j^VM^GOSPODINlSKI MESEC ♦^.♦*\»ATaleč na Jugu Sahare, blizu Sudana se dviga čuden gorski ^ »»»me Ajcr Tuaregov. Komaj 3.000 ljudi živ na tem enakega v vsej Afriki. Tu so sile razpadanja, em vcter polagoma ailike med opoldansko vročino ter mrazom l. oui!t0 v Tassiliju ___ Izoblikovali iz mehkega peščenca najfudovltejše figure in oblike^V_ TassMju - Mogočni deželi razvalin - sc zdi, kot bi se velikani tev in *iVe a. Utri Evropejcev je obiskalo to deielo, morda nekaj francosk j j skaiaml »nanstvene ekspedicije. Brez vodnika bi se izgubili ^ Akrili ved^o 25tS!,kt°,pl StCbr\‘n kaTiUmitdre^nemin\aS gotske katedrale, zakrite žen* „ r;u°fr0m"f Peteline, kamnite slone ingarnele B o okamenelih PošLih ..čne templje. Vodnik bivam pri^»veaova 1?o Podnevi mefe »'osastih, o velikanih in drugih nestvorih, ki lahko se vlui , __tl_ ^ ?r Pesek v skale in orgija ih» njihovih odprtinah ln “račje Je polno petja in Koslanja. Potniku bi se zdelo, da glasovi tožijo in se smejejo. Kot o _ u 1 duhov Sonce pripeka, zrak trepeče nad kamenjem ip postave ožive. In targiuški vodnik bi takrat pospešfl korake.»* ---- stili v šolo, temveč so ju zaprli doma, da se pripravita na ženitev. Kmet Esmajlovič je svojo 18-letno, polno razvito hčerko oženil s 12-letnim sosedovim sinom, ki še trga hlače v klopeh četrtega razreda osnovne šole. Zamislimo si samo ta zakon! V Djakovici si je 60-letni starec pripeljal, v hišo 16-letno dekle, čeprav je imel doma že dve ženi. In takih primerov je še mnogo. Mlada dekleta — še otroci, životarijo za rešetkami in čakajo, da dorastejo za posteljo svojega starega moža, dočim je mnogo primerov, ko starejša dekleta, omožena z dečki, čakajo, kdaj jim dorastejo njihovi »možje«. Toda tako je v teh krajih že stoletja. Saj pravi že Vuk Karadžič, d* so v Srbiji tako draga dekleta, da se siromašen človek ne more oženiti. Zato je tudi Crni Jurij izdal odlok, da starši za svoje dekle ne zahtevajo več od dukata. Tudi knez Miloš je izdal več odredb proti velikim vsotam, ki so jih ljudje zahtevali za svoje hčere. »SAMO 2 DIN ZA KILOGRAM LEPEGA DEKLETA« Prodaja nevest je bila najizrazitejša pri muslimanskem prebivalstvu, prav posebno pa še pri Ciganih in Arnavtih. Tako je znan primer, ko se je neki Cigan, Roja Bolič zagledal v lepo Saliho, a denarja ni imel, da bi jo izplačal njenemu očetu. Medtem se mu je ponudila priložnost, da za malo denarja pride do Salihe. Ob čaši rakije je s Salihi-nim očetom začel razgovor o odkupu. Cigan je trdil, da je Saliha težka samo 40 kg, in da bo plačal kilogram po 50 dinarjev. Trdovratni oče pa je nasprotno trdil, da ima njegova hči nad 50 kg. Tako je prišlo do stave, Ribiči imajo v Ohridskem jezeru vedno zelo dober lov. Zlasti nnogo ulove drobnih rib — ki jih imenujejo ribe plašljivke. Od-:TT« je 19. januarja 1954 0 naslednji dopis: »Prosimo Vas, da vzamete v obzir aaš0 prošnjo. Zaradi slabega finanč-lega stanja uredništvo slovenskega tudentskega lista »TRIBUNA« nima ^nosti, da se naroči na vse vred-lelše časopise, ki izhajajo v naši £2aui. Zato Vas prosimo, da nam, 1 o Vam je mogoče, v zameno za ašo »TRIBUNO« pošiljate po en primerek Vašega lista, ker bi s tem nogo pripomogli pri boljšem ure-njti našega študentskega glasila. rp razumevanje bi nam bila sničrio lepa pomoč in se Vam na °ulagi tega za Vašo uslugo že vna-Za h k3 ts!creno zahvaljujemo.« lepo 2au ,n’v dopis se naše uredništvo *vai0, Val->uje in se je prošnji takoj od- Treba je Beograjska | « razmeroma toplo je. Sneg se hitro topi n Po nagnjenih beograjskih ulicah tečejo Pravi potočki umazane vode. Treba je biti Previden. Avtomobilisti se na pešce prav nič e ozirajo, ampak brezskrbno brizgajo blato na vse strani. Trolejbusi so še bolj polni kot Po navadi, vsak se raje pelje, kot da bi po ei mokroti hodil peš, ko noben čevelj ne rži- Po malem tudi dežuje. V primerjavi z '.-vežem, ki je na ulicah ob lepih spomla-anskih ali poletnih dneh, je na ulicah malo B>di, tisti pa, ki morajo po opravkih, hitijo n se ne ozirajo naokoli. In vendar je Beo-Erad vse prej kot mrtev. Življenje prekipeva v tem polmilijonskem mestu prav tako močno kot vedno, le umaknilo se Je z ulic, paz-^llveje je treba prisluhniti, ostreje pogle- PRED DRŽAVNIM SEKRETARIATOM Pred Državnim sekretariatom za zunanje eve stoji vrsta lepih limuzin. Po zasta-lcah na prednjih desnih blatnikih se vidi, a Pripadajo nekemu tujemu diplomatskemu Predstavništvu. To pomeni, da je Koča Popovič ali eden izmed državnih podsekretar-ev zaposlen. Istočasno se v mali sejni dvo-ani začenja tiskovna konferenca. »V zvezi ^ Poročili nekaterih tujih agencij izjavlja rzavnj sekretariat za zunanje zadeve . . .« a o vprajanja Trst. Koroška. Berlinska onferenca. Izredno zasedanje OZN. Kore-bij ta3j° dalje. Na nekatera vprašanja do-Jasen, nedvoumen odgovor, na druga di-"•Patski odgovor, ki ne pove ničesar. *Kdo pa je še videl, da dobi gradbeno P jetje kredit za eno samo leto?!« Kratek Premor. »Najmanj za tri leta. pa še tedaj je Prašanje, ali bo moglo vrniti denar, zlasti sevize.« Takšen ali podoben pogovor med vi->? 1,1 funkcionarjem gospodarskega sveta in d arodno banko lahko slišiš — če imaš srečo, Se ,°s*aneš med razgovorom v sobi. Včasih e 1P treba namreč umakniti v predsobo. NENADOMA JE UGASNILA LUC ga*Q tak° dalje. Kljub decentralizaciji naše-š6 ®osP°darstva je živčni center naše države tistuf^n° v Beo§radu. Zavod za plan, za sta-da/v*?’ ^eneralni štab, Izvršni svet, Gospo-Si-j svet> Državni sekretariati, CK ZKJ, “'Pdikati, SZDL. dan popoldne ob dveh poplavi ulice pograda morje uslužbencev, ki hitijo do-v k' na k°sU°, nato pa — kdo bi vedel kam: d0 lno’ v kavarno, ali pa bodo morda ostali a> v krogu svoje družine? org;? ZUna3 ne bi sodil, da naš najvažnejši {(• n državne uprave, Zvezna ljudska skup-krafa’ dota. Pred njo ni avtomobilov, kot ta-vidii dar je zasedanje in le redkokdaj 1 . da bi kdo vstopil ali prišel ven. Ven- Tri podjetne Nemke, mati in dve odrasli hčeri, so pred kratkim zaključile svoje trimesečno potovanje po bližnjem Vzhodu. S svojim Volksvvagnom so prevozile 17 tisoč km. Pot jih je vodila iz Mhnchena čez Jugoslavijo v Solun in v Carigrad, po Črnem morju do severovzhodne turške luke Trabzon, od tam dalje pa ves čas po kopnem čez azerbejdžanski Tebris v Teheran in dalje na jug v Abadan ob Perzijskem zalivu; v velikem loku so nato zavile v Bagdad, od tam v glavno mesto Jordanije, Amman, potem proti severu čez Damask v Aieppo ter čez Ankar.o spet nazaj v Evropo, to je v Carigrad. Zdaj so že nekaj tednov spet v Miinchenu. Štirinajstkrat so prestopile državno mejo. Asfaltirane ceste so menjavale z blatnimi kolovozii, s prašnimi kotanjami in s kamnitimi stezami; šlo je strmo čez gorske klance in samotne prelaze, po rodovitnem svetu in skozi peščene poljane; bogata mesta so se vrstila za revnimi vasicami, samotna pastirska naselja z grozečo divjino. Vse so srečno premagale. Prav to, da niso imele s seboj nobenega mošl.ega, jim je potovanje olajšalo. Vsakdo Jim je hotel pomagati. Ponekod so dobile oboroženo spremstvo. Doživele so čudne stvari. V nekem manjšem perzijskem mestu je najbogatejši ta-mošnji meščan zasnubil najstarejšo izmed treh popotnic. Ko mu je v zadregi odvrnila, da se ne more ločiti od svojih hčera, je snubec ljubeznivo pripomnil, da poroči tudi še obe hčerki. V Bagdadu je starejšo hčerko vprašal neki princ, če hoče postat) njegova žena. Ko je dekle zagledalo tri slikovite rešetke v steni in izvedelo, da je za njimi harem, je tudi ziate mreže niso premamile. Za ceictno potovanje so vse tri pora- bile tri tisoč nemških mark. Značilno je njihovo rodbinsko ime: Unruh, po naše »Nemir«. V Teheranu so bile petkrat v gosteh pri gospe Mosadikovi. Dvakrat v njeni razkošno urejeni palači. Takrat je bil njen mož še predsednik perzijske vlade. Gospa Mosadik je bila oblečena po evropsko. Je zelo staromodna in skromna, pripovedujejo. Njeni sinovi in hčere so vsi študirali v Evropi. O politiki ni govorila nikdar. Ob neki priložnosti je dejala: »Me žene imamo za pravilno vse, kar store naši možje.« Fotografirati se ni pustila sicer nikdar, nemškim gostjam pa se je to posrečilo. Potem je prišel dan, ki ji je zadal najtežji udarec v življenju. Upor proti predsedniku vlade, Mosadik zaprt, njegov dom oplenjen, porušen. Ljudje so odnašali, kar je še ostalo, poskušali so razsekati celo Mosadikovo kopalno kad. Sluga, ki je tujkam še pred nekaj dnevi v predstavnikovi palači nudil na ledu ohlajene melone. Je ležal mrtev v prahu i pepelu. Hotel je namreč ustaviti naval množice. Mosadikova žena se je skrila pri prijateljih. Ko so jo evropske popotnice znova videle, je bila nespremenjena: skromna, tiha, nekoliko zgrbančena stara žena. Nihče ne ve, ali je obupana ali še upa. Na njenem obrazu se zrcali vedno enak ljubezniv smehljaj. Trikrat dnevno moli. Potem sprašuje koran o usodi svojega moža. Kaj bo z njim? —at Dež nevarnejši »d vodikove bombe Kapetan Howard Orville, ki ga je predsednik Eisenhower Imenoval za šefa študijske komisije za umetno pridobivanje dežja, je izjavil, da bodo mogli ameriški »izdelovalci vremena« svoje znanje zdaj strateško uporabiti. Orville trdi, da bi lahko preplavili vso Rusijo zaradi zahodnih in vzhodnih tokov vetra z dežjem in bi tako popolnoma onemogočili uporabo tankov in letal. Galerija na kolesih »Artmobile« — tako so dali ime premični galeriji slik, oddelku muzeja države Virginije, ki potuje od naselja do naselja, da bi se tudi prebivalci skritih in oddaljenih krajev seznanili z deli znamenitih umetnikov. Prva premična razstava je bila posvečena holandskim in flamskim »malim mojstrom« 16. in 17. stoletja. Upravnik te galerije Je istočasno dober šofer, mehanik, prodajalec vstopnic in umetnostni zgodovinar. Zato je njegova naloga velika in hkrati hvaležna. »Artmobile« lahko obstane, kjer hoče. Ima svojo razstavno dvorano, razsvetljavo, gramofonske plošče z glasbo in predavanji, pa tudi polico za brošure in knjige. Sava je letos tako močno zamrznila, da je vsaka plovba onemogočena. Na poti v službo si delavci napravijo bližnjico kar čez led. — Ivan Regent je te dni »lavi! svojega življenja. Za dolgoletno neutrudno delo na področju znanosti, prosvete in kulture ter socialistične graditve je bil odlikovan z Redom junaka socialističnega dela. Na sliki Ivan Regent s svojo življenjsko družico. WASHINGTON. — Po snežnem mete-žu je bil avtomobilski promet u-stavljen. Na prazni avtocesti pa je kot edini .brzel proti mestu tiskovni ataše švedskega poslaništva — na smučkah. Ta nenavadni pojav na wash:ingtonskih cestah je zbudil seveda veliko pozornost. NA BETONU. — Športni uspehi zahtevajo mnogo truda in vztrajnosti. Ko se ledena ploščad stopi v sončnih žarkih pomladi, nadaljujejo drsalci vadbo na betonski plošči s kotalkami. Telo o-stane gibčno in sposobno izvesti celo neverjetne gi- NA LEDU. — Ten-ley Albright iz ZDA je izredni primer športne vztrajnosti. Ko ji je bilo 11 let ji je bolezen ohromila obe nogi. Zelja, da postane drsalka, pa je premagala bolezen in danes je Ten-ley olimpijska prvakinja na ledu. Da bi pomagala bolnemu sočloveku se je odločila za študij medici- Ignario Sflonet m i\ Ko je Stella zopet ozdravela, se Je zdelo, da Je trajala njena bolezen več let Ce Jo je človek gledal, se je sicer še vedno zdela deklica kot prej, le nekoliko bolj drobna in bleda, z dvema temnima kolobarjema pod očmi. Toda njen glas ni bil več dekliški. »Ne smeš neprestano misliti na to, kar Je bilo,* ji je očitala stara Judita. »Kaj pa ti sedaj manjka? Ali nisi zadovoljna, da sta se z Roccom pobotala?« Stella se je skušala nasmehniti. Toda njen smehljaj ni bil kot nekoč »Tedaj se mi je zdelo vse lahko,« Je odgovorila, »sedaj pa je začelo biti življenje tako težko.« »Človek ne more vedno ostati otrok,« je očitajoče rekla Judita. »Kaj si mislila, da boš vedno otrok? Kdo pa ti je to vtepel?« »Poznala sem samo srečo ljubezni,« je odgovorila Stella. »Sedaj poznam tudi bolečino.« Judita jo je prijela za roko in ji poljubila konec prstov, kot je delala, ko je bila Stella še otrok. Nato je odgovorila z istim glasom, s katerim je nekoč odgovarjala otrokovim »zakaj?«: »Ljubezen je trpljenje, hčerka, tu se ne da nič spremeniti. Vsaka žena se mora naučiti tega. Toda ali bi se hotela iz strahu pred trpljenjem odreči ljubezni?« »Dobro veš, da me ne straši trpljenje,« je ugovarjala deklica. »Mar sem bila kdaj strahopetna? Toda človek doživi marsikaj, kar ga ponižuje.« »Tvoja doživetja so združena z rastjo,« je smehljaje se rekla Judita. »Kaj nočeš rasti? Hočeš vedno ostati otrok?« Judita je stopila k oknu, da bi ga odprla. »Lastavice letajo nizko,« je rekla. »Morda bo deževalo. Pošteno bom mokra, preden pridem v Ca-sale « Nato se je obrnila proti hišnim vratom in rekla glasneje: »Smem odpreti okno? Ali je dovoljeno?« Nihče ji ni odgovoril. Judita Je odprla okno in pogledala na trg in proti goram. »V daljavi grmi,« je rekla. »Nad Fomacem že dežuje. Kje se neki mudi Rocco? Čuden človek.« Stella je bežno zamahnila z roko. Ze skoro mesec dni je bila na okrevanju v hiši dona Raffaela, šolskega učitelja pri Sv. Luku. Bila je slabe volje (ODLOMEK IZ ROMANA »PEST ROBIDNIO) zadnja leta pokazalo v dolini najbolj propalega in sovraštva vrednega in česar se je bilo treba najbolj bati: razuzdanost človeka iz dobre hiše in poklicno zločinstvo tolpe morilcev. In ta dva sta prihajala v spoštovani učiteljev dom in odhajala iz njega, kot da je javna hiša. Tako so se za lažnim jagnjetom, ki so ga pobrali iz usmiljenja, vrinili njegovi volčji botri. Ali naj jih poženeta? Jih pozoveta, da gredo? To je bilo laže misliti kot reči. Časi so bili še motni, bodočnost grozeča. Učitelja je grizla vest zaradi grehov, za katere še ni zadostil. Ce bi se kdo spomnil, da je prav on naučil učence pri Sv. Luku staro himno propadle vladavine? Bolje, mnogo bolje je narediti vesel obraz k slabi igri. Vendar donna Lucia sploh ni več zapustila kuhinje, da ne bi prišla v stik z osovraženimi vsiljivci. Judita je to razlagala in hvalila kot nenavadno obzirnost do gostov. Nesrečna gospa sicer ni odklanjala hvale, toda je od jutra do večera besnela v svoji nemoči pri ognjišču in s solzami močila robce. Škripala je z zobmi in se čutila brez obrambe. Njen mož je strahopetec. Pozno odkritje o moževi nesposobnosti, da bi branil domače ognjišče, je pomenilo zanjo zlom zakona in njenega življenja sploh. Don Raffaele se je zaman trudil, da bi ji pojasnil nesporazum. »Ne bojim se niti inženirja niti Caharia,« ji je razlagal potihem. »Toda nočem vzbujati pozornosti, v tem je bistvo. Ali veš koliko ljudi sta pobila ta Willlam Faulkner P O' in zdelo se ji je, da bo umrla od dolgega časa. Pritoževala se je, da nima dela, toda iz njenega glasu se je dalo sklepati, da ima druge skrbi. Oči je imela često nabrekle, kot da je skrivaj jokala. Do.. Raffaele in njegova žena donna Lucia sta se sicer na vso moč trudila, da bi prikrila deklici, kako jima je žal, da ‘a jo vzela pod streho, toda nista mogla več. »Prava farška potegavščina,« je godrnjal don Raffaele. Ko se je namreč župnik don Nicola vrnil od duhovnih vaj, ju je presenetil in ganil. Živo sta se še spominjala male dunajske Židinje, snažne, živahne in marljive sirote, ki so jo vsi imeli radi. Nemogoče bi ji bilo zapreti vrata pred nosom. Toda oseba, ki je prišla v njuno hišo, ni bila več ista. Njeni, problemi niso bili več v tem, kakšne barve naj bo pentlja v laseh in če naj bi vzela za južino s kruhom raje med ali marmelado. Kljub svoji mladosti Je imela Stella že izkušnje, kot jih ima človek po mori. V vsej dolini še nikoli niso slišali o deklici, ki bi bila zapletena v tako temne stvari. Ce bi bil don Nicola jasen, bi bila donna Lucia že našla kakršenkoli izgovor, kako ji je žal, da ne more vzeti deklice v hišo. Kaj ni posebnih zavodov za padla dekleta? Župnik tudi ni prav nič povedal, da je Stella nevesta inženirja de Donatis in da čakata samo papirjev, da se poročita. Vsa dolina je dobro vedela, kdo je zloglasni inženir. Ta inženir je sicer postavil osnove nekaj hišam, toda nikoli ni prišel do strehe. Bil je razuzdanec, brezbožnih in človek, ki si je bil med tako imenovano osvobodilno borbo umival roke v krvi. Morda sploh še ni končal s tem. Da bi bila njegova slika popolna, je bilo dovolj omeniti njegovo prijateljstvo z Martinom, ki je bil drugi izgubljenec. Ce so imeli pod streho Stello, je bilo s tem usodno združeno tudi sprejemanje obiskov inženirja de Donatis. Gotovo je bil to vzrok, zakaj župnik ni govoril o stvari. Don Raffaele in donna Lucia sta z utripajočim srcem čakala, kdaj pride inženir. Rocco je prišel /ečer. Ko se je oglasila pred hišo avtomobilska troblja, se je v luči jeepovih žarometov prikazal med vrati don Raffaele. »Kje je Stella?« je vprašal Rocco. »Zgoraj v drugem nadstropju,« je odgovoril don Raffaele. »Pazite, ker so stopnice nekoliko strme. Čakajte, da vam posvetim.« Toda na stopnicah so se že slišali veseli vzkliki deklice. Donna Lucia se je zatekla v kuhinjo. Mož jo Je vso tresočo od strahu in prezira našel pri ognjišču in ji zašepetal na uho: »Je sicer nesrečnik, toda iz dobre hiše. Moral sem računati s tem.« »Bal si se,« mu je zaničljivo rekla žena, ne da bi ga pogledala. »Kaj pa si hotela?« je rekel don Raffaele. »Kaj bi se mu bil moral z orožjem postaviti v bran?« »Kakor sem rekla,« je tiho ponovila žena. »Bal si se.« Kot je bilo misliti, je prihajal RocCo vsako popoldne v učiteljevo hišo. Nič manj vztrajna, toda brez opravičila dobre hišč, je bila Caharieva žena Judita. Ko je prišla prvič, obložena z veliko košaro, in kot po navadi nepočesana in vsa zasopla, je učitelj sploh ni spoznal. Mogla bi biti krošnjarka ali ciganka. Učitelj je ni videl že dolgo let, odkar je spremljala k njemu v šolo malo Stello. Toda za koliko zločinov bogatejša je postala od tedaj legenda o Casalu. »Ali je dovoljeno?« je vprašala Judita. »Prosim,« je odgovoril učitelj. V pripravah za Stellino poroko je prevzela stara Judita kočljivo vlogo nevestine matere. Uslužne matere, ki se rada pusti tiranizirati. Nekajkrat, ko se je vračal Rocco s svojim jeepom preko Casala, sta prišla s starko skupaj. V očeh dona Raffaela in don-ne Lucio sta bila ta dva utelešenje tega, kar se je Najprej ni bilo ničesar videti. Tu Je bil samo tanek, mrzel pršeč dež, siva vztrajna svetloba poznega novembrskega mraka in od nekod so prišli dražeči glasovi psov. Tedaj se Je dotaknil Sam Fathers mladeničeve rame, tesno za njim stoje, kot je stal za njim, ko je fant ustrelil svojega prvega zajca v polnem teku s svojo prvo puško, ki do tedaj najbrž še nikoli ni bila polnjena, in je začel trepetati, toda ne morda zaradi mraza. In takrat je bil jelen nenadoma tu. Ni prišel na spregled; bil je enostavno tu, in ni bil videti kot strašilo, marveč kot bi se v njem zbrala vsa svetloba in kot bi bil vrelec luči, ki se v njej ni samo premikal, temveč jo je oddajal že v teku, in ti ga gledaš kot zagledaš vedno divjačino, v onem delčku sekunde, ko te je ravno zagledala, že skoraj mimo v prvih skokih, in rogovi sami so bili videti v slabi svetlobi, kot bi nihali na majhnem gugalnem stolu na glavi. »Zdaj,« je rekel Sam Fathers, »streljaj naglo in lepo počasi.« Fant se ni mogel spomniti, da bi strel sploh zaslišal. Bilo mu je usojeno doživeti starost osemdeset let, kot so jo njegov oče in njegovega očeta dvojček in spet njegov oče doživeli, toda ta strel slišati ali se na udarec kopita spomniti, to mu ni bilo usojeno. Ni vedel zatem niti to, kaj je napravil s puško. Stekel je. Potem je stal ob jelenu, ki je ležal na vlažni zemlji, še vedno v drži .bega in niti malo tako, kot bi bil mrtev, stal je ob njem tresoč in trepetajoč od razburjenja, in poleg njega je stal spet Sam Fathers, ki mu je ponujal nož. »Ne približaj se mu spredaj,« je rekel Sam. »Ce ni mrtev, te lahko s t; jmi kot nič raztrga. Od za- daj se mu moraš približati in ga najprej zgrabiti za rogove, tako mu lahl;o glavo potisneš navzdol in odskočiš. Potem ga z drugo roko primeš za gobec in mu zasadiš prste v nozdrvi.« Fant je ubogal nasvet — potegnil je glavo nazaj in nategnil grlo in zasadil Sam Fathersov nož skozi dva ▼ času tako Imenovane osvoboditve?« »Torej se bojiš?« je skušala zaključiti donna Lucia. »Ne maram vzbujati pozornosti,« je tiho in z jeznim obrazom ponovil učitelj. »V tem je bistvo. Sicer pa je vsega kriv župnik.« »Zakaj nočeš priznati, da se bojiš? Ce bi priznal, res še ne bi rešil položaja, toda bil bi vsaj odkrit.« »Koga se bojim?« je mrmral učitelj. »Ce bi prišla ta dva s silo, bi jima že znal pokazati. Takoj bi poklical karabinjere. Toda prihajata kot prijatelja. Razumeš? Prijatelja sta. Tu ne moremo govoriti o motenju posesti.« »Čigava prijatelja? Tvoja?« »Dobro veš, da je vsega kriv župnik.« »Kaj nisi ti gospodar v hiši? Zakaj si pustil Roc-cu vstopiti, ko je prišel?« »Rad bi te videl potem, če bi nam zažgal hišo. Vse to sem storil predvsem zaradi tebe.« »Zaradi mene? Ah, ah, ah!« Donna Lucia je kipela ob ognjišču kot kotel vode. »Zaradi mene? Ah, ah, ah!« je ponavljala. Učitelj je bil kmalu truden prepiranja z ženo. Bilo je brezpomembno. Logika, na žalost, ni ženska čednost. Zato je sklenil, da zahteva od župnika, naj »sam od sebe« poskrbi, da spravi deklico od hiše in pošlje njene obiskovalce na drug naslov. Toda vse je kazalo, da župnik prav beži pred njegovim iskanjem. Sicer dobri in uslužni človek, kot je bil vedno don Nicola, je bil tiste dni nedostopen. Ker učitelj ni imel možnosti, da bi se z njim pogovoril, mu je začel vsak dan po učencih pošiljati listke, ki so bili najprej proseči, nato pa grozeči. Toda župnik mu je z narejeno prostodušnostjo znova in znova odgovarjal: »Svetujem ti, da govoriš o tem z inženirjem ali s Cahario.« Taki odgovori so bili od dona Nicola čudni in naravnost nerazumljivi. Človek bi rekel, da so bili podtaknjeni, če ne bi prinašalci listkov zagotavljali, da jih je župnik napisal pred njimi. Zato se je vsak tak odgovor zdel učitelju kot roganje. Neprestano je mislil na nove zvijače, kako bi srečal župnika sam in ga pritisnil ob zid spričo njegove odgovornosti. Toda ni se mu posrečilo. Tudi tistih nekajkrat, ko je mogel presenetiti dona Nicola, je moral spremeniti razgovor, komaj je odprl usta, ker se je nenadoma r »Don Nicola, ali ml lahko poveš, kaj M tl J* zgodilo?« Župnik ga Je trdo pogledal, ne da bi mu odgovoril, toda oči so se mu napolnile s solzami. V strahu, ki ga je obšel pri tem odkritju, je prišlo donu Raf-faelu končno na misel, da bi se spovedal. Čakal j® večerne pobožnosti, ko se je po skupnem rožnemu vencu cerkev izpraznila ter napolnila z mrakom in tišino. Skrit za krstnim kamnom je čakal, da bo don Nicola v roketu in štoli sedel v spovednico in čakal na spovedance. V spovednici je že klečala ena Ta-rocchievih dekel. Takoj za njo je sledil učitelj. Ve® kot pol ure je klečal z obrazom proti mreži. Iz cerkve je odšel počasi, z obrazom človeka, ki mu je odtekla kri. Nič sg ni dalo storiti. »Prosim, Šilce janeževca,« je rekel natakarici V kavarni Eritrea. »Ali se bo Stella kmalu omožila?« ga je vprašalo dekle. »Upam,« je odgovoril don Raffaele. Drugega upanja ni bilo. Iz italijanščine prevedel Ri. lL r I Pred sliko »Ugrabljene Sabinke«: »Ah, to so bili časi,,.« grlo in Sam se je sklonil in potopil svoje roke v vročo kadečo se kri in potegnil z njimi križem in počez po dečkovem obrazu. Potem je zadonel Samov rog in klical spet in spet v vlažm sivi gozd; mrgolenje psov se je razlilo okoli njiju in Tennie’s Jim in Boon Hogganbeck sta jih bičala proč, kadarkoli je eden lizal kri, in potem so prišli možje, pravi lovci. »Je dobro napravil, Sam?« je vprašal njegov oče Mc Caslin. »Dobro je ipravil,« je rekel Sam Fathers. Hoteiks prikazala župnikova sestra. Kako neprevidno bi bilo govoriti o Stelli pred gospodično Adelo, je vedel tudi učitelj. Uspeh bi bil čisto nasproten. Zato se je žrtev 'svojega dobrega srca, don Raffaele, penil od srda, žolč se mu je razlival in od jeze je škrtal z zobmi. Ker se je hotel izogniti neznosnemu ženinemu roganju in osovraženi navzočnosti svojih gostov, je moral hoditi podnevi od doma. Kot garjev pes se je potepal po vaških ulicah. Toda komaj so župni zvonovi oznanili kako versko opravilo, je že pohitel v cerkev. Proti svojim prejšnjim navadam katoličana, ki sicer »izpolnjuje svoje dolžnosti, toda zmerno«, je začel hoditi k blagoslovom in rožnemu vencu, h krstom, mrtvaškim opravilom in katekizmu. Da bi pritegnil nase župnikovo pozornost, je bil vedno v prvi vrsti med starimi ženicami in otroki. Migal mu je z obrvmi in mu dajal znake z očmi. Župnik se ni zmenil zanj. Don Raffaele ^e je delal kot da moli, a bilo je kot da žveči česen. V vasi so precej različno sodili o njegovi verski vnemi. Toda on je ostal gluh za hvalo pobožnih duš in za norčevanje gostov v kavami Eritrea. Celo tistih nekaj trenutkov, ko je bil župnik, obdan od otrok, ki jih je učil katekizem, na trgu, ga gospodična Adela ni zgubila izpred oči. Njeno navzočnost je bilo lahko spoznati za zaveso okna v župnišču. V primeru potrebe se je takoj prikazala poleg brata. Dolgo je trajalo, preden so se donu Raffaelu odprle oči. Sentluškemu župniku se je moralo po njegovi vrnitvi od duhovnih vaj pripetiti nekaj težkega. Vzrok je bilo težko uganiti, toda posledice so bile jasne. Don Nicola ni bil več kot nekoč. Izgubil je nekdanjo veselost, prostodušnost in ljubeznivost. Zdelo se je, da se je postaral in da je užaljen. Gotovo niso bili vzrok običajni prepiri s sestro, ker ni bilo v župnikovem vedenju ničesar, kar bi kazalo, da se jezi nanjo. V svojem obupu je tvegal don Raffaele neprevidnost. Ujel je župnika pri vrtnih vratcih. Videl je, da trga gospodična Adela nekaj korakov za njim cvetlice. Vseeno se je obrnil k župniku in ga vprašal: Četrtek, 28. L 1961 tt Ljubljana in njegove odkupne postaje ter komisionarji v Sloveniji in Srbiji odkupujejo kože vseh vrst, strojila, odpadke od kož, zlasti pa kože zajcev in kancev ter svinjske kože po najviMjUi dnetnlh cenah! Zato ne zavrzite nobene kože, temveč jo nesite v najbližjo odkupno postajo ali pa h komisionarju „Koteksa“ Zadeva se 1e zgodila te jeseni. Soproga pariškega bančnika Bonneta in njen mož sta bila obupana. Pred tremi dnevi je izginil njun psiček, večkrat nagrajena dragocena živalca. Bonnet je takoj obvestil policijo in v dnevnem časopisju obljubil visoko nagrado tistemu, ki mu psička vrne. Nihče se ni oglasil. Po enem tednu je bančnik potrojil nagrado. Ko Je bilo zvišanje nagrade objavljeno, se je še istega večera javil pri bančniku mož v civdlu in v naročju prinesel psička živega in zdravega. Predstavil se je: inšpektor Duclos od pariške kriminalne policije' Madame je dolgo pogrešanega ljubljenca božala in stiskala na srce, monsieur pa je inšpektorja povabil V svoj kabinet. Inšpektor Duclos je tedaj bančniku s službeno objektivnostjo poročal, da je iskal dragocenega psička že ves teden in ga prav danes iztrgal iz krempljev nekega malopridneža, ki je hotel ljubko živalco zaklati in — speči. Ko je madame slišala kakšna usoda je grozila njenemu ljubljenčku, je skoraj padla v nezavest in hitro odnesla psička na varno, v svoj budoar. Gospoda pa sta se ob kozarcu menila naprej. Bančnik je taktno obrnil razgovor na razpisano nagrado, ki ji je želel dodati še posebno vsota Ta pa je skromno odklonil, češ, da ni storil drugega kot svojo dolžnost, za to pa ga itak plača država. Vesel je, da je bilo nekaj izdatkov za živinozdravniški pregled in za kolke zaradi vrnitve psička pravim gospodarjem. Ce pa monsieur že hoče nekaj posebnega storiti, tedaj predlaga kot blagajnik starostnega doma nameščencev kriminalne po* lici je da daruje vsotico v korist členov, ki mu bodo z* to hvaležni. Monsieur Bonnet je izstavil ček na večji znesek in inšpektorju vsilil zamašen ovitek poln frankov za razne izdatke. Zadovoljstvo je bilo na obeh straneh. " Čeprav je le malo Parižanov slišalo o inšpektorju Duclosu, so mu bili ti hvaležni, ker jim je vračal pogrešane stvari, prvemu aktovko z nenadomestljivimi spisi, drugemu kovček z dragocenimi slikami in tretjemu — kakor Bonnetu — ljubljenega psička najčistejše pasme. Vselej je ustrežljivi inšpektor takoj omenil svoje efektivne stroške in izdatke za kolke in podobno, nagrado pa odklanjal. Vselej pa je tudi prosil za pomoč starostnemu domu nameščencev pariške kriminalne policije kot njegov blagajnik. S takim nastopom in ker je prepuščal višino daru uvidevnosti hvaležne stranke, je žel splošne simpatije. Med srečneži, ki jim je inšpektor Duclos vrnil ukredene stvari, je bil tudi pariški odvetnik Grand-ville, ki mu je neznani vlomilec pred meseci sunil i* zaklenjenega avtomobila aktovko z važnimi spisi. PO razpisu nagrade se je že četrtega dne oglasil inšpektor Duclos z aktovko in vsemi spisi. Zadevo sta uredil* podobno kakor pri Bonnetu. . Kaj čuda, če se je odvetnik Grandville spomnil spretnega inšpektorja, ko mu je pravkar izginil n* postaji kovček. Niti trenutka ni razmišljal, skočil je v taksi, se odpeljal na upravo kriminalne policije in vprašal po inšpektorju Duclosu. Toda v kriminalnj službi nikoli ni služil človek s tem imenom. Polica!1 so prisluhnili. Želeli so spoznati tega svojega spretnega tovariša. To se jim je posrečilo, ko se je oglasil P1"1 odvetniku Grandvilleu z »najdenim« kovčkom. Mož, ki se je izdajal za Inšpektorja Duclosa, je bil večkrat kaznovani vlomilec. Izračunal je, da more • svojim originalnim trikom laže vnovčiti ukradene predmete, če nastopi kot kriminalni inšpektor ln bi*' gajnik starostnega doma. kakor pa, če jih za malen' kostni znesek proda prikrivačem in starinarjem, ** jih je poprej zalagal. BREZ NASLOVA Avstralski mornarji se pogovarjajo o »glrls«, N?' nadoma pravi eden tiho: »Meni so pa všeč mirne m sramežljive. Veš, take, ki jim moraš dvakrat požvižga0' preden pridejo-« Franck ODLIČEN DODATEK ZA VSAKO KAVO'. FRANCES CRANE: J)atektiv&kt teman Dogodki so se obrniti tako, da je moj zaro-ienec detektiv Abbott zasumil zvezo med umorom Charleya Dickensa in skrivnostnim sporočilom brata Aliče Terrillove. Ta je bil fašist, ki je izginil v Abesiniji ter se nenadoma skrivnostno javil iz San Francisca. Oba dogodka je povezala rumena vijolica. In zaenkrat še nihče ne ve, kako je zapletena v vso stvar španska plesalka »Rumena vijolica« s svojim spremljevalcem Waggonerjem. Ko sem čakala Patricka v hotelu, se mi je pridružil Waggoner. Po kratkem razgovoru je prišla Patrickova tajnica. Ker Patricka nekam dolgo ni bilo, sva sedli v taksi, da bi ga poiskali. »Mimogrede sem mu omenila. Pa mu ne bom več, če mislite, da ga hočejo zmesti.« »Vrlo dekle ste. Verjetno vam nihče ne bo storil nič žalega, toda bodite vseeno previdni. Nikdar ne zaidite v skrite in samotne ulice, v kakršne bi naju zapeljal tale taksi, če mene ne bi bilo zraven.« Zavili smo spet na levo, to pot na gladek tlak. »Hvala bogu,« je rekla Lulu in se nekako pomirjeno naslonila nazaj. »Povedati vam moram, da sem biia pred nekaj trenutki precej razburjena. Ugibala sem, kaj bi storila, če je šofer navaden gangster. Ze sem sklenila, da mu bom v skrajnem primeru nastavila Abbottovo pištolo na hrbet in mu ukazala, naj zapelje pred najbližjo policijsko stražnico. Pa sem takoj sprevidela, da tega ne smem storiti, ker bi bilo ravno zdaj za gospoda Abbotta in njegovo zadevo zelo slabo, če bi se policija kaj vmešavala.« Zasmejala sem se in rekla: »Zdi se mi, da vedno mislite samo na to detektivsko zadevo.« »Kajpada,« je priznala Lulu. Počasi smo se potikali skozi gost pas megle. Drugi avto, ki je tudi zavil na levo, je zdaj spet vozil tik za nami. p Lulu je rekla: »Upam, da je Everett zdaj doma. Sicer je najslabši detektiv, kar jih uporabljamo, ampak boljši bo on kakor nobeden.« Megla se je nenadoma zredčila. Šofer je hitro zavil na desno in zdrdrali smo navzgor po klancu. Drugi taksi je tudi pribrzel za nami. Z lučmi nas je otipal, našel in osvetlil. Lulu se je zdrznila, rekla pa ni nobene. V luči drugega taksija, ki se je spreminjala po razdalji voza in gostoti megle, sem videla, da je odprla svojo široko črno torbico. Iz nje je potegnila električno svetilko in jo naperila v šoferjevo tablico. Razločila sem temne in robate poteze Angelina Angela. Lulu je svetilko ugasnila in jo vtaknila v levi žep svojega dežnega plašča. »Lepo ime je to,« je dejala. »Kajne?« »Mislim, da se je možaku zmešalo. To ni prava pot za Landbrock in po spolzkem tlaku je treba voziti drugače. Pa bi bilo vse zaman, če bi mu to povedala.« »Jaz sem imela že dvakrat opraviti z njim,« sem Pripomnila. »Enkrat je pred Durward Buildingom naložil gospodično Terrill, pa se ga je tako ustrašila, da me je prosila, naj se peljem z njo. Nato je izstopila in najela drug taksi. Drugič me je pobral pred restavracijo St. Thomas in odpeljal do hotela Chelsea.« »In zakaj se ga je gospodična Terrill ustrašila?« »Zato, ker je Italijan.« Lulu se je zvonko zahihitala. »To še ni razlog, da bi se ga človek bal. Ubogo dekle je čisto zbegano. Mož te ne pozna ulic San Francisca, to bo in nič drugega.« Kljub temu je Lulu spet odprla torbico. Potegnila je ven Patrickovo pištolo in jo vtaknila v desni žep. To je storila naskrivaj, da ne bi jaz ničesar opazila. Misiim, da se imam samo njeni hladnokrvnosti zahvaliti, da nisem pobesnela. Drugače bi me popolnoma Prevzel občutek, da sem se ujela v past. »Kaj nameravate storiti?« sem vprašala. »Ničesar, dokler ne dospemo na avenijo Columbus ali kam drugam, kjer bodo na ulici ljudje in bo odprt tudi kak lokal. Tedaj mu bom rekla, da naju mor? Pustiti ven.« »Ali se bojite?« »Pravzaprav ne. In vi?« »Taksi, ki vozi za nami, me bolj skrbi.« Medtem je postal zrak čist ko kristal. Privozili smo visoko gor nad meglo. S temnega neba so sijale z jezde In celo ulične svetilke so se živo bleščale. Hiše so bile zatemnjene, le tu ln tam je bilo kako okno razsvetljeno. Drveli smo naprej z veliko brzino, dokler ni na nekem križišču Angelo pritisnil na zavoro in je voz kar odskočil v stransko ulico, po kateri smo odbrzeli vzdolž majhnega parka. Zapihal je močan veter in zeleno listje je prijetno zašumelo. Drugi taski tega očitno ni pričakoval; moral ge je ustaviti in odpeljati nekoliko nazaj, da se je lahko obrnil; toda po dveh blokih nas je spet dohitel. »Mislim, da imate prav,« je rekla Lulu. »Tistegale se je treba bolj bati. Z dvema hkrati se ne moreva ukvarjati.« Nenadoma je Angelo tako sunkovito zavil na levo, da sem se prekopicnila na Lulu. Začutila sem trde robove pištole. Drugi taksi je ta ovinek tudi zamudil in preden je mogel slediti, smo zavili še enkrat na levo potem na desno in spet na levo. Zdaj smo zložno drčali po klancu navzdol in se znašli znova v megli »Dobrega šoferja imava,« je rekla Lulu. Kljub mračnim občutkom sem se zasmejala. »Torej šoferja nista domenjena?« »Vse kaže, da nista. Vendar bi hudo rada zvedela, s čim je vse to v zvezi.« »To je v zvezi s tem, da se je Johnny Terrill pred sedmimi leti udinjal italijanski vojski,« sem odvrnila. Lulu se je nasmehnila. »Res je, toda kaj je z Angelom? Ali je naš prijatelj? Najbrž ni. Prav nič mi ne ugaja, draga moja, da se gremo po ulicah San Francisca mačke in miši. Kakor hitro bomo privozili v obljudeno ulico, bom uporabila pištolo.« Megla se je zgostila in šofer se je nekoliko unesel Lulu je duhovito pripomnila: »Ob lepem vremenu je K & Pripomnila sem: »Angelu sva pozabili plačati, gospodična Murphy.« Lulu se je zasmejala in jo mahnila čez cesto proti rdečkasti luči. Nad njo se je svetlikal napis »Bar En-rico«. Zabavišče je tičalo v podpritličju neometane hiše. S pločnika je vodilo navzdol šest stopnic. Skozi steklena vrata iz rdečih in zelenih kvadratov z brušeno rožo na sredi, se je usipala motna luč. Lulu je zavrtela gumb. »Odprto je,« je rekla. Stopili sva v ozek in zasmrajen hodnik, osvetljen z golo žarnico, visečo na vrvi sredi roja muh. V ozadju so bila še ena vrata. Zaslišali sva odmeve bučnih glasov in hreščanje avtomata, ki je igral napev: »Johnny Doughboy je našel rožo na Irskem«. »Kamor prideš, te morijo z isto melodijo,« sem zamrmrala. Znašli sva se v kleti z nizkim stropom, posejanim z drobnimi lučkami. Polovica podzemeljskega brloga je bila prirejena za bar, o čemer so pričale mizice, razpostavljene okrog majhnega plesišča. Razen dveh ali treh žensk so bili gostje sami moški; teh pa je bilo nič koliko. V lokalu je zaudarjalo po nesnagi, tobaku in alkoholu. Ko sva stopili noter, je bilo, hrušča in trušča konec, ko bi odrezal; edinole avtomat je gonil dalje svoj osladni napev. Zastaven možakar, ki je stal pri točilnici, je namrščil obrvi, stisnil ustnice in se prizibal do naju. Tedaj sem na drugi strani kleti zagledala Patricka Abbotta. Sedel je za mizo v družbi dveh moških. Toda komaj naju je ošvrknil z očmi, mu je pogled že brezbrižno splaval drugam; dejala bi, da ni svoje zaročenke in svoje tajnice še nikdar videl. Ne vem, ali je Lulu Patricka videla; vsekakor se ni zanj nič zmenila. Gospodar bara se je zasrepel v naju. »Kaj iščeta tukaj?« je pridušeno zarenčal. Lulu je stala v svojem mornarskem kostimu sredi kleti kakor svetla, čista in modra rožica, ki je pognala iz gnojnih tal. Pohlevno je odgovorila. »Vaš telefon bi radi uporabili, če dovolite.« »Cemu?« Lulu se je lahno našobila. »Taksi bom poklicala.« Avtomat je ravno tisti hip utihnil. Izza vseh miz so gostje zijali v naju. Ena ženska se je porogljivo za-hihetala. Druga, debelušna plavolaska, je vstala in priskakljala k točilnici. Šale »... drugače vas ustrelim. — Vozi!* tukaj krasen razgled.« »Ali veste, kje smo pravzaprav?« sem vprašala »Seveda. Komaj čakam, da bom zagledala kakega policaja. Potem ne bo treba čakati na obljudeno ulico.« Angelu očitno ni bilo mar, da bi zavozil med ljudi. Po ovinkih smo švigali sem in tja. Tedaj je Lulu rekla, da bo najbolje, če v trenutku, ko bi taksi vozil zelo počasi, odpreva vrata na obeh straneh hkrati in skočiva ven. Glede tega sva se hitro sporazumeli. Toda ko sva se sklonili naprej da bi odprli vrata in skočili iz taksija, je Angelo hipoma zavil v stran In ustavil pod medlo ulično svetilko. Takoj sva bili obe zunaj, jaz na pločniku, Lulu pa na cesti. Lulu je potegnila iz žepa pištolo in jo naperila v Angelina Angela. »Kaj počenjate?« je vprašala in glas ji je zazvenel daleč naokrog po prazni ulici. Angelo je dvignil roke kvišku. »Tjale pojdita,« je dejal in obrnil glavo proti rdečkasti luči onkraj ozk« ulice. »To ni tisti naslov, ki sem vam ga dala,« ga je opozorila Lulu. »Tiho; gospa. Prosim, pojdite tjale čez cesto.« Lulu je siknila: »Prav, ampak vi morate hitro odpeljati daleč stran ali pa vas bom ustrelila. Vozi!« Angelo je pognal motor in ko bi trenil, nama Jo taksi izginil izpred oči. Jaz sem stala tik pod svetilko. Megla je bila toliko prozorna, da sem lahko videla najbližjo hišo, sivo zgradbo s temnimi vlažnimi lisami. Pri odprtem oknu se je prikazal neki moški in zakričal: »Kaj pa se godi, tristo vragov?« Lulu je kar se da ljubeznivo odgovorila: »Ali lahko uporabiva vaš telefon, gospod?« »Telefon?? Kje pa misliš da si, punčka? Pred glavno pošto?« »Pa vseeno hvala,« je prijazno dejala Lulu. »Poskusiva v tistemle lokalu onkraj ulice. Nemara je to kakšna beznica, ampak telefon gotovo ima. Vsekakor morava poklicati drug taksi.« Zamislila se je: »Tole je Halfmoon Street,« je rekla. »Hudo zloglasen okraj. No, saj imam pištolo.« 2 rvsscr D V > hOiKi 0 /tl 1 ul NAGROBNI NAPIS V« vojaškem pokopal;š)i°st. dr. Furrusave in celo japonskega konzulata v Los An-e esu. Malo časa po zadnjem !!*!ru Je Pr‘3el k dr. Furrusavi Jhen Japonec zelo neprijet-kifiZU?anjosti z ‘menom Kane-Dnu amamoto- Vse ameriške uje so ga poznaje kot Ru_ Ea ^ Caponeja, priznane- n japonskih kriminalcev • mehiške meje do Kanade. bon°1oha ie postajala vedno da .. ,n,a ~ Predpostavljali so, lai^ "kNnlka dr. Furrusave ln Ponsk konzulat »redišče ja- KHeon v°!’un*tva v Los An- krimlna. l®ko torej Japonski . JaiT>amoto ni samo er in tihotapec opojnih drog in belih suženj, kajti vsem je bilo znano, da uradniki japonskega konzulata ne občujejo z »dnom« japonskega prebivalstva v Ameriki. Ce je torej Jamamoto prenočil v privatnem stanovanju samega japonskega konzula, potem je že vse kaj drugega kot samo tihotapec in gangster. Pred desetimi leti je Jamamoto prišel v ZDA kot navaden mornar tovorne ladje, iz katere je pobegnil in se izgubil v množici japonske kolonije Sittla. To je bil napol pismen človek, ki je komaj spravil dve besedi iz sebe, toda narava mu ni prikrajšala pameti. Ne da bi izbiral sredstva, je Jamamoto v teh desetih letih prišel od gozdnega delavca do bandita visoke kategorije, in sl tako pridobil veliko denarja. Pozneje so zvedeli, da je bil 1. 1935 lastnik cele mreže igralnic In javnih hiš od Sittla do San Diega. Ko so konec leta 1936 preiskovalni organi prav posebno proučevali gangsterja Jamamoto, se je grof Hermann von Kietel preselil v Los Angeles, kjer je stanoval v enem najbolj luksuznih hotelov. Njegova žena pa je ves čas potovala v Nemčijo in iz Nemčije, prav tako njegov »sobar* Manfred. Dasl so se carinski uradniki trudili, da bi našli v nju-nth kovčkih karkoli sumljivega, se jim to vendar ni posrečilo — če sta kaj nosila, potem sta nosila samo v glavi. Sicer pa s; federalnim oblastem ni mudilo aretirati te družbe, kajti včasih je svoboden vohun več vreden kot zaprt. V Los Angelesu je bilo grofu ime enostavno Hermann von Kietel in je bil v tesnih stikih z Japonci, to pa, da Je bil grof morda samo posredno povezan z Jamamotom, je že bilo sumljivo, kajti FBI je postalo jasno, da je slednji ena najvažnejših oseb Japonskega vohunstva v ZDA. Mladi Korejec Kilsu K. Haan je bil eden voditeljev tajne protijaponske organizacije, Ki-tajsko-korejske lige, in se mu je posrečilo vriniti se med japonsko služinčad v nekem hotelu v Honolulu, kjer je prisluškoval vsem razgovorom med Japonci. Nekega dne Je Kitajsko-korejska liga dobila od Haana tale šifrirani radiogram: PO PRISLUŠKOVANJU SEM ZVEDEL, DA MORA JAMAMOTO ZAČETI AKCIJO ZA POSPESEN POUK V DIVERZANTSKIH AKCIJAH STOP V KALIFORNIJI OREGONU IN WASHINGTONU STOP POUK BODO ORGANIZIRALI V NOČNIH KLUBIH S KATERIMI RAZPOLAGA JAMAMOTO STOP Z REDNIM PARNIKOM BOSTA PRIŠLA PRIHODNJI ČETRTEK DVA JAPONCA V SAN FRANCISCO EN NOSILA NAVODILA STOP NJUNIH IMEN NISEM MOGEL ZVEDETI STOP Ko Je parnik priplul, se Je izkrcalo 40 Japoncev — vsakega teh Štiridesetih so spremljali. Dva od njih sta zavila na Japonski konzulat in potem odhitela na postajo. Vstopila sta v vlak, ne da bi prej kupila karte — te so ju čakale že na konzulatu — bila sta prava. Na postaji v Sittlu ju je pričakoval Jamamoto. Sli so skupaj v hotel, kjer je imel Rumeni Al Capone razkošno stanovanje. Vsi trije so ostali ves dan v hotelu, ne da bi stopili iz sob. Potem sta Japonca odšla iz hotela naravnost do parnika, ki je čez nekaj minut odpeljal na Daljni vzhod. Hotel, v katerem Je stanoval Jamamoto, Je bil popolnoma zaseden z agenti FBI in UVMOS, toda zgodilo se ni nič posebnega, razen »družabnega večera« v Japonskem klubu. Iz kluba je Jamamoto odšel na japonski kon- zulat, od koder Je odšel šele, ko je bil čas za vlak. Skratka: obiskal je in govoril s pripadniki japonskega podzemlja, ki jim je prav gotovo dal določene naloge. Verjetno je prišel v stik z najmanj 200 ljudmi. Protiobveščevalna služba je organizirala nadzorstvo nad vsemi, ki so se v tem času srečali z Jamamotom, in takoj ugotovila, da gre za zbiranje podatkov za diverzantske akcije. Kakor hitro so Jamamotovi »emisarji« dobili navodila od svojega šefa, so takoj opustili svoje stalne opravke in se raztepli po vsej tihomorski obali, da so se potem koncentrirali na krajih, kjer so bili voiaški ali industrijski ob- COClD jekti. Preiskovalni organi so v kratkem opazili zanimivo dejstvo, da se je količina pritihotapljenih mamil neverjetno zmanjšala. Postalo je jasno, da se Jamamoto ukvarja z važnejšimi stvarmi. Prav tako bi lahko organi FBI in UVMOS aretirali nekaj sto ljudi, ki so jih opazili v bližini strateško važnih objektov pri fotografiranju, toda to se nikakor ne bi izplačalo. Hoteli so ugotoviti, po čigavi zapovedi so se zbrali vsi ti gangsterji in komu bodo zaupali izdelavo modelov tistih objektov, ki so jih zdaj tako na veliko fotografirali z vseh strani. Ob neki priložnosti leta 1937 sta prišla na kliniko dr. Furrusave dva zelo elegantno oblečena Japonca — videti sta bila več kot zdrava. Naslednjega dne pa se je pred vhodom v kliniko ustavil zelo eleganten avtomobil — izstopil je Jamamoto. Po krajšem času je odšel iz klinike v spremstvu tistih dveh elegantnih Japoncev. Agenti so ju spremljali do neke poslovalnice v Spodnjem mestu in šele tam so ugotovili, da sta to dva najbolj znana inženirja v Ameriki. Zdaj je postalo jasno, kdo bo izdeloval modele za diverzantsko šolo. Spremljali so jih več kot teden dni. Japonci pa so hodili od trgovine do trgovine in kupovali železo, pločevino, vijake in podobne reči, ki jih pač potrebujemo za gradnjo modelov raznih industrijskih, vojaških in prometnih objektov. Kmalu je nastalo zatišje, ko sta inženirja ostajala v svojem uradu-poslo-valnici v Spodnjem mestu. Ni ju bilo na spregled po cele dneve Potem so začeli prihajati gostje. Prišel je tudi dr. Furru- sava, japonski konzul in nekateri sodelavci konzulata. Tudi Jamamoto je priletel iz Sittla in presedel pri inženirjih ves dan za zaklenjenimi vrati. Maja 1937 sta inženirja odhajala iz hiše najraje ponoči, med enajsto in tretjo uro — vsakokrat z dvema velikima kovčkoma v roki. Prenašanje modelov — kar je bila verjetno vsebina kovčkov — je trajalo nekaj časa, nosili pa so jih samo na tri določene kraje: japonski konzulat, kliniko dr. Furrusave in japonski klub v Little -Tokiu. Zanimivo je bilo ugotoviti, ali japonska inženirja reproducirata samo tiste objekte, ki so v bližini Los Angelesa, ali tudi druge. Zato so morali preiskovalni organi preveriti šest Amerikancev japonskega porekla, ki so jih hoteli uporabiti za protiobveščevalno delo pri tej zadevi. Izdelali so poseben, zelo kompliciran sistem zveze, po katerem so bili kon-traobveščevalci v stalnih stikih s FBI, ne da bi se bilo treba bati, da bi zvezo odkrili. Sistem so delali nekaj tednov. Preko dveh od šestih kontraobvešče-valcev so Amerikanci zvedeli za načrt diverzij, ki jih je japonska vlada pripravljala za trenutek, ko se bo začela vojna. Toda stvar ni potekala lahko — Jamamoto je zaslutil, da so kontraobveščevalci med njimi in je po kratkem času tudi ugotovil, kdo so. Štirje so se rešili, dva pa so nekega jutra našli mrtva. (Konec) 28. I. 1954 PETA DGANEA nagradnega razpisa „ Kolikor znaš, toliko velfaš“ Peta uganka našega nagradnega razpis« »Kolikor znaš, toliko veljaš« računa predvsem z vašimi kombinacijskimi sposobnostmi. Seveda pa tudi z znanjem jezika. Kdor bo srečno oboje združil, bo lahko dosegel lep uspet, vendar pazite, da ne boste v svoji vnemi za točkami šli predaleč. Naša današnja nagradna naloga je naslednja: Zlogovnica | Ž£na,fuu. jiMm,, jdomam®xfxidži- !.,3oj, ni so ti ofroci V gornjem okviru vidite 17 zlogov*. Vaša dolžnost je, da z njimi sestavite 10 različnih besed, ki morajo ustrezaiti pravilom našega pravopisa in imeti določen pomen. Če besede ni najti v običainih slovarjih, je reševalec dolžan navesti tudi knjižni vir, kjer jo je našel že upodobljeno. Ista beseda se ne sme ponavljati niti l tirugacno pripono oziroma obrazilom, niti s predpono (predlogom). Sestavljene besede nato ocenite, in sicer tako, da zapišete v uokvirjenih poljih oa desni za vsako tolikokrat po 3 točke, kolikor črk šteje. (Na primer: sestavili ste besedo »okopati*. Ker šteje 7 črk, si boste zanjo zapisali 21 točk.) Tako si bo vsak prizadeval, da bo sestavil 6im daljše besede. Pri tem pa ponovno opozarjamo, da morajo biti vse sestavljene besede žive. Torej nikar si besed ne izmišljujte, čeprav se vam osebno zde še tako uporabne. Ko boste vse besede ocenili, boste vse ocene sešteli Tako pripravljeno rešitev boste skupno z današnjim kuponom, poklali ob koncu tekmovanja na naš naslov kot svojo rešitev. Pripis: Nekateri pošiljajo posamične rešitve ugank, ki smo jih objavili v prejšnjih številkah. 2e v razpisu smo povedali, da takih rešitev ne bomo upoštevali, ker ne moremo nad njimi voditi pregleda. Torej: rešitve boste poslali ob koncu in skupaj NENAVADNA ČELADA »Jo), kakšni so, ti moji otroci! Obupala bom. Strašni so in neukrotljivi. Srečna ste lahko, da imate dve deklici/* tako je potožila nekega jutra Mara svoje vzgojne težave znanki. Ta pa ni pokazala posebnega navdušenja nad svojo »srečo.. Nekam živčno ji je odgovorila: »Nikar mi ne govorite takih stvari. Ni minilo niti teden dni, ko sem morala najmanjšo peljati z avtomobilom reševalne postaje v bolnišnico, da so ji odstranili.. . nočno posodo, ki ji jo je starejša poveznila s tako močjo na glavo, da je brez zdravniške pomoči ni bilo mogoče sneti. Vsa naša četrt je govorila o tem dogodku in stresala duhovitosti na njihov račun.* Ženski se pozdravita, kakor da ju muči huda usoda. Oh, res: saj ne vesta, kaj bi storili. Poglejte nn primer Borisa. Splezal je na sobna vrata in se od tam zavihtel na omaro, kjer se je pritajeno smejal, med tem ko ga je mama iskala po vsej hiši. Kasneje se je vtihotapil v kuhinjo in stresel sladkor v solnico. Mama pa še ni pozabila, kako je pred dnevi narisal z barvicami na rožnata lica svoje enoletne sestrice dolge mušketirske brke. .ČAKAL SEM. Med take strašne in neukrotljive poredneže spada tudi štiriletni Borut, ki ga mama pelje vsak dan v Dom igre in dela. Nekega dne ga je šla iskat nekaj minut kasneje kakor običajno. Boruta ni bilo nikjer. Vse osebje v domu ga je iskalo, toda zaman. Obvestili so telefonično tudi Borutovega očeta, ki mu je predstojnik v službi dovolil, da gre iskat pobeglega sina. Ko je prišel domov, ga je našel na hišnem pragu. Rožnatih ličk, s kodrasto glavo, z nedolžnim smehljajem na ustih je sedel pred vrati, kakor da se ni prav nič zgodilo. »Kaj počneš tukaj?* ga je strogo vprašal oče. »Čakal sem!. Toda kaj je čakal, tega oče nikoli ni mogel zvedeti. NAČRTOVALCI IN TEHNIKI To so po zatrjevanju nekaterih staršev »najstrašnejši otroci•. Obdarjeni so s čudovito domišljijo in izredno žilavo voljo. Ta jim pomaga uresničevati načrte, ki jih skujejo zvečer, preden zaspijo. To so najbolj nevarni snovalci načrtov in domiselni tehniki. Vedno znajo izbrati s presenetljivo točnostjo najpripravnejši trenutek, da povzročijo staršem največje možne težave ali pa da jih spravijo v mučno zadrego. Saj poznate na primer tisti dogodek z Marico. Sredi najljubeznivejšega pogovora staršev s teto Mino, že nekoliko nadležno žensko, se je vzpela Marica k njenim kolenom in jo prav nedolžno vprašala: • Povej, tetka Mina, zakaj ti pravijo nadležna staruha?. Ali pa primer Marinke, ki se je sredi ulice spustila naravnost v dramatičen jok, ker je hotela prisiliti mamo, da bi šla naprej prav v trenutku, ko se je ustavila in ogovorila »dragocenega• znanca, ki ga je hotela pridobiti za važen posel z njenim možem.,. MED ROMANOM IN PRIJATELJICO Toda — pogovorimo se med nami — čigava pa /e krivda, da so ti in taki otroci postali prava javna nevarnost? Dokler je bil sin tovarišice Mare majhen, ga je skrbno nadzorovala. Vedno je jedel ob istem času, ob istem času ga je spravila v posteljo, ga skopala itd. Ko pa je začel sam hoditi in se je v mnogih stvareh osvobodil mamine pomoči, ga je čedalje bolj prepuščala samemu sebi. Otrok se je lahko nemoteno igral dolge ure, medtem ko je mama prebirala napet roman ali pa klepetala z zgovorno prijateljico. Otrok se je lotil tudi stvari, ki so mu bile prav za prav prepovedane: opazil je, da se mu ni ničesar pripetilo. Vzel je iz akvarija ribico in jo ponudil mačku. Zelo se je zabaval, ko ga je opazoval, kako hlastno jo je po-užil. Počasi se je tako dokopal do prepričanja, da je njegovo »bojno polje• zelo obširno in da je zadovoljstvo nad uspehom nekega »podjetja« večje in močnejše kakor sta žalost in bolečina zaradi štirih udarcev, ki jih ie dobil po zadnjici, ali pa zaradi tega, ker za kazen ni dobil priboljška. Kaj lahko storijo matere, da bi ukrotile take otroke? Kazni, grož- nje z miličnikom, zaporom itd. itd. Otroci se bodo iz vsega'tega smejali: sedaj so se že usmerili po svoji poti in ni jih več lahko spraviti na pravi tir. Treba jih je nadzorovati, nadzorovati tudi med igrami, toda previdno, tako da tega ne bodo niti opazili. Pri vsaki njihovi malopridnosti pa jim je treba jasno in preprosto dopovedati, kakšne hude posledic ce je imelo ali pa bi lahko imelo njihovo dejanje. Od časa do časa tudi kakšna kazen ne bo odveč: biti pa mora pravična, razumna in prepričljiva. Otrok se mora zavedati, da je kriv in da je pravično, če je kaznovan. V izrednih primerih bo morda potrebno posvetovati se z zdravnikom. Tu-di ti nam lahko pomagajo ukrotiti »strašne otroke.. Pa še majhen nasvet očetom! Nikar ne kažite preveč, kako so vam malopridnosti vaših otrok všeč. Nikar ne ocenjujte dejanja, ki se jih otroci niti prav ne zavedajo, in nesramnosti kot junaštvo, bistroumnost in nadarjenost. Predvsem pa nikar ne pripovedujte »čudežna dejanja• svojih sinov prijteliem; če pa se tega že ne morete vzdržati,, pa se vsaj prej prepričajte, da vas ti od kod ne poslušajo. »Strašni• otroci so namreč povsod navzoči! Črtomira fezenine okras našega doma Dva ljubitelja »bele opojnosti« občudujeta svojo novo obleko, ki je res lična in praktična Lepo perilo naj bo ponos dobre in skrbne gospodinje! Da pa to doseže, Ji niso potrebna le sredstva za nabavo blaga, temveč predvsem pridne roke in dober okus. Vsako perilo, posteljno ali telesno, kakor tudi prti, prtički, zavese in pregrinjala postanejo znatno lepši, bolj mični in bolj privlačni, če jih okrasimo z okusnimi veze- ninami. Razen tega pa imajo gospodinje tako možnost, da pokažejo in uveljavijo vse svoje ročne spretnosti. Nas dom postane bolj prijeten, bolj domač, če ga okrasimo z lepimi prti. Ni prav, da pogrinjamo mize samo takrat, ko pričakujemo goste. Naša miza naj bo pogrnjena s čednim prtom tudi za nas in našo družino. Najprimernejša tkanina za izdelavo namiznega prta je platno. Okusne prte lahko izdelujemo tudi iz rjave kotenine, ki je cenejša od platna; posebno če jiih vezemo s primerno vezenino. Na sliki vidimo vzorec z listi, ki ga pri prerisovanju na blago lahko poljubno ponavljamo. Pri tem okrasu je ta značilnost, da teče vzorec čez sredino prta. S tem smo odpravili do sedaj v navadi take vzorce, s katerimi smo okraševali vezenine le v njihovih kotih in robovih. Vezenje teh listov 'lahko napravimo na dva načina: na liste pripnemo koščke blaga, katerih barva se naj sklada s podlago. Ti koščki blaga morajo biti iz tkanin, ki jih lahko dobro pe-remo. Ko smo te krpice z nekaj hitrimi vbodi pritrdile na njeno podlogo, obzankamo robove listov, nakar jih ob robovih odrežemo. Isti vzorec lahko napravimo tudi drugače tako, da ga vezemo z navadnim vbodom.. Preja, ki jo za to potrebujemo, naj bo v primerni barvi in seveda pralna. Pletenje nogavic z dvema plelilkama Dunet )i snela zelenjava predraga — Z ATO ZAHTEVAJTE POVSOD NASO VLOŽENO ZELENJAVOI Vsaika gospodinja nima doma Po pst pletilk razne debeline za pletenje nogavic. Laže najde v svoji zalogi po dve pletilki enake debeline. Tudi s tema dvema pletilkama si lahiko pomaga in plete nogavice, ki pa bodo še bolj praktično sple-tene, kot nogavice, pletene s petimi pletilkami. Kako to napravi? Na eno pletilko nasnuje velikosti nogavice in debelini niti primerno število zank na eno pletilko in plete patentni vzorec v obliki pravokotnika- (Ena leva ena desna, vbodena zadaj.) KOLIKOR ZNAŠ TOLIKO VELJAŠ! KUPON ŠT. 5 REŠITEV UGANK ŠTEV. 1 Križanka: Vodoravno: I. Sifaks, 6. skore, 10. Ares, II. Porin, 13. Man, 14 Pirej 15. bi, 16. on, 17. Lenin, 18. des, 19. Mates, 20. veto, 21. Hetit, 22. Manon, 23. deset, 24. keren, 25. elan, 26. kosem, 28. Lar, 29. kalen, 30. še, 31. os, 32. kunec, 33. Rex, 34. Manus 35. Duma, 36. Scila, 37. Atanas — Navpično: 1. Samos, 2 Iran, 3. fen, 4. As, 5. spine*, 6. sren, 7. kij, 6. ob, 9. Edison, 12. oris, 14. petit. 15. beton, 17 Laten, 18. denem, t9. mesar 20. varen, 21. helas, 22. mesec, 23. Delops, 24. kolesa, 26. kanu, 27. Texas, 29. kuna, 30. šema, 32. Kal. 33 run, 34. mi. 35. da. REŠITEV UGANK ŠTEV. 2 Križanka: Vodoravno: 1. droban, 6. porast. 11. političen.- 12 omotan. 14. kanape. 16. rojen, 18. DOZ, 19. erter, S 20. Sap, 22 Mire, 23. con, 24. | karikiran, 26. kovinar, 27. ri- | nocerus, 29. Ulm, 31. ozir, 32. g las, 33. dlje, 34. peč, 36. rejec, | 37. omejen, 40. sirene, 41. Ve- 5 nizelos, 42. izoran, 43. ročaji | — Navpično: 1. dvorec, 2 g opojen, 3. boter, 4. Alan, 5. 5 NIN, 6. pik, 7. očak, 8. Ren, | 9. Anadiff, 10. tvezen, 13. mo- g torizem, 15. porabljen, 17. pa- g riran, 20. Savel, 21. Pinus, 22 g Mire, 24. koc, 25. kas. 26. kor, g 27. ropoti, 28 ničevo, 29. nljesa, g 30. meceni. 33. deroč, 35. cena, g 36. rilo, 38. jer, 39. Nin, 4«. | ser. | Rebus: pred sto va — pred- | stava. _ g Tri posetnice: Dalmacija. | Hercegovina. Makedonija. - 5 KNJ1CO HIPNOTIZEM - SUGESTIJA § dobite v vseh knjigarnah = in kioskih. 28. I. 1954 Uporabit« rt# rada« %uta kozmetiko kor ednoo t« ram <1» ml idartao rveltnol Patentni vzorec plete z obeh strani enako. (Slika A.) Ta vzorec plete toliko časa, da dobi primerno dolžino nogavice v golemu. Da se nogavice lepše oprimejo v gležnju, plete nato do pete nekaj vrst samih de-snih zank. (Del vzorca B.) Od višine gležnjev razdeli število zank na pletilki na polovico ter eno polovico zank nabere na posebno pletilko alj nitko, da se zanke ne snamejo, iz druge polovice zank pa plete da- bolj trpežna, če plete peto In spodnji del stopala z angleškim vbodom (desna vbodena zadaj). Iz preostale polovice zank v Takole m> Italijanke prilagodile moderno frizuro svojemu okusu. Značilnost obeh sta m chkoba in naravnest. lje peto kakoir običajno, peto po dolžini konča in zaokroži, nabere stranske zaključene zanke ob peti ter naTEINT lil' I.l.t in pet minut • časa, pa imad snel in mladosten * obraz/ Dobi se p parfumerijah • in drogerijahI • tMu tMnvfau tii f MAKSIM GASPARI: LASTNA PODOBA (Abstraktno-duševni profil) Komur pevski.' duh sem vdihnil, z njim Vem. dal. mit pesmi svoje, drugih ne, I? te. haj Spoje, dokler da bo v grobu, vtihnil.