmalu po pokri-stanjenju morali imeti svojo krščansko religiozno pesem, čeprav doslej o tem nimamo mnogo slovstvenih spomenikov. Z veliko verjetnostjo pa sklepamo po tem, ker takoj v prvih slovenskih tiskanih knjigah ismi" (1562) je izšel Trubarjev prevod "Na božični dan" (iz iat. "In dienatali Christi"): inu se veselimo . . . Prav tam je izšla ponarode-la stara božična pesem "Ta dan je vsega Veselja" (lat. "Dies najdemo tudi naše nar. pesmi, V pesmarici "Ene duhovne pe- Hvalimo mi denes Boga est ketitiae"), ki so jo pozne- < Dftlifl iift 4 strsrih JOS. IN FRANCES KERN BOŽIČ V SLOVENSKI NARODNI PESMI VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELIMO ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM Race's Dairy & Ice Cream Co. - BROKE . H V°U OON'T rOB£ "ON YOUR UPPERS" You're on them when your shoes "run over" along the outside edge, and that's a sure sign you need the extra margin of comfort built into Florsheim Flarewedge Shoes. CHANGE TO FLORSHEIM SHOES wi,h FLAREWEDGE VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELIM MOJIM ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM • LOUIS MAJER TRGOVINA FINEGA OBUVALA 6410 St. Clair Avenue Vesele božične praznike in srečno novo leto želimo vsem! ilawflotuer itttlk Se zahvaljujemo vsem za naklonjenost v preteklosti, se priporočamo v bodoče MAYFLOWER DAIRY, Slovenska mlekarna 448 East 157th Street IVanhoe Drenik's Beverage Disi Inc- Razvaža najboljše pivo n ERIN BREW - BUDWEISER - MICH EL06 - DUQUESNE BEER AND ALE Toplo se zahvaljuje za naklonjenost v preteklem letu odjemalcem, društvam, g ^a-carjem, organizacijam in posameznikom v toplem priporočilu nadaljne naklonjenosti jočem se novem letu 1944. . . rijate' Vesele božične praznike in srečno novo leto vsem pivcem, gostilničarjem in. P ljem našega na trgu najboljšega piva. zm ■m m '"Ms iW'ne |p§ ip Sets ti •M ste KEnmore 5500 23776 Lakeland Boulevard Euclid, Ohio KEnitiore Ustanovljeno leta 1908 *4 OY Vesele božične praznike in srečno novo leto želi naša Ivrdka vsem svojim prijateljem in klijentom, - Se priporočamo. Haffner Insurance Agency 6106 St (lair Avenue J. HAFFNER........A. HAFFNER (Nadaljevanje s 3 strani) je ponatiskovale protestantske in katoliške pesmarice in priročniki (tudi Schoenleben 1672). Odlomek te pesmi, ki je ni v Štreklju, je sprejel tudi Fr. Vodnik v "Slovensko religiozno liriko" (1928, 13), od koder je tudi citat v začetku te-j ga članka. V "Catechismusu s dveinp islagama" (1575), kjer Trubar nastopa zoper katoliške nabožne pesmi, je ohranjenih nekaj najstarejših božičnih pesmi: Kir Maria Boga rody, alle luia, O Maria, v preproste plene povije, alle luia, O Maria, preproste plejne, makou cvejt, alle luia, O Maria. Prav tam beremo: "Inu koled-niki o Božiči pojo": Mi smo prišli pred vrata, de bila Božja zlata, O Marija, O Marija; Novu je le j tu v deželi, bodi Jezus per nas. Tudi Dalmatinov "Ta celi Catechismus inu pejsni" (1584, 1595) ima med drugim božično pesem: Denes Jezus nam je rojen" (po lat. "Puer natus in Betlechem). Ta se je ohranila db današnjih dni in jo najdeš tudi v Štreklju. Začne se: Eno je dete rojeno, | oj notri v mestu Betlehem . . . Joža Gregorič -o- Sveti Peter v Rimu Petrovo bivanje v Rimu, njegovo mučeniško smrt in njegov grob v Rimu potrjuje nepretrgana krščanska tradicija (izročilo). Grob svetega Petra je bil vedno posebno češčen med drugimi mučeniškimi grobovi v Rimu. Že v prvih stoletjih so k Petrovemu grobu v Rimu prihajali kristjani z vseh strani tedanjega rimskega cesarstva. Ko je krščanstvo doseglo svobodo, je cesar Konstantin Veliki svetemu Petru sezidal veličasten nagrobni s p o m e n ik, namreč cerkev svetega Petra; grob sam pa je obdal z ogromno bronasto ploščo, da bi tako ostal za vedno nedostopno zavarovan. Nikoli si ni nobeno drugo mesto lastilo časti in odlike Petrovega groba, kar bi se bilo gotovo zgodilo, če bi bilo količkaj mogoče dvomiti o Petrovem rimskem mučeništvu in grobu. Niti vzhodni niti zahodni kristjani niso nikoli dvomili, da je bil sveti Peter resnično rimski škof in mučenec. Šele protestanti so pričeli širiti dvome proti tej starodavni, na vzhodu in zapadu složno priznani resnici. Očitno je, da so ti dvomi v bistveni zvezi s protestantskimi napadi proti papeštvu; očividno je, da so tukaj odločevali verski in polemični (borbeni) razlogi, ne pa zgodovinski dokazi. V novejšem času pa tudi protestantski znanstveniki skoraj splošno priznavajo veliko zgodovinsko verjetnost starega izročila o Petrovem bivanju in mučeništvu v Rimu. po vatikanskem cerkvenem zboru (1870) so v boju proti papeštvu začeli tako imenova-■ li starokatoličani zopet pogrevati zastarele protestantske dvome o Petrovem bivanju v Rimu. Tudi znano brezvestno skrupcalo ponarejenega govora, ki ga je mehikanski pustolovec J. Escudero podtaknil škofu Strossmajerju, zaniku-je Petrovo bivanje v Rimu. S ponatiskovanjem in širjenjem | tega skrpucala se ta zmota ob-j navija in skuša štiri tudi pri ! nas. Pod vplivom protestantov in starokatoličanov se to zmo-j tno mnenje včasih oglaša tudi ;med pravoslvnimi. Razumljivo je, da važni dogodki iz prvih krščanskih sto-I letij niso tako obilno potrjeni po listinah kakor poznejša krščanska zgodovina. Zato pa tem glasneje priča že omenjeno splošno in starodavno soglasje krščanskega vzhoda in zahoda, ki niti po mnogih nesoglasjih in po razkolu ni bilo pretrgano. Razen tega pa je ta zgodovinska resnica potrjena tudi po mnogih zgodovin- > skih dokazih. V starih zgodovinskih izročilih in spomenikih o Petrovem! delovanju in mučeništvu v Ri-i mu je treba razlikovati, kaj je1 brezdvomna zgodovinska resni-5 ca, kaj pa so samo bolj ali manj verjetni legendarni do-' datki in okraški. Kakor spomi-] ne vseh slavnih starih mož iz1 j starejše