V e s t n i k. Osobne vesti. G. Franeišek Hubad, profesor državne girunazije v Gradci, prideljen nauc-nemu minister<?tvu, je imenovan ravnateljern na učiteljišči v Ljubljani. G. Anton Funtek, strokovni učitelj na obrtnih šolah v Ljubljani, je iinenovan glavnim učiteljem na učiteljišči v Ljubljani. G. Štero Primožič, 3. učitelj v Postojini, je dobil 2. službo ravno tam. G. Matiju Janežič, učitelj v Pečah, je imenovan stalnim nadučiteljein v Dobu. G. Juraj liežek, 4. učitelj v Kranji, je dobil 8. mesto na I. mestni deški šoli v Ljubljani. G. Josip Hribar, 3. učitelj v Postojini, pride na 4. inesto na deški šoli v Kainnik. Gde. Janja Miklavčič, učiteljica v Št. Vid-u nad Ljubljano, pride v Kianj na dekliško šolo. Služba učitelja-voditelja v Podkraji podelila se je nadomestnemu učitelju v Ljubljani g. loanu lloštanu. Služba učitelja-voditelja v Planini, ipiašanemu kandidatu g. Antonu Smrdelju. 3. učno rnesto v Knežaku gdč. Marici Mahorčič, učiteljici v Poviru na Priinorskem. Za učiteljski konvikt je daroval g. nadučitelj Anton Požar 2 K. Hvala lepa! Slavne c. kr. okrajne šolske svete uljudno prosimo, da nam blagovolijo naznaniti začasna nameščenja učiteljev v okraji. Prošnja. P. i. gg. naročnike, ki so zadnji čas zamenjali svoja bivališča, ozirorua službe, uljudno prosinio, da nani blagovoli naznanili vsakdo svojo preinembo, da ne bode nereda v razpošiljatvi. *) Kar sino pisali v člankih BBodi jasno!", smo bili priinorani tako pisati, ker smo bili grdo napadeni v političnem dnevniku. Mi torej nisino izzivali, ampak sino se saino branili in ob jednern odkrili stališče, koje smo za sedaj zavzemali in koje bode naš list in naše društvo zavzemalo tudi v prihodnje, kedar se mu bode godila krivica. Vsak napad bodemo odvrnili, naj pride že od katerekoli strani! Da je pa pisec dopisov Jz učiteljskih krogov* v 19. in 25. štev. sSlov. Nar." t. 1. član in mogoče tudi odbornik aZveze", to je jasno. Zato rnislimo, da bi bilo bolj umestno, ko bi g. poročevalec o tern molčal, ali se pa lotil v svojern porodilu pisca omenjenih dveh dopisov v rSl. N.u, ne pa urednika ,Učit. Tovariša". Bodi jasno! — Toliko — z najboljšini narnenorn — v obrambo! Ured. V spomin oproščenja Dunaja turške oblege. Dne 13. kimovja t. 1. so odkrili v stolni cetkvi pri sv. Štefanu na Dunaju spoinenik, postavljen v spomin grozne nevarnosti, ki je pretila leta 1683. vsemu kiščanstvu, ko so Turki oblegali Dunaj. Odkritju spomenika je prisostoval tudi cesar. (Poljski kralj Jan III. Sobieski, rojen 2. rožnika 1624, umrl 17. rožnika 1696, vladal od 1674—1696, rešil je s svojo hrabro vojsko in s pomočjo pomožnih čet dne 12. kimovca 1683 Dunaj in pregnal Tuike. Turki so ostavili vse svoje šotore z neprecenljiviini dragocenostini. Ur.) Strossinayer o narodnem ženstvu. V deputaciji, ki se je nedavno pod vodstvom g. župnika Jakoviuc poklonila v Rogatcu bivajočeinu jugoslovanskemu inecenu, je bilo tudi nekoliko rodoljubkinj. V svojein odgovoru je slavni biskup to poudatjal s posebnim zadoščenjem, češ, da je Bog ženskam v narodnem življenji odločil važno nalogo. BNarod, v katerem ženske goje narodno idejo, ne rnore