« J Prešeren KARLA BULOVCEVA Eksperimentiranje ni umetnost .izmi<, moder-■■nostjo - itd Če -t-ma fČffo Icaj izpričati, bo izpričal. Naj ga ne skrbi. kako. Življenje mu bo izbrusilo izraz. Naj ne prodaja in ne taji moje 'biti za ceno -■neke--. sumljive .. in - cenene- -modernosti, enkratnosti, še neoidenosti itd. Da končani: eksperimentiranje pa nikakor ni JimeJnostj ___________________________ MIRA PREGELJ Picassp je zopem in gr J! Picasso je zoper n in grd. Pa saj je bil Goethe tudi zoperii in siten, pa tak velikan! Cel svet je sam ustvaril in menda ga je , _ . — ravno toliko Picas- so podrl in razbil. ■ f ^ - Kdo bo po podrtiji " ' stikal, črepinje po- :f.... J zanimajo več.«*' IVAN KOS Sem realist L Picasso je v sve-< tu Priznan umet- oK& M nyc* ^ svojem živ- l jen ju je naslikal imM?). 'fT dela, ki ,so ne.-.* JU&Žl ^ dvomite- umetnine *n Uh današnja f , moderna umetnost / Mi v ‘ visoko ceni, vendar ]||fe ./fjY ■ I pa kot vodilen ku- f , bist zelo mnogo n*-' " eksperimentira in išče novih mož-// nosti oblikovanja. Vseh njegovih poskusov pa čas kot strog sodnik ne bo ocenil za umetnine, čeprav sedaj nekateri njegovi navdušeni''pristaši smatrajo vsako njegovo črto za razodetje. 2. Sem. realist in kat ..tgk gledam svet in življenje s svojimi lastnimi očmi in ga potem po svoje občutenega upodabljam. Ker pa menim, da naj vsakdo govori le v svojem jeziku,, poskušam tudi sam govoriti v sebi lastnem jeziku. Težko pa je postati sam svoj. in na svojstven •ačin povedati to, kar si človek želi, pri tem pa ohraniti v oblikovnem (ali jeznkovnem) pogledu, preprosto govorico.. Temu cilju se poskušam čimbolj približati v svojih, delih. (včasih tudi vzvišene) kritke in diskusije ponietale pred našim pragom, sta prišli obe muzi na slab glas. EDO DERŽAJ: Picassočiti bi radi obkli velikanove škornje 1. PICASSOJEVA DELA SO NEDVOMNO UMETNINE, .ČEPRAV PRI SVOJEM USTVARJANJU ZE DOLGO PREVEC FILOZOFIRA. POLEG-, NJEGA JE SEVEDA-VRSTA MIKROSKO-PlCNO MAJHNIH »PICASSOCICEV«, KI BI RADI OBULI VELIKANOVE ŠKORNJE. 2. DELAM, KER MORAM IN MISLIM, DA KDAJ PA KDAJ LE UJAMEM'LINIJO, OBLIKO ALI TON, KI POMENI SOLJUDEM PRAV; TOLIKO KAKOR MENI. NA RAZSTAVI »Kaj je to?« »Pik — as — < IVAN ROMIH ■/. Cist zrak v naravi mi ugaja ker mi Cist zrak v čudoviti naravi MNOGO BOLJ UGAJA, KOT PA ZATOHLO, MEGLENO OZRAČJE. GOSTILN IN KAVARN,, ZATO RAJŠI OPAZUJEM GIBANJA V NARAVI, KI JE NEIZČRPEN. VIR ZANIMIVOSTI IN LEPOTE, PA TAKO NIMAM CASA RAZMIŠLJATI, SO LI KROGI, TRIKOTNIKI, ČRTE, PIKE IN KRIVULJE GOSPODA PICASSA UMETNINE ALI NE... NOČEM PA TUDI KONKURIRATI KRITIKOM... I MLADI »NAJ-NAJ-NAJMODERNEJSI« PRI-STAS PRI M IT IV IST j CNF, UMETNOSTI POTEM. KO JE Z »VELIKO ŽLICO« POŽRL VSO LITERATURO ABSTRAKTNE UMETNOSTI (SVOJI GLAVI): LE KAJ NAJ SEDAJ POČNEM S TEBOJ, TI ZASTARELI NATURALISTIČNI PROIZVOD NARAVE...?« Picasso jeva resne j-_ „ , fca dete tov-timetriine; .*~ t0 ve9a & • njegove Jijer... se vsebin?, poi-eznje z 'v ‘-jBr/jli m oderpirm0 grfiidb«niinJ , 1 1 ob 1 i k atii i t j,ego v e - s li-v..rJ- wW; ke, ki: s o dosledno Xn- 'Ny, v bističiie, HelujeTo .pn- ■ ;* mjtiviic in- 'sb'4.^ljnrfera,r'f - mv zarad^.- ta svojevrstne likoviie »abecede« tež- , Vi/ ko raiuriiljiv^. Seveda. x so poten*' * za ^ taHctD’‘,r »umetnost« potrebna še prepričevanja xp- dolge rnzT--,-.-'-prnve! —■ Likovnih poizkusov je bilo«.odkar svet, obstoja. Menim, da Je le tista umet^ošj,popolnejša,V' ki ne zametuje pravil in spretnosti rok. Poglejmo ' samo na renesanso, na Rembrandte, pa D ii Kr er ja in na bogato cerkveno umetnost pr| naa pa Sloven«*. itkem. 'h £’, . . . • - LOJZE SPACAL ‘ " 'r J Umetnost naj pomaga živeti . . . . 1. Nisem nikdar dvomil, da je Picasso velik umetnik. V tem prepričanju sta me še bolj utrdili njegovi veliki-razstavi * lansko leto v Rimu in Milanu. Upam si trditi, da Picasso.-hL le največji sodobni slikar, marveč, da spada nekaj, njegovih... -plastik (tu mislim na štiri ali pet njegovih deli prav gotbvor,-tudi med najboljše sodobne plastike sveta. Da pa je tudi Picassojeva grafika čudovita in genialna, priznavajo tudi najbolj zagrizeni konservativci.' . - - , Nimam možnosti, da bi tu svoje trditve podkrepil z dokazi. Navajam le, da je bilo v zadnjih štiridesetih letih,spi--,, „ sanih več razprav, monografij in študij o Picagsoju v skoro vseh svetovnih jezikih, kot v vseh časih o Michelangelu,' Remb|randtu in Ra- Lojzc Spacal: škl slikarski luči »Avtoportret« in da jiKnavaja k___________ (To danes bolje in 'v"-*.#' zdravemu -optirni- - hitreje opravlja fo- zrnu, skratka, da Dušan Petrič: Ne, Picasso sploh ni vpit tografija) /'-p X ^ jim pomaga živeti. val na moje oblike. jene' KAREL JAKOB Cas prenese vse v ■ IVAN ČARGO: Dragi tovariš! Pišem Vam kar iz Kanala. cNe glede na neprijetno zimsko vreme mi je bilo škoda četrtin-ske vozne karte (sindikalne). No, in sem sc odločil — zdaj sem pač tu. V kolikor me vreme ne ovira — delam. Picasso je pa umetnik ne glede na njegovo ekstremno ustvarjajočo smer!« . _____________ MARIJAN DE REGGI Večni likovni ooskusl Picasso je umetnik in velik genij, katerega pozna ves kulturni svet. S soojim delom daje nove smernice na polju upodabljajoče umetnosti. Ustvarja umetnine, ni pa osako, njegovo dejo umetnina. Brez dvoma pa Picasso s svojim kubizmom pplioa na pečino slikarjeo. S tem se načini izražanja na platnu izpre-minjajo, dajo novega , . zaleta in duha. Mno- go slikarjeo j(a dosledno posnema in tako zaide večkrat v ekstrem, ki pa je samo začasnega in modnega značajar Čas prenese pse, pride pa spet realnejše, gledanje. LAJCI PANDUR Nemirni duh časa Picusto je eclen uajvečjih predstavni- , kov moderne umetnosti. Toliko je nudil s svojim vsestransko ustvarialnim duhom, da m brez njeeovp fL ___ ciognomije tuko p»odstavljamo novo evropsko slikarstvo. Je nemiren duh svojega časa — kot edinstven Tndi Vidini ril — osebnost špekulativno vpltvn in ustvarja zmedo v areni umetnosti* B€LA BARVA ZA B€LO P€R1L0 Prod dnevi smo prisluhni; vesti, da m je Ernest Hemuigway z letalom smrtno ponesrečil v severni Ugandi, ko je z ženo potoval v Kenijo. Toda žilavega pisatelja sreča tudi tokrat ni zapustila — ko sta se jima raztreščili že dve letali, nadaljujeta zakonca Hemingway — cela in zdrava svojo pot z avtomobilom. Okrog 1. 1940 je v Hollywoodu prevladovalo mnenje, da je mogoče ustvariti dober film le, če ga opremo na velike* in pomembno literarno delo. V tem jih je še posebej prepričal uspeh filma »V vrtincu«, ki po današnjih statistikah predstavlja še vedno največji filmski in — kar je seveda tudi zelo važno — finančni uspeh Hollywooda. L. 1940 je izšel roman ameriškega pisatelja Ernesta Hemingwaya »Komu zvoni«. Paramounth je kar planil, upajoč na uspeh vabljive snovi. Z vsemi silami in s 3 milijoni dolarjev se je vrgel na delo in ustvaril film, ki je sicer precej manj razkošen od »V vrtincu«, vendar — vsaj nam — gotovo tudi bližji. Danes velja »Komu zvoni« za veličasten film, ki polni dvorane, pri uprizoritvi 1943. GARY COOPER IN INGRID BERGMAN V FILMU »KOMU ZVONI« Cenzura je dovolila tudi spalno vrečo vse dogodke v štabu republikancev, ki vendar dajejo romanu poseben okvir fatalizma, in tako preveč spremenili njegovo delo. Toda vse njegove skrbi so polagoma gine-vale. Našli so prav takšno sotesko, kot jo je opisal. Skoraj vsaka skala je bila na svojem mestu. Tudi zadevo z Marijo in spalno vrečo so dobro rešili. Nek ameriški novinar je po ogledu filma napisal, da človek nikdar ne ve, kdo je v tisti vreči, ali Robert ali oba — torej ni nobenega razloga za pohujšanje. Predvsem pa so Hemingwaya navdušili — in upamo, da bodo tudi nas, — igralci. Osrednji figuri sta Ingrid Bergman, ki je v tej GARV COOPER, INGRID BERGMAN IN KATINA PAXINAU Največ ji uspeh sta poželi ženski niso ustvarili filma, ki bi mu manj spremenili vsebino in značaj, kot so to storili pri Hemingwayevem »Komu zvoni«. Ob začetku snemanja Hemingway skoraj ni verjel, da bi lahko v hollywoodskih ateljejih in bližnjih gorah posneli špansko pokrajino — sotesko z mostom, ki ga mora mladi ameriški učitelj Robert Jordan spustiti v zrak. Se manj je verjel, kako bo mogoče prikazati na platnu čudovito ljubezen med tem diverzantom in mlado špansko partizanko Marijo, ki so ji falangisti ubili starše (ameriška cenzura je v takšnih scenah mnogo strožja kot na primer francoska ali švedska). Prav tako se je bal, da bodo izpustili Ali morajo biti svoji, do tedaj največji vlogi, doživela sijajen uspeh, in Gary Cooper kot Robert Jordan. Pravijo, da sta prav taka, kot je opisal svoja junaka pisatelj. Grkinja Katina Paxi-nou je kot voditeljica partizanskega oddelka s svojim jastrebjim obrazom in zibajočo se hojo oživela sliko Španke, ki jo poznamo iz Goyinih umetnin. Akim Tamiroff je ostal nepozaben kot Pablo. Po prvih neuspehih v Ameriki je pričela publika vendar le prijazneje sprejemati film. Končno je doživel priznanje, sicer ne v Ameriki, toda tik po vojni v vsej Evropi. Zdi se, kot da so to pot Američani izdelali film, ki mu sami niso bili dorasli in ga je morala priznati šele Evropa. Upamo, da ga bo tudi naše občinstvo znalo pravilno oceniti. filmi vedno enako dolgi? leta pa je doživel pikro in hladno kritiko. Zakaj? Američani so v presojanju filmov včasih zelo ozkosrčni in primitivni. Privlači jih predvsem dogajanje na platnu in se skušajo tekstu izogniti. Film »Komu zvoni« pa ima težišče na dialogih. Mogoče je res čudno, da so se Američani tako odločili prenesti roman na platno. Toda uganka postane bolj razumljiva, če povemo, da je Hemingway do podpisa pogodbe vztrajal na tem, da lahko njegov roman le filmajo, ne smejo pa ga prekrojiti v nov scenarij. Ker je bil med snemanjem glavni svetovalec, je sam večkrat zabredel v težave, ki se filmskemu režiserju pokažejo na vsakem koraku. Zato je moral tu in tam popustiti. Vendar lahko rečemo, da Američani do danes po romanu še ZA DVIG FILMSKE RAVNI se zavzema zdaj znani filmsiki strokovnjak Ma-rcel Herbder. V nedavno objavljenem proglasu je predlagal mednarodno združenje, ki bi v različnih deželah osnovalo inštitute za zboljšanje filmske ravni in bi njihovi zastopniki med sabo izmenjavali svoja izkustva in načrte. Ce je 90 odstotkov vseh filmov dolgih približno 2.500 metrov, kar ustreza, 90 minutam predvajanja, potem gotovo samo zavoljo komercialnega računa. S to dolžino lahko predvajajo film šestkrat od poldneva do polnoči. Večkrat so lastniki kinov sami segli po Škarjah, da bi iz daljšega filma »izstrigli« še eno predstavo. Dveumi program se je udomačil po prvi svetovni vojni. Francozi in Američani so doslej že neštetokrat dokazali, da lahko tudi daljši film do kraja prkteza pozornost občinstva, toda drugi se še krčevito drže' starih mer. Nemško propagandno ministrstvo je n. pr. leta 1934 določilo, da se morajo producenti omejiti samo na dolžino 2.400 metrov, kar velja še danes. Ko se spomnimo izjave ameriškega režiserja Henryja Kinga, se skoraj ne moremo upreti mnenju, da se nemški režiserji zavedajo povprečnosti večine svojih izdelkov. King je namreč nekoč dejal: »Kako dolg naj bo film? In kako dolga naj bo vrv? Natančno tako dolga, da bo ovila zavoj...« In drugi režiser David 0’Selznik: »Film je lahko dolg pet minut ali kratek tri ure. Torej samo tako dolg, da je dober!« V preteklih sezonah so ustvarili Američani nad 20 filmov, ki so vsi daljši od 3.000 m, pri nas smo videli n. pr. »Vse o Evi«, ki meri 3.750 metrov. Priljubljenost daljših filmov narašča, čeprav »ATILA — HUNSKI KRALJ« bo naslov novemu filmu, kjer bosta igrala glavni vlogi Kirk Douglas in Anthony Quinn, ki je lani končal s snemanjem »Cavallerie Ru-v Italiji. IVANHOE Zadnja leta snemajo ameriške filmske družbe pogosto v Angliji. Po večini vodijo delo njihovi režiserji in igralci, medtem ko prevzemajo manjše vloge in tehnična dela Angleži. Eden najpomembnejših filmov, ki so nastali v tem anglo-ameriškem sodelovanju, je vsekakor film »Ivanhoe«, ki ga bodo v kratkem vrteli v Ljubljani. Romantična zgodba mladega Ivanhoea, ki jo je napisal slavni angleški romanopisec Walter Scott, je polna slikovitih in napetih prizorov in zavoljo tega zelo hvaležna snov za film. Načrt za njegovo snemanje je bil pripravljen v ateljejih MGM že pred 13 leti, toda ker takrat MGM še ni imel lastnih ateljejev v Angliji, so snemanje preložili za nedoločen čas. Producenti so namreč zaradi pristnosti hoteli film posneti v deželi, kjer se zgodba odigrava. Leta 1949 pa so končno pričeli s pripravami za snemanje in leta 1952 je bil film tudi posnet. Režiser Richard Thorpe je imel precej težko nalogo, na filmskem platnu oživeti osebe in ozračje Anglije 12. stoletja, kajti gledalci po vsem svetu dobro poznajo vsebino in značaj Scotto-vega romana. Za snemanje je bilo potrebno zgraditi cel dvorec z obrambnimi zidovi, stolpi in okopi, za bitko je bilo uporabljenih okoli 150.000 puščic, ki so jih streljali iz posebnih, nalašč za to narejenih strojev. Izdelali so veliko število lokov, bojnih sekir, kopij in oklepov, kakršne so uporabljali vitezi v dobi križarskih vojn. Veliko pozornost so posvetili tudi oblekam, ki so bile v časih Riharda Levjesrčnega zelo slikovite. Sodelovalo je ogromno število statistov, ki so se morali priučiti jahanju, streljanju z lokom in sabljanju. Vsi glavni igralci in igralke so imeli svoje dvojnike, ki so jih zamenjali v scenah, kjer bi se lahko poškodovali. Zahvaljujoč načrtnim pripravam pred snemanjem, odličnemu režiserju ter dobrim igralcem: Robert Taplor, George Sanders, Elisabeth Taylor in Joan Fontaine, pa tudi tehničnemu osebju, predvsem pa velikim denarnim sredstvom, je »Iran-hoe« zares prvorazreden film. Zaradi popularnosti zgodovinskih filmov, pa tudi zaradi tega, ker je film posnet v barvah, je dosegel »Ivanhoe« povsod, kjer so ga doslej vrteli, navdušeno priznanje gledalcev. tega producenti ’ne marajo uvideti. Največji trgovski uspeh zadnjih 20 let »V vrtincu« traja skoraj 4 ure — in nihče se ne dolgočasi. Tudi »Antonio Adverso«, »Cezar in Kleopatra«, »Pod pariškim nebom«, »Samson in Dalila«, »Tramvaj Poželenje*, »Okinawa«, »Viva Zapata« so nadpovprečno dolgi in vendar eni najboljših. Charles Boyer, ki je njegova podobnost z indijskim ministrskim predsednikom Nehrujem že kar presenetljiva, je dobil njegovo vlogo v novem filmu o Gandiju. Charles Boyer-Nehru Med zanimivimi filmi, ki jih pripravljajo v Hollywoodu, bo menda nastal tudi film o življenju Gandhija, seveda kakor pravijo, še ne tako kmalu. Scenarij je res že napisan, vendar pa je mnogo preobširen in ga bodo morali temeljito skrajšati. Geza von Herczeg, ki je napisal scenarij, je zato preživel dve leti v Indiji. Čeprav scenarij še ni dokončno izdelan, so že pričeli iskati igralce za glavne vloge v tem filmu. Za Gandhija ga še niso našli in pravijo, da bi ga bilo težko najti cel« med Indijci, našli pa so ga za Nehruja, ki naj bi ga v filmu predstavljal Charles • Boyer. Miss Slade, bogato hčer britanskega admirala, katero je Gandhi tako navdušil, da je zapustila dom in bogastvo ter za vedno ostala v Indiji, pa naj bi v filmu igrala Deborah Kerr. Veliki londonski dnevnik »Times« si je pridobil izključno pravico, da bo objavljal vsa poročila in fotografije z letošnje pomladne Hillaryjeve ekspedicije na himalajske orjake, o čemer smo zadnjič poročali. »The Times« objavlja, da bo- letošnja ekspedicija čisto raziskovalnega značaja. Njena vloga je, vzdrževati trenirani kader himalajskih planincev za bodoče britanske ekspedicije. Letošnja ekspedicija bo v himalajskem pogorju preizkusila izpopolnjeno opremo, ki so jo izdelali, oziroma jo še pripravljajo po nasvetih članov lanske ekspedicije na Mount Everest. Nasprotniki športa radi očitajo, da se ljudstva bolj zanimajo za šport kakor za kulturo. Na nedavnem new.vorškem kongresu za muzejske zadeve pa je Lewis Galantiere navedel, da je bilo v ZDA leta 1952 prodanih 3.712.000 vstopnic za tekme basebala, medtem ko je ameriške umetnostne galerije obiskovalo 3.486.000 oseb. Število tistih, ki so obiskovali vsakovrstne muzeje, pa trikratno presega obiske basebalskih tekem. Tudi za koncerte je bilo izdano trikrat več denarja kakor za basebal, čeprav je ta v ZDA še bolj popularen kakor pri nas nogomet. Eden najtrših orehov v Južni Ameriki (in s tem na svetu) je klub »Independiente«, ki je v argentinski nacionalni ligi drugi (za klubom Racing Buenos Aires). Zvezda te enajstorice in hkrati Argentine je leva zveza Grillo.Na desnem krilu pa je mladi Michell, ki je že danes med najboljšimi igralci iz Amerike. Tudi levo krilo Cruz je sila nevaren tekač in strelec. V osrčju kluba sta brata Josč in Emilio Varacka, silovita strelca. Vratar Abraham pa je med najboljšimi argentinskimi »varuhi svetišča« in mnogi kritiki ga hočejo že danes kljub mladosti po- 1L nudi VSE REKVIZITE ZA ATLETIKO, drsanje, smučanje. HOKEJ,-TENIS. BOKS. ROKOMET IN OSTALE ŠPORTE! staviti 'v nacionalno moštvo. Ves klub »Independiente« je enajstorica žilavih mladih borcev. * Dvajsetletni boksar Milo Malagoli, kj ga hočejo Italijani napraviti za novega Carnero, je šele na začetku svoje kariere. Nedavno je dobil izredno hud udarec, a ne v ringu. Neki »občudovalec« mu je ponudil listek papirja, da bi se mladij boksar nanj1 podpisal. Malagoli je bil sila vesel, da lahko začne dajati avtograme in se je brž podpisal' Kaj je podpisal, je zvedel šele naslednje dni, ko ga je banka terjala za 27.000 lir. Mladi boksarski zvezdnik se je otepal, toda banka mu je dokazala, da je njegov podpis na čeku pristen. Prvi avtogram mladega boksarja je bifl torej res dragocen. sticane ...................................................................................................................................................................................................................................................................................... IPRODAM VAMA SVOTEG A VELBLO DA, ZA EN ZLATNIK .. SEVEDA GA LAHKO PREJ PREIZKUSITA...MISLIM,DA NE BOPOGINIL POD VA= 3IN0TE20, HI HI Ml!. . .KMALU 3E BIL VELBLOD OSEDLAN. ZVITOREPEC IN TRDONTA STA SE PRIPRAVILA ,DAGA ZATAHATA... DRUGEGA IZHODA NI. OSEDLAT GA,DA GA fr preizkusiva TRI DNI IN TRI NOČI STAtJAHALA IN OSTALA BREZ HRANE IN VODE POSLUŠAT,TRDONTA. -VSE SVA POJEDLA IN LE NEKAT KAPLTIC VODE IMAVA ŠE,.ČE NENATDE' VA KAKE OAZE, NAMA BO HU= DA PREDLA. KAKŠNO TE PA TVOTE MNENTE?,,.^*^*- — -L -JI -7A7 ep 'zanašam na vel= iBLODOV INSTINKTI I ON Sl BO NAŠEL i HRANO IN KAR (BOTEDELON, [ BON TUDI 3AZ •vi — TODA VELBLOD TE KAZAL ,DA BO ZDA3-ZDA1 OPEŠAL ..ZA Z D Al SE SE PARI DOBRO DRŽI,RAT ,TRDO NTAL .POTEGNI UZDO!.. HOP'. HOP! VSTANI \y Sl VIDEL?! HRANO TE ZAVOHAL, r /RATEBi VIDEL DA ODKRITE IČA) T VODNJAK...y- NO VIDITA,DA TE IZVRSTEN HIHIHI,. TODA RAVNATI MO’ PATA Z N 31M BOLT NEŽNO, * J N --N.----*_______ KONČNO STA LE ZAJAHALA IN SE ODPRAVILA V OSRČ3E AFRIKE NENADOMA PA TE VEL-BLOD DVIGNI L GLAVO IN VOHAL PO ZRAKU,.