dobe, tako je ljudstvo i j tudi spomin svetega Petra ok-i rasilo z raznimi zgodbami, ka-jterih zgodovinska resničnost sej 1 ne more dokazati, a tudi ne po- i vsem zavreči. Negotovo je, koliko let je! sveti Peter deloval v Rimu. Po-] božna legenda trdi, da je bil V| Rimu celih 25 let, namreč od leta 42 do 67. A to je j ako negotovo. Gotovo je, da je v tem I primeru bilo Petrovo rimsko bivanje pretrgano, vsaj leta 49, ko Petra srečamo na zboru apostolov v Jeruzalemu. Negotovo je, če je bil res devet mesecev v verigah uklenjen v Mamertinski ječi, ki je še zdaj nekoliko ohranjena. Negotovo je, kje je bil njegov službeni sedež in kje je kršče-val; ali v kateri hiši v Rimu- ali v katakombah. Prav tako malo je mogoče dokazati pobožno I povest o njegovem poskušenem begu iz Rima in o Kristusovi prikazni, ki ga je od te namere ovrnila. (Quo vadiš, Domine? Kam greš, Gospod?) Gotovo pa je, da je apostol Peter res deloval v Rimu in tam umrl mučeniške smrti leta 67 (ali morebiti že leta 64). Gotovo je, da je bila v Rimu že pred prihodom svetega Pavla cvetoča krščanska občina; apostol Pavel v pismu Rimljanom (1,8) hvali vero rimske krščanske občine. V delih apostolov beremo, da so rimski kristjani prišli Pavlu naproti, ko je kot jetnik prišel v Rim. Ni verjetno, da bi bila rimska krščanska občina toliko časa cvetela brez sodelovanja enega ali drugega apostola. Krščansko izročilo pa kot tega apostola navaja svetega Petra. Kd-ej je bil apostol Peter opozorjen na Rim? Dela apostolov (2,10) pripovedujejo, da so bili med Petrovimi poslušalci na binkoštni praznik tudi Judje iz Rima. Judje so torej posredovali zveze med Rimom in Jeruzalemom. Ker se je Peter tako očitno odlikoval med apostoli, je razumljivo, zakaj je ravno on odšel v glavno mesto tedanjega rimskega cesarstva, ki je takrat obsegalo tudi Jeruzalem in Palestino. Kot apostol in do prihoda apostola Pavla edini apostol, ki je bil v Rimu, pa je bil ibrez dvoma načelnik, škof rimske krščanske občine, j Najstarejši zgodovinski spomenik o Petrovem bivanju v i Rimu je njegovo prvo pismo, |poslano kristjanom v Mali Azi-iji. Na koncu pisma je zapisan !pozdrav: Pozdravlja vas soiz-voljena cerkev v Babilonu in > moj sin Marko. Kakor je gotovo, da je tukaj omenjeni evangelist Marko le v duhovnem pomenu Petrov sin, tako je gotovo, da je treba tudi Babilon umevati v prenesenem pomenu. Judje so Rim kot veliko in razuzdano mesto večkrat imenovali Babilon, kakor je razvidno iz Janezovega Razodetja, iz sibil-skih prerokb in iz Talmuda. Me-zopotamski pravi Babilon je bil takrat opustošen in izročilo ne pozna nobenih sledov o Petrovem ali Markovem delovanju v Babilonu. Še manj moremo misliti na egiptski Babilon (pri sedanjem Kairu), kjer pred 5. » stoletjem še ni bilo krščanskega škofa. Nasprotno pa je Petrovo bivanje v Rimu zgodovinsko obilno potrjeno. Prav tako je potrjeno rimsko bivanje svetega Marka. O njem pripovedujejo pisatelji že v prvi polovici drugega stoletja (Papi-ar in dr.), da je svoj evangelij pisal v Rimu po oznanjevanju svetega Petra. Petrovo bivanje v Rimu potrjujejo krščanski pisatelji od konca prvega stoletja dalje: Klement Rimski, Ignacij An-tiohijski, Irenej, Tertulian. Od konca drugega in začetka tretjega stoletja pa je že nenavad- no veliko zanesljivih pnc. P testantski zgodovinarji Pa štva (E. Caspar) poudarj* da so prvi legendarni spis slavo svetega Petra nas okoli leta 200 na krščansB Vzhodu, a ne v Rimu; vsi go re o Petrovem bivanju v R" Torej so vzhodni krščanski satelji okoli leta 200 sp° trdili, da je bil sveti Pete Rimu. Torej je bilo Pet rimsko bivanje znano po , krščanskem svetu, celo na bosumnem Vzhodu. V zadnjih dveh desetletji' je tem pričam pridružil se (Dalje na 5 strani)^ IDerry Christmas swgppi SVETI VEČER V RIMU THREE CORNER CAFE 1144 East 71st Street vogal Bliss in E. 71 St. SLOVENSKA GOSTILNA 6% pivo - vino - žganje JOHN LEUSTIK in ANDY KAUČNIK, lastnika Želita obiskovalcem in prijateljem vesele božične praznike in srečno novo leto GAY INN 6933 St. Clair Avenue J. MARN in J. SINTIC, lastnika Dobro sveže 6% pivo, fino žganje in pristna vina Odprto do 2:30 vsako jutro Prav vesele božične praznike in srečno novo leto želimo vsem cenjenim gostom BACH'S BAKERY "Where Quality Counts" 7108 St. Clair Ave. ENdicott 4770 A. A. Bach and Son želijo odjemalcem vesele božične praznike in zadovoljno novo leto in se prav toplo priporočajo E. (1st ST. GARAGE GENERAL REPAIRING FRANK RICH, lastnik Se zahvaljujemo za naklonjenost in se priporočamo še za naprej 1109 E. 61st St. HEnderson 9231 vogal St. Clair Avenue Vesele božične praznike in srečno novo leto želimo vsem skupaj Kadar ste namenjeni kupiti hišo, trgovino ali farmo, se oglasite pri nas. Postrežem boste v vaše zadovoljstvo 7'oi Cltlidmas Gi^k Hell OpMeciate MANHATTAN . . . Shirts . . . White and Fancy Patterns. PAJAMAS . . . Broadcloth and Rayon . . .' Blue, Maroon, Green . . . Sizes A - B - C - D. TIES BY MANHATTAN ... A lars?e Assortment 1 o Choose From... he and Handkerchief Sets. NOVAK'S 6128 St. Clair Ave. ŽELI ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NbV0 LETO Vesele božične praznike in zadovoljno novo leto želim vsem skupaj EDWARD J. KOVAČIČ COUNCILMAN 23. VARDE ' VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELIMO VSEM NAŠIM ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM KREMZAR FURNITURE 6405 St. Clair Ave. EN 2252 v Slovenskem narodnem domu VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELITA ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM JOSEPH SUSTARSIC GOSTILNA 6702 St. Clair Ave. ŽGANJE - PIVO - VINO JOSEPH TREBEČ MESNICA 1423 East 55th Street HEnderson 1559 ^ Želi vsem odjemalcem in prijateljem ter znancem vesele božične praznike in srečno novo leto JOSEPH PIKS 1176 East 71at St. ENdicott 2628 Želi vsem skupaj vesele božične praznike in srečno novo leto MEN'S WEAR 6205 St. Clair Avenue Vesele božične praznike in zadovoljno novo leto želi LOUIS SEME'S CAFE GOOD BEER - WINE - LIQUORS \ Odprto do 2:30 zjutraj 6507 St. Clair Avenue ENdicott 9026 ANTON PRIMC GROCERIJA 985 Addison Road HEnderson 0160 Želi odjemalcem in prijateljem vesele božične praznike in srečno novo leto Vesele božične praznike in srečno novo leto želi prijateljem in znancem . ANTON BAŠCA 1016 East 61 st Street (Nadaljevanje s 4 strani) sebno očiten in trden dokaz iz katakombe svetega Sebastiana ob cesti Via Appia pri Rimu. Pod tlakom sedanje cerkve tega mučenca so namreč odko-pali starokrščansko dvorano, kjer so stari kristjani častili spomin mučencev in njim v čast prirejali obrede. Značilno rjave stene te dvorane so popisane s še danes posebno razločno vidnimi napisi v čast svetemu Petru (in Pavlu). S tem je neovržno potrjeno, da so tukaj častili sv. Petra in da je bilo njegovo truplo nekaj časa tukaj pokopano. In res je staro rimsko izročilo pripovedovalo, da so bili Petrovi ostanki leta 258 semkaj preneseni in da so tukaj ostali, dokler ni bila sezidana cerkev svetega Petra v 4. stoletju. Ti skoraj kričeče jasni napisi še danes s prstom otipljivo kažejo, da je bil sveti Peter res v Rimu. Kdor bi hotel to tajiti, bi se moral zateči k neverjetni trditvi, da je bilo njegovo truplo v dobi preganjanja od drugod preneseno v Rim, v središče preganjanja kristjanov, torej v najnevarnejše mesto, od koder so izhajali naj krutejši odloki proti kristjanom, a da se ni ohranil niti najmanjši sled, odkod naj bi bilo Petrovo truplo prineseno. Kdor pride v Rim, si v cerkvi svetega Sebastiana še danes lahko ogleda otipljivo jasno pričevanje o rimskem biva- nju in mučeništvu sv. Petra. S tem pričevanjem je Petrovo bivanje in škofovanje v Rimu potrjeno prav za tisto dobo nepretrganega rimskega izročila, kjer so zgodovinarji prej še pogrešali neovržno zapisanega potrdila. j Kakor je neovrženo potrje-!no rimsko bivanje in škofova-!nje svetega Petra, tako in še bolj je potrjeno, da ima prvak apostolov v Rimu svojega naslednika. Peter mora imeli nekje naslednika. A tega nasledstva ši doslej še nikoli ni prisvajal noben škof zunaj Rima. Ce bi kdo hotel ovreči Petrovo nasledstvo v Rimu, bi moral pokazati, kje drugje ima sv. Peter svoje naslednike. Iz tega vidimo, kako neosno-vana je trditev starokatoliča-nov: "Ne iz sv. pisma, pa tudi iz zgodovine se ne da dokazati, da bi bil sv. Peter sploh kdaj v Rimu, še manj pa, da bi bil tam škof." — Ta trditev ni resnična, ni dokazana, ni znan-, stveno podprta. Najstarejše priče o rimskem bivanju sv. Petra pričajo obenem tudi o svetem Pavlu. .Mnogi cerkveni pisatelji, ki slave Rim zaradi groba svetega Petra, slave hkrati tudi sve-tega Pavla. Resnično je, da sta med vsemi mučenci in apostoli ' prav sveti Peter in Pavel naj-I odličnejša. Prvi je prvak vseh ! apostolov in vesoljne Cerkve, I drugi pa je še odličnejši po • j uspešni gorečnosti in vesolj- • | nosti. Čudno bi bilo, če bi zara-■! di svetega Petra zamolčevali svetega Pavla. Za naše sedanje pojmovanje ||jj pa je nekoliko nenavadno, da S;; mnogi cerkveni pisatelji oba f'; slavna apostola, Petra in Pav-lja, imenuj ej o ustanovitelj a j g|s rimske cerkve. Tako sveti Ire-'|p nej okoli leta 180, presbiter; Jf| Gaj okoli leta 200 in mnogij M drugi. Očitno je, da ne more-j p;, ta biti oba apostola v pravem |§; smislu ustanovitelja rimske itij; cerkve. Prav tako je očitno, g| da je mogel biti samo eden .iz- g?r med njiju rimski škof. Oba ; sta namreč istočasno živela in j gjii istočasno umrla. Sedaj bolj pazimo na natan- f|r čno izražanje in se ogibljemo vsega, kar bi se moglo napačno ||| razumeti. Krščanska tradicija || jasno pravi, da je bil sv. Peter pv, prvi rimski škof in v tem smi- §ji: slu ustanovitelj rimske cerkve. 1; Starejši pisatelji na to zgodo- p)' vinsko resnico niso tako natan- fet čno pazili, ker ni bilo potrebno; saj o Petrovem prvenstvu in o # njegovem rimskem škofovstvu M ni takrat nihče dvomil. Staro || izročilo o sv. Petru kot prvem I gg rimskem škofu je bilo že v dru- ggj, gem stoletju zabeleženo v za- !|| pisnikih (katalogih) rimskih m škofov; v vseh takih zapisni- m kih 'je na prvem mestu omenjen || sv. Peter. Sv. Pavel nikoli ni |j naveden v vrsti rimskih škofov. || V tretjem stoletju se je udo-mačilo izražanje, da je v Ri- p mu Petrov prestol. S tem je bi- j| la odličnost rimske cerkve ta- || ko izrečno zvezana s svetim Pe- p trom, da za svetega Pavla v tej || zvezi ni bilo več toliko prosto- §g ra. V četrtem in petem stolet- f| ju pa se je Petrovo in rimsko i prvenstvo še očitneje poudar- || jalo. A še v teh stoletjih so kot 1 dokaz rimske odličnosti včasih | navajali tudi sv. Pavla. Pou- | jdarjanje sv. Pavla je dobro | služilo v zvezi z naukom o treh | Petrovih prestolih, v Rimu, | Antiohiji in Aleksandriji. Rim | | se pred vsemi drugimi cerkva- g ;mi odlikuje po delovanju, mu- g • čeništvu in grobih kar dveh g naj odličnejših apostolov, Pe- | jtra in Pavla. Papež Inocencij g I .je v začetku 5. stoletja pisal, | 'da mu je sveti Pavel vzor kot 1 i organizator vesoljnega misi- | ■ jonstva. Papež- Leon Veliki, g I jasni pričevalec za rimsko pr- | jvenstvo, je sredi petega stolet- | ja slavil sv. Petra in Pavla kot | I ustanovitelja rimske veličine. | : Na koncu,istega stoletja je pa- | ipež Gelazij slavil Rim, da vsa | ■ druga krščanska mesta preka- | ša tudi zato, ker ga je razen j svetega Petra še sveti Pavel j odlikoval s svojo .navzočnostjo j in zmagoslavno smrtjo. j Razumljivo je, da se je to i strinsko izražanje na Vzhodu 'dalj časa ohranilo kakor naj i Zahodu. Tako srbski menih j j Domentijan še sredi 13. stolet-j ja v življenjepisu sv. Save pi-j še, da je ustanovitelj srbske j i cerkve svojega škofa Metodija j 'poslal v Rim k sv. Petru in j | Pavlu ter k velikemu "sopre-i I stolniku" teh dveh apostolov, j | V bogoslovnih spomenikih! i rimske Cerkve je to starinsko i izražanje v poznejših stoletjih! i redkejše. A nespremenjeno jej I še ohranjeno v rimskih bogo-j služnih molitvah in spevih. Sv. Peter in Pavel sta namreč v bogoslužnem pranzovanju in češčenju še danes nerazdružna tovariša. Njun glavni praznik dne 29. junija je v rimski Cerkvi obema skupen. V rimskih bogoslužnih spevih se še danes večkrat ponavlja izražanje prvih dveh krščanskih stoletij, da sta sv. Peter in Pavel prvaka apostolov ter ustanovitelja (roditelja) krščanskega Rima. Skupno češčenje sv. Petra ir Pavla pa ni potrjeno samo pc skupnem glavnem prazniki obeh apostolov (29. junija) ampak sploh na vsak praznil sv. Petra se xCerkev v svojil molitvah spominja tudi svete ga Pavla in vsak praznik sve tega Pavla je združen tudi spominom svetega Petra. Tak « se katoliška Cerkev dne 1£ ^J (Dalle na 6 strani) m. m mrs. Frank Beiaj PORTIS HATS . . . Gift Certificates . . . Hats Priced At $3.95, $5, $6.50 and. $10.00. HICKOK . . . Belt and Buckle Sets . . . Tie Bars . . . Cuff Links i. . . and Key Chains. MUFFLERS . . . All-Wool, Silk, Rayon. ART GLOVES . . . Leather, Wool, Fur-lined. Practical Gift Suggestions for Bop KAYNEE SHIRTS . . . White and Fancy Patterns . . . Flannel Sport Shirts. SHAKER Slipover Sweaters. Also Zipper and Coat Styles. KAYNEE Pajamas . . . Wool Mackin-aws . . . Finger-tip Coats . . . 2-Trouser Suits—$12-$15-$18. john's tavern JOHN in FANNIE SIMONCIC, lastnika 6524 St. Clair Avenue ŽGANJE . . . PIVO . . . VINO Ples vsak petek in soboto. Večerja za skupine po naročilu.—Želita vsem obiskovalcem in prijateljem vesele božične praznike in srečno novo leto! Se toplo priporočata še za bodoče Odprto do 2:30 zjutraj VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN ZADOVOLJNO NOVO LETO VAM ŽELI NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE 6104 St. Clair Ave. EN 3634 JOHN SUSNIK, lastnik SVETI VEČER V RIMU (Nadaljevanje s 5 strani) januarja, na praznik Stola sv. Pavla v Rimu, spominja tudi svetega Pavla, ob praznovanju Spreobrnjenja svetega Fjavla (25. januarja) pa se spominja tudi svetega Petra. Krščanska pobožnost pa je ta dva praznika v novejšem času še tesneje združila s praznovanjem molitvene osmine od 18. do 25. januarja za zedinjenje vseh kristjanov v eni Kristusovi Cerkvi pod vodstvom prvaka vseh apostolov. Značilno je, da se je ta po svojem cilju katoliška pobožnost začela med ameriškimi protestanti (anglikanci). Ako ločeni kristjani na Vzhodu včasih poudarjajo, da je rimska Cerkev enostransko Petrova in pravna, naj pomislijo, da katoliška Cerkev skupno s Petrom slavi tudi svetega Pavla, apostola krščanske vesolj-nosti in globokega učitelja notranjega verskega življenja v Cerkvi kot skrivnostnem Kristusovem telesu. Skupno češčenje svetega Petra, predstavnika vrhovne pravne oblasti, in svetega Pavla, apostola mistične globočine Cerkve kot ■ skrivnostnega Kristusovega telesa, nas nazorno opozarja na notranjo organsko zvezo pravne in ljubezenske Preskrbite se s premogom, da boste praznovali božične praznike lepo na toplem. Imamo premog vseh vrst. Postrežba prvovrstna. Prevzeli smo tudi od Poljaka tovarno za izdelavo cementnih blokov Kadar jih potrebujete se priporočamo za nakup. VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO, ZDRA VO NOVO LETO 1944 ŽELIMO VSEM NAŠIM ROJAKOM IN ROJAKINJAM PRAV ISKRENO Tem potom se zahvaljujemo vsem našim cenjenim odjemalcem za dosedanjo naklonjenost in se še nadalje priporočamo 6401 St. Clair Avenue v Slovenskem narodnem domu GROCERIJA in MESNICA 4030 St. Clair Avenue Želi odjemalcem in prijateljem vesele božične praznike in srečno novo leto Vesele božične praznike in sr novo leto želimo vsem ENdicott 1032 Vesele božične praznike in zadovoljno novo leto želimo vsem odjemalcem in prijateljem 0M. Se priporočamo, da si nabavite dober premog pri nas VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO VAM ŽELI NAJBOLJ MODERNI ATELJE LIQUOR — BEER — WINE 6622 St. Clair Avenue Vesel božič in srečno novo leto želi obiskovalcem prijateljem. Se toplo priporočamo. PETER KEKIC, lastnik 762 East 185th Street IVanhoe 1166 VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO VSEM! GROCERIJA in MESNICA Prodajamo zemljišče in vsakovrstne zavarovalnine —Točna in solidna postrežba— Iskrena voščila za božič in za novo leto 1944 ' 15813 Waterloo Road KEnmore 1934 LOUIS FERF0LIA SLOVENSKI POGREBNIK 9116 Union Ave. Michigan 7420 Vesele božične praznike in # . srečno novo leto vam želita Enoy in Louise Krizno NIGH? CLUB 961 Addison Road Odprto do 2:30 zjutraj Imamo tudi pivo v zabojih. • FRANK (ERNE JEWELRY CO. RALPH (EBRON MILLER COAL (0. 1007 East 61st Street BUKGVNIK STUDIO DANIEL STAKKH Nov bančni dom, last delničarjev in banke! • NOW Vil Al-i K £lC Al! »ANK. v.-.-..________................V_ - .......................................... ...... Direktorij slovenske. The North American Banke, je kupil za podružnico v Collinvvoodu izredno poslopje, pred nekaj leti za velik'denar sezidano za bančno poslovanje, kakoršnega je naselbina in okolica, Collinwood, Nottingham in Euclid neobhodno potrebovala. / Poslopje se nahaja na najbolj umestnem prostoru med drugimi okrog stoječimi trgovinami in cestami, ki je za parkanje avtomobilov, ter za druge stvari na zelo ugodnem prostoru, Nahaja se na 15619 Waterloo Rd. Cvetoča collinwoodska naselbina zasluži in naj se veseli tega napredka radi tako sijajnega uspeha zadnjih let. Direktorij banke prišteva ta korak v priznanje vlagateljev in odjemalcev banke te okolice, ki so z aktivnostjo pripomogli do tega s tem,tker so se banke tako točno posluževali. Z novimi prostori, v katere se bo banka v teh dneh naselila, bo tudi postrežba izboljšana za vlagatelje in odjemalce. Bančno premoženje gre k vrhu četrtega milijona. Banka je zavarovana po Federal Deposit Insurance Corporation in je obenem članica Cleveland Clearing House Association. Direktorij se zahvaljuje za preteklost in se priporoča za bodoče. Anton Grdina, Joseph L. Surtz, Dr. James W. Mally, Dr. Anthony J. Perko, Frank Mramor, John Zalar, Mike Piks Cerkve, pravne organizacije in mističnega organizma. Pravna in mistična ljubezenska Cerkev zajemata moč iz istega Kristusa, ki je obenem' poglavitni pravni poglavar in edina mistična glava Cerkve. Katoliška Cerkev torej ni le Petrova, ampak tudi Pavlova in Janezova. V bogoslužnih molitvah na praznik sv. Petra in Pavla se Rim enako raduje ob spominu obeh apostolov: O srečni Rim, ki si posvečen po slavni krvi dveh apostolov. Danes je Simon Peter stopil na les križa, aleluja; danes je ključar nebeškega kraljestva radosten hitel h Kirstusu; danes je apostol Pavel, luč vseh narodov, nagnil glavo in bil za Kristusovo ime z mučeništvom ovenčan. Katoliška Cerkev v svojih spomenikih in praznikih po pravici poudarja zvepo med sv. Petrom in sv. Pavlom v Rimu. Saj je veliki apostol narodov res tudi v Rimu širil in utrjeval krščanstvo; torej je res v nekem pomenu soustanovitelj rimske Cerkve in rimske cerkvene veličine. Čudno bi bilo, če krščanski Rim tega ne bi pomnil in slavil. Poleg tega pal je v rimskih spominih in v krščanski zgodovini neizbrisno začrtano zgodovinsko dejstvo, da je prvak apostolov, sveti Pe- n ter, kot prvi rimski škof, usta-a novitelj vrste rimskih škofov v in s tem ustanovitelj rimskega i- cerkvenega prvenstva. ii Zvezo med sv. Petrom in i- Pavlom v Rimu je duhovito in zgovorno pojasnil veliki fran-e coski govornik Bossuet. Piri-a merno je, pravi Bossuet, da sta >- se v Rimu sešla oba najodlič-n nejša apostola, Peter kot pr-b vak krščanske Cerkve in Pavel kot odbrani apostol poganske-n ga sveta. Saj je bil Rim pre-stolnica poganstva in je torej 1 še posebno, spadal v Pavlovo e področje. A bil je tudi prestol-i niča krščanstva, torej je bilo - primerno, da je sveti Peter tu-i kaj ustanovil krščansko obči-a no. Zato je Rim pač Petrovo in i Pavlovo mesto, toda Petrov, a ne Pavlov prestol, i Fr. Grivec. j -o-- : MaJSepso deklico si je ! priboril j — j Pripovedka živel je kralj, ki je imel sina edinca. Kar je kraljevič želel, i vse jt moral dobiti. Kraljevič i je rasel in dopolnil 24. leto. Kralj se je postaral, zato je j poklical nekega dne sina k sebi , in mu rekel: "Ljubi sin, staram - se, zato se boš moral poprijeti kraljestva. Narod te bo moral \ ubogati, ti pa mu moraš biti pra-vi cen. Preden pa prevzameš kra-, ljestvo, se moraš oženiti. Izbra-f ti si moraš najlepšo deklico tega , sveta. Kadar jo privedeš na , dom, postaneš kralj." Oče mu je dal mnogo denarja ' in kraljevič je zajahal konja. I ; Jahal je ves dan, Ko je prijahal! [ do velikega gozda, je stopil s ko-j f nja, da se odpočije. Ker ni bil' ; vajen samote, ga je obhajal strah. "Tukaj pač ne prenočim," se ; j3 zgrozil. Splezal je na visoko! , drevo, da bi videl kje kakšno lu?J 'j Ko je z drevesa gledal na vse' ! j'strani, je res zapazil v daljavi. , j majhno luč. Zleze! je spet z dre-' | vesa in zajahal konja proti luči. | Jahal je in jahal, dokler ni! I ' •! prijahal do lesene koče, v kateri (i je brlela svetilka. Potrkal je tri-l; ■i krat na vrata in iz koče se je1, li oglasil star mož: "Kdo je?" "Jaz, kraljevič," je bil odgo- ! j vor. !. i "Kaj želiš od mene? Prebi-|' j vam že sto let v tej samoti in!' čolveška noga še ni prestopila1; mojega praga." j. Kraljevič je povedal svojo ' zgodbo in ga prosil, naj mu po- 1 ve, kje biva najlepša deklica te- « ga sveta. j': "Ljubi kraljevič, to mi ni ? znano. Moj brat prebiva sto j milj od mene, morda on ve." Sta- " ri puščavnik mu je dal kos črne- " ga kruha za večerjo in desko za 4 posteljo. j 'I Dan se je že delal, ko se je ; kraljevič prebudil. "Predolgo > sem spal," si je rekel sam pri se- ,: bi in vstal. , Puščavnik, dobra duša, mu je £ ob slovesu rekel: "Za spomin' £ vzemi tole prašičje srce. če ti bo. V kdaj slaba predla, se nanj s pom- ^ ni." ' U Mladi kraljevič je srce vzel, ga> del v torbo, se zahvalil in zaja-' ^ hal konja, U: Dolga je bila pot, preden je . prijahal do puščavnikovega bra-' ta. Povpraševal ga je, alK-e, kje1^ bi bivala najlepša deklica sveta,1 £ in ta mu je odgovoril: "V tej sa.1 moti bivam že petsto let, a mi ni ^ zn h no, pač pa morda ve to mo j brat, ki biva sto milj od tod." I > Kraljevič je prenočil pri njem. ^ Spal je do belega dne. Koje'^i vstal, se je zahvalil za prenoči-! a šče. Ob slovesu mu je pušča-j^ vnik tekel: "Vzemi s seboj ptičje V-srce. Če ti bo kdaj huda predla, ^ se spomni nanj!" Kraljevič se je zahvalil za dar jg in ga spravil v torbo, nato pa na- v>. rtaljeval pot. Dolgo je jahal, > preden je prijahal do najstarej-šega puščavnika, ki je presegel^ že sedemsto let. Bil je postrežen (Dalje na 7 strani) I ■■.{ PRVA SLOVENSKA TRGOVINA S CVETLICAMI V CLEVELANDU divide ^lapnilz, d. Samo 1 trgovina! Se vljudno priporočamo in želimo vsem vesele božične praznike in srečno novo leto 6102 St. Clair Ave. HEnderson 1126 THE BLISS RD. COAL & SUPPLY CO. 22290 Lakeland Blvd. pri 222nd St. KEnmore 0808 Euclid, O. Vesele božične praznike in srečno novo leto vsem! FRANK POJE čistimo vsevrstne moške in ženske obleke IVanhoe 4720 \ 631 East 185th St. KEKIC GRILL Vesele božične praznike in srečno novo leto vsem odjemalcem in prijateljem Sezonska voščila! Da bi v miru božjem preživeli te lepe božične praznike. Da bi vam sonce sreče in zdravja sijalo bolj prijazno in bolj toplo. To vam iz srca želi vaš iskren priia-telj LOUIS LAUTIZAR 7S 1 1195 East 71st Street HEnderson 06 JL, vesele božične praznike in srečno novo leto želi Councilman-elect 32nd Ward VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO VAM ŽELI POGREBNI ZAVOD ENdicott 0583 COLLINWOODSKI URAD 458 East 152nd St IVanhoe 3118 Avtomobili in bolniški voz redno in ob vsaki uri na razpolago. Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo 1115 Norwood Rd ENdicott 0566 GROCERIJA in MESNICA Ako hočete imeti okusne jestvine na mizi za praznike, oglasite se pri nas. Dobra postrežba in zmerne cene. Pripeljemo na dom. Se lepo zahvaljujemo za preteklo naklonjenost in se priporočamo še za bodoče. Želim vsem skupaj vesele božične praznike in srečno novo leto,! osebni tajnik župana Lauscheta Vesele božične praznike in srečno novo leto želi ZALOGA ŽELEZNINE IN HIŠNIH POTREBŠČIN zadovoljne in zdrave BARVE, MONTERSKIH IN ELEKTRIČNIH POTREBŠČIN božične praznike želi vsem skupaj PYREX UTILITY DISH Roasts, chops, fish, desserts, hot breads... all taste better and look better baited in this sparkling Utility Dish. Here's the handiest dish in your kitchen! jL E/* 12%" siie . . . only O Jr Frank J. Lausche ŽUPAN Vesele božične prazpike in srečno novo leto vsem našim odjemalcem in prijateljem župan mesta Euclid, Ohio NAJLEPŠO DEKLICO SI JE PRIBORIL (Nadaljevanje s 6 strani) kakor pri prejšnjih dveh bratih s črnim kruhom in trdim ležiščem. Drugi dan pa je vstal kraljevič še pred solnčnim vzhodom in prosil puščavnika, da bi mu povedal, kje živi najlepša deklica tega sveta. Puščavnik mu je odgovoril: "Ljubi kraljevič, ta je daleč v deveti deželi in prebiva v steklenem gradu. Stražijo jo tri zveri. Pri prvih vratih je tiger, pri drugih lev in pri tretjih leopard. Mimo teh stražnikov pojdi, kadar bo deževalo, ker bodo tedaj zveri zaspane. Ko prideš, do tigra pazi na trenutek, ko bo z -nil. Tedaj zapre oči in ti lahko smukneš skozi vrata. Pri levu in leopardu napravi enako. Potem boš prišel do njene matere, s ka_ tero se moraš pogovoriti." Preden sta se ločila, mu je dal puščavnik srce mrtvega človeka in rekel: "čie ti bo kdaj slaba predla, se spomni nanj." Kraljevič se mu je lepo zahvalil in se napotil v deveto deželo iskat najlepše dekle. Jahal je podnevi in ponoči, samo da bi prej prišel do zaželenega kraja. Ves izmučen je že bil, ko je pri-jahal pod velik hrib. Utrujen je stopil s konja in legel pod drevo. Konj se je pa okoli njega pa-sel. Kmalu je zaspal in sanjalo se mu je, da je videl najlepšo de-klico. »Tako žive so bile sanje, da se je zbudil. Vstal je in srce mu ni dalo, da bi še dalje spal. Sedel je na konja in odjahal na vrh hriba. Ko je bil na vrhu, je počakal dneva, da bi videl, kaj je v dolini. Ko se je naredil dan, je zagledal v dolini stekleni grad. Urnih korakov je moral teči konjič v dolino, in kmalu sta bila pri gradu. Sedel je na klop blizu gradu in zaužil, kar je imel še pri sebi. Tako je čakal, da bi prišlo kakšno živo bitje, čakal pa je zaman, zato j,e .stopil .bliže h gradu in zdajci ugledal tigra na straži. Kraljevič, si je rekel: "čakati moram, da se napravi grdo vreme." Zato se je vrnil h klopi, legel nanjo in zaspal. Ker je bil truden, je spal ves dan in vsj noč. Proti jutru drugega dne pa ga je zbudil dež, ki je padal po njem. "Zdaj je ugoden čas," je pomislil. Ni še odbila ura sedem, ko je že stal pred tigrom, ki pa se ni zmenil zanj. Ko je zver zazehala, je kraljevič naglo stopil skozi vrata in stal pri drugih vratih pred levom. Lev je bil še bolj zaspan. Srečno je prišel tudi skozi ta vrata pred tretje duri, ki jih je stražil leopard. j Dolgo časa je opazoval leopar-j da. Zaspanec ga je silil, in ko je zver zehajoč vzdignila glavo kvišku, je kraljevič smuknil skozi vrata in prišel v sobo, kjer je bivala mati njegove izvoljenke. čudno ga je pogledala in vprašala, po kaj je prišel. Kraljevič jo je pogumno prosil, da bi mu dala hčer za ženo. "Bridke ure te čakajo," je rekla. Dala mu je jesti in piti ter mu velela, naj gre k počitku. Kraljevič je legel in zaspal. Proti večeru pa ga je poklicala. Povedla ga je po stopnicah v klet, češ: "Tu je šest skladišč kruha. Ves ta kruh moraš do jutri zjutraj pojesti, če ne boš ob glavo." Nato je zaprla vrata in ga pustila samega. Ves žalosten je premišljal, kaj naj stori. Odrezal je kos kruha in ga snedel. Več ni mogel. Proti jutru pa mu je prišlo na misel prašičje srce, ki mu ga je dal prvi puščavnik, in v tistem trenutku je prišlo toliko prašičev, da so pojedli ves kruh. Niti en hlebec ni ostal. Ko je mati izvoljenke zjutraj odklenila vrata, se je začudila, ko ni bilo več kruha. Povedla je kraljeviča v sobo in mu velela, naj se naspi, ker je čul vso noč. Zvečer ga je mati spet poklicala. "Nocoj boš imel drugo nalogo. Moral boš prebrati šest skladišč pšenice, pomešane s tur-j ščico, tako da boš pšenico spra-' vil na en, turščico pa na drug kup. če boš to storil, boš jutri zjutraj lahko skozi luknjico v ključavnici videl najlepšo dekli-' co, ako pa ne, boš ob glavo." Spet ga je zaprla in ga pustila samega. Ves žalosten je zbiral žito vso' noč, pa ga je prebral samo zal majhen kup. Zdajci pa se je j spomnil ptičjega srca, ki mu ga: je dal drugi puščavnik, in v tre-j nutku je priletelo toliko ptičev,! da je bilo v nekaj minutah vse delo opravljeno. Ni trajalo dolgo, ko mu je mati odprla in videla, da je vse žito prebrano. Nato pa ga je povedla k sobi, kjer je bivala mladenka. Kraljevič je pogledal skozi ključavnico in se zavzel: "Take lepote še ni videlo človeško oko." Kar ni se je mogel na-i gledati, čez nekaj časa pa ga jemati pozvala, naj gre k počitku.' ker ga zvečer čaka nova naloga, j Zvečer ga je prišla klicat, naj i gre k večerji. Ko se je na večerjal, mu je rekla: "Nocoj imaš' najhujšo nalogo. Jutri moram-videti vajino hčerko, sicer boš ob glavo." Mati je po teh besedah zaklenila obupanega kraljeviča v sobo in šla. Vso noč je nesrečnik bedel in ugibal, kaj se bo drugega dne zgodilo z njim. Ko se je napravil dan, mu je prinesla mati zajtrk'na posteljo in mu rekla: "Danes boš ob glavo, ker si se predrznil snubiti najlepšo deklico na svetu." Tedaj je prišla v sobo tudi mladenka in v tistem trenutku se je spomnil srca mrtvega človeka. Kakor bi trenil, se je začelo po sobi nekaj premikati. Vsi trije so pogledali in opazili majhno deklico, ki se je postavila pred mater kraljevičeve izvoljenke in rekla: "Stara mama, še meni pri-r.esi zajtrk!" Vsa začudena je mati pogledala kraljeviča in menila: "No, mo. ja hčerka je res tebi namenjena. Ker si izvršil vse naloge z božjo pomočjo, zaslužiš najlepšo deklico. Vzemi jo. Kadar hočeš, jo lahko povedeš na svoj dom." Ves teden so nalagali bogastvo na vozove in ko je teden minil, so odrinili z bogastvom in nevesto proti kraljestvu kraljeviče-vega očeta. Ko so prišli v kraljev grad, je stari kralj podal nevesti desnico in rekel: "Zdaj pa rad umrjem." čez teden dni je bila poroka in kraljevič je prevzel kraljestvo, kateremu je srečno vladal s svojo ženo in hčerko. čez leto dni so starega kralja pokopali in jaz sem bil na pogrebu. če bi ne bil tedaj poleg, bi vam ne mogel napisati te zgodbe. Franc Potrpin. TISOČ IN TISOČKRAT Tisoč in tisočkrat mamica Ti na sv. večer moj duh k Tebi hiti, tisoč in tisočkrat, ko bije srce—-duševna tolažba je misel na Te. Tisoč in tisočkrat oče in brat rad o božiču šel vas obiskat, tisoč in tisočkrat zvezdice ve nesite potj-ub za moje dekie. Tisoč in tisočkrat ljubo dekle, bodi mi zvesta, borim se za Te, tisoč in tisočkrat mislim na Te, deklica ljuba, ne joči za me. Tisoč in tisočkrat prosimo Boga, da bi kmal' rešil nas tega gorja, tisoč in tisočkrat bi srečni b'li vsi, če On božični nam mir podeli! Marjanca Kuharjeva. JOHN i. LOKAR I Klub društev Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. * želi vsem članom in prijateljem vesel Božič in srec-Ro Novo leto! Zdrave in zadovoljne božične praznike želim vsem skupaj KENNETH J. SIMS F. j. ZAVASKY 6011-13 St. Clair Ave. EN 5141 LOUIS CIMPERMAN JOS. ZELE iN SINOVI 6502 St. Clair Ave. JOHN J. PRINCE Or R E E T I N & S S £ A S 0 N > S AMERIŠKA DOMOVINA, DECEMBER 23, 1943—PART III Ozdravil jo je OB TEJ PRILIKI ŽELIMO IZRAZITI VSEM NAŠIM PRIJATELJEM VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN ZMAGOSLAVNO NOVO LETO Zahvaljujemo se narodu za naklonjenost tekom leta 1943 Pri Grdinovih vedno lahko dobile PEARS Vesele božične praznike in srečno novo leto vsem prijateljem ter obiskovalcem našega kegljišča želijo L. MILNAR TONY SKUFCA JOHN E. LOKAR PHIL MOCILNIKAR lastniki 770 East 185th Street {j[ Vesele božične praznike in ij! srečno novo leto želi vsem ^i )>• odjemalcem in prijateljem Vesele božične praznike in srečno novo leto želi odjemalcem in prijateljem Norwood Shoe Repairing 6214 St. Clair Ave. GROCERIJA in MESNICA 4536 Warner Road Vesele božične praznike in srečno novo leto vsem odjemalcem želi PRIDEMO ISKAT IN DOPELJEMO NA DOM Frank Jnrecic, lastnik GLenville 5374 672 East 152nd Street 5379 St. Clair Avenue James in Pauline Zupančič, lastnika IZVRSTNO 6% PIVO in VINO Godba vsako soboto in nedeljo Vesele božične praznike in srečno novo leto želita vsem odjemalcem in prijateljem MR. in MRS. N. BOHAR želita odjemalcem in prijateljem vesel božič in srečno novo leto 6213 St. Clair Avenue BARVAR.in DEKORATOR 1051 Addison Road HEnderson 7757 Zahvaljujem se za dosedanjo naklonjenost in se priporočam še v bodoče Vesele božične praznike in srečno novo leto želim vsem skupaj! GOSTILNA 7114 St. Clair Avenue Pri nas dobite prvovrstno 6% pivo, vino, žganje ter okusen prigrizek. — Se priporočamo za obilen obisk. Vesele božične praznike in srečno novo leto želita obiskovalcem, prijateljem in znancem Vesele božične praznike in srečno novo leto želimo vsem našim gostom in prijateljem GOSTILNA 6723 St. Clair Avenue Kobacova Mica je bila sicer vrla ženica, le eno slabost je imela, bila je namreč klepetulja. Sicer se je bahala, da zna molčati ko grob, toda njen jezik v resnici ni nikdar miroval. Kar je izvedela ona, je bilo kmalu znano po vsej fari. In vendar je ob vsaki priložnosti zatrjevala svojemu možičku, da nji se lahko bi*ez skrbi zaupa, ker zna molčati ko kamen. Seveda je Kobaca jezilo to prazno bahanje ženice, in sklenil je, da jo hoče temeljito ozdraviti. Kar na lepem se je nekega dne pričel držati čemerno. Obnašal se je čudno, govoril boječe in zmedeno. Žena je hitro opazila to izpremembo in strašno rada bi izvedela, kaj je temu vzrok. Ljubeznivo se je začela smukati okoli njega. Ali mož na nobeno vprašanje ni dal določenega odgovora. Od dne do dne je postajal nemirnejši. Sam s seboj je govoril ter po cele ure presedel v kakem skritem kraju, klatil z rokami in mrmral neumljive besede. Ponoči se je premetaval po postelji, milo stokal in vzdihoval. Videč, kako je žena zlasti ponoči pazila nanj, je neke noči vzkliknil: "Da bi ga vsaj do smrti ne bil!" Mica je začela jokati: "Je-žeš, moj mož je človeka zaklal." Mož se je tedaj naredil, kakor da se je pravkar vzdramil, in je vprašal s hlinjenim začudenjem: "Zakaj se jokaš?" "Kako bi se ne jokala," je stokala žena. "Oj, ljubi Tone, ali si res koga ubil?" "Res sem ga, toda glej, da tega nikomur ne poveš, sicer gorje meni," je priznal mož z obupnim glasom. In ženica je odgovorila hi- tro: "To se razume, da mora tvoje strašno dejanje ostati j tajno. Jaz bom molčala ko j grob. Koga pa si ubil? Kam sij zakopal truplo?" A mož je odgovoril kratko: "Njegovo truplo sem zakopal za hlevom. Drugega ti ne morem povedati." Kaj več Mica ni mogla izvedeti. Mož je molčal ko kamen. Hitro je skočil s postelje, se oblekel ter ves žalosten šel iz sobe. Tudi ženica je kmalu vstala in se lotila gospodinjskih opravkov. A glej zlomka! Ni še dobro solnce izšlo, ko je prihitela soseda Agata z veselo novico, da je njena koklja izvalila sedem črnih in sedem belih piščet. Mica je poslušala, a se je grdo držala kakor strašilo v turščici. Bistroglava Agata je takoj spoznala, da je sosedo Mico nekaj tiščalo. A ko je opazila še sledove solz, je hotela na vsak način vedeti, zakaj je jokala. Ni ji bilo tre-| ba dolgo izpraševaii in Kobac-ka je začela z milim glasom: "Pomisli, draga soseda, moj mož je ubijalec. Živega človeka je zaklal in ga zakopal za hle-| vom. Toda molčati moraš, ni-i komur ne smeš povedati, kar \ sem ti zaupala, sicer gorje nam!" "Saj bom molčala, saj bom. Iz mojih ust ne bo nihče izvedel, da je tvoj mož ubijalec," je zatrdila soseda Agata in naglo šla. Toda ni šla domov, ampak je skočila v vežo k sosedi Mar-i jani ter ji v eni sapi razkrila j strašno novico. Za zaključek je' rekla. "Veš, Marjana, ti si edina, kateri sem zaupala to skriv- ■ nost. Pa zase ohrani, da ne pri-1 de Kobac v nesrečo." "Kakopak, o tem se mora' molčati, da ne izve gosposka. j Jaz bom molčala, se lahko za-i neseš," se je zaklinjala Mar-j jana. A komaj je soseda odšla,] je Marjana že hitela do sose-j de Špele, da si olajša srce. In j soseda Špela je tekla do sose-l de Barbe in reč se je širila ko! po brzojavu. Kakor blisk je šla novica od vasi do vasi in prišla tudi do orožniške postaje. In že so korakali štirje zaščitniki javnega reda in varnosti v družbi z nekaterimi z lopatami in krampi oboroženimi možmi proti Ko-[bacovemu domu, da izkopljejo ubitega in primejo ubijalca. Ko je Kobacka zagledala , može pravice, je planila v so-bo k možu in vzkliknila: "Orož- , niki gredo. Tone, beži, skrij se _i" "Kaj, mene iščejo?" se je začudil mož. "Mislim, da ven- , dar ni prišlo na dan, kaj sem naredil. Si pa gotovo ti vse izblebetala, klepetulja klepetu-Ijasta." Mica je zatrjevala svojo nedolžnost in vneto rotila moža, naj taji uboj. A Tone je odgovoril mirno: "Tajiti mi ne kaže. Boš drugič vedela držati jezik za zobmi." Tedaj vstopijo orožniki. Komandir je položil Kobacu roko na ramo in zaklical osorno: "V imenu postave ..." Eden izmed orožnikov je pripravil verige in trenutek na- ' to je bil Tone Kobac uklenjen. Mica je prosila in jokala, a ni nič pomagalo. ■ "Ampak, gospod stražmoj-ster, kakšno komedijo pa še na- •• mera vate igrati z menoj," se je » trenutek nato oglasil Kobac in se zasmejal. "Le čakaj, grešnik, mi ti že * posvetimo, da boš pomnil," se , je zadri orožnik. "Zdaj odgo- ' varjaj in glej, da boš govoril \ resnico, sicer boš obešen brez -j milosti. Torej, ali si res neko- f ga ubil?" j "Res sem ga!" je odgovoril ; Kobac čisto mirno in se ljubez- s nivo nasmehnil. "In kam si zakopal žrtev?" j je zarohnel komandir srdito. "Tam za hlevom. — Samo ' pazite, da vas ne opraska!" je ; odgovoril Kobac ter se zakro- . hotal. Seveda so te objestne bese- 1 de zakrknjenega grešnika sil- • no razkačile može postave. Le! malo je manjkalo, da jih Ko- < bac ni dobil po hrbtu. Okoli hiše se je med terti nabralo dokaj ljudi, ki so razburjeno kričali in pretili ubi.ialcu. Kobacka se ; je jokala, a Kobac se je neprestano zadovoljno režal in vese- ' lo žvižgal. Orožniki so komaj ; odganjali tiste, ki so silili v hi- , šo. Slednjič je dospela tudi ko- ' misija. Veleli so Kobacu, naj i jim pokaže, kje je zakopan . umorjenec. Orožniki so odvedli ubijalca proti hlevu. Za njimi i je šla komisija in za njo ostala procesija. Za hlevom so obstali. Kopalci so obstopili pokazani prostor in začeli kopati. Toda že pri drugem udarcu je nekdo izkopal ubitega, pa ne človeka, ampak velikega starega mačka. "To je tisti, ki sem ga ubil!" se je oglasil Kobac. Ljudje so bušili v krohot. Orožniki in gospodje od komisije so obstali ko okameneli. "Mož, vi ste nas pošteno potegnili. Ampak ta šala bo imela svoje posledice za vas!" je menil eden izmed gospodov. Kobac se je začel opravičevati. Odkritosrčno je priznal, iz kakšnega vzroka je napravil to šalo. No, naposled so se tudi gospodje smejali ter se odpeljali potolaženi. Pa je naš junak vendar dose- gel svoj namen. Mica je M i ozdravljena enkrat za vselej | Kobac se ni nikdar več pritwj i val zaradi pregibčnega jeaaj ! svoje ženice. Nekoč je celo javil, da je njegova Mica oj onega dogodka skoro molčeča. Muljavski. Mr. in Mrs. Frank Mihcic MR. in MRS. ANTON LUZAR FRANK KLEMENČIČ PAULINE'S TAVERN ACME DRY CLEANING & DYEING CO. MAY C. BATES EAST 1S5TH STREET BOWLIHG CENTER grdina hardware G127 St. Clair Ave. EN 9559 SPEH GROCERIJA 1100 East 63rd Street Se toplo priporočamo in želimo vsem odjemalcem vesele božične praznih in srečno novo leto! POZDRAV! od Spech bratov, ki so v vojaški službi in se za domovino: Pvl Joseph Spech Cpl. William Spech Sgl, Anthony Spech VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO VSEM NAŠIM ODJEMALCEM, PRIJATELJU"' IN ROJAKOM šo Pletne' S ponosom se vam prav iskreno zahvaljujem za v r0čam v nito zavednost dosedanje naklonjenosti in se toplo P'v bodočnosti za obilen obisk v moji DELIKATESNI IN GROCERIJSKI TRGOVINI vi i" dr kakor tudi za uradne notarske listine, prošnje za Prv državljanski papir in Income Tax (dohodninski daveM STEVE F. PIRNAT obio 7403 St. Clair Avenue Cleveland 3, BOHAR BEAUTY SALON MR. in MRS. FRANK K0VAČIČ 4121 St. Clair Avenue GOSTILNA Želita vsem gostom in prijateljem vesele božične praznike in srečno ttovo ^ Obiščite nas, ker boste postreženi s finim P1 vinom, in prigrizkom Kompletno zalogo božičnih daril in okiaS dobite pri nas TAYLOR VARIETY STORE 5c - 10c - DO $1 6714-16 St. Clair Avenu« leto vsen Vesele božične praznike in srečno "oVO S