poginiti, nasprot.no, on ima vse pogoje, da postane svoboden in samostalen". Te besede prvega Jugoslovana bodo gotovo vzpodbujale povsod naše zavedne boriteljice za narodno stvar. Angleška učiteljišča. V celej Angleškej jc koinaj 40 takili zavodov, od kalerih ¦so 3 Londonu. Te zavode /Fraining Goliege'' pa ni osnovala država, temveč privatna društva in verske sekte. Oglejmo si jedno teh šol! Prehodivši del rnesta, kjer prodajajo trgovci vsakovrstno l)lago, kjer so na dnevnem redu stave, koje se končavajo s poznatim nboksanjem1', prišli stn > do ogroninih in rnočnih vrat. Pozvonimo z zvoncein. pritrjeni;n na visokein temnosivem zidu in vrata se odpro. Vstopimo! Iznenadi nas inir in tišina, zdi se nam, da smo nekaj rnilj daleč od glavnoga inesta : gnječa in ropotanje je tu nadomestila deželna tišina. Tu zapaziino grmovje, drevje in — lepo, svežo trato, katera je sredi čmerneg-i in sajaslega Londona obdržala pravu svežo^t.. Okoli nas se dvigujejo lepe zgradbe v gotskern slogu, kakoršnih najdemo ninogo v Angliji. Gotika ta je dovršena; ne manjka t.u ni špičastih oblokov, ni stebrov, niti dolgih hodnikov, ni arkad, ni kovanih vrat, da niti temna barva, barva tega stoletja, katera naredi z dežjetn, sajain in meglo zidovje staro. Kakor je francoski zavod podoben kasarni, tako nas angleški spominjajo samostanov. tfdeležimo se nekaj časa pouka o literaturi, kjer se razpiavlja o slavnem pesniku tega stoletja. Nič posebnega! Slišiš veliko in natančno o njegovih prednikih, rodbini, cbičaji, znanju in dobodkih od njegovih spisov. Poslušajoč tako razpravo, vrine se ti nehote misel, da na severu tesnega La Manche srnatrajo pesnika človekom, kateri odeva svoje misli v lepo zagrinjalo, da jih ložej proda. Poučujejo pa tudi po našem smislu, ali to tako, da se navajajo ocene. Dotični profesor zbere razne članke iz novin in iz raznih rivju-jev (Review --- pregled) ter jih brez vsake zveze pove. Kolika korist! Pri tern predavanji je bilo 60 slušateljev, drugolelnikov. Cel zavod iina 120 dijakov, kateri vstopijo z 20. letoin. prebivši vsprejemni izpit ter piebivši 4 leta v praksi kot kandidati (pupil tacher) na ljudskih šolah. Življenje v teh zavodih je nastopno: Ob 6. uri zjutraj vstajajo. Reditelji, kuratorji in jeden cenzor (to so drugoletniki, koje izberejo profesorji, a imenuje ravnatelj) pregledajo sobe, ker skupnih spalnic nernajo, zdraniijo zaspance ter pazijo na t.o, da se do 8. ure uče in izdelavajo naloge. Na to je zajutrek, dijaki posteljejo postelje in urede sobe. Od 9-11 je pouk. Po obedu od 1—3 itnajo prosto, od 3—5 šolo. Sedaj pijo čaj ter počivajo do x/-'7, do V28 je pouk, 3/4 9 večerja in se zabavajo do 10, kadar gredo spat. Genzor pregleda vse sobe, zapre vrata in ob V2 11 Je vse temno. Prosto imajo v sredah od 1 — l\»l in sobolo od 1 — J/29. Tudi ob nedeljah po božjej službi, katere se morajo vsi vdeležiti, gre vsakdo, kamor mu drago. Tudi šolske dni, kedar ni pouka, smejo brez nadzorstva v mesto. Vsako nesporazumljenje ali nered uredijo reditelji, le redko se dogodi, da rnora sam ravnatelj posredovati. Večje praznike bavijo se dijaki se sportoin: jedni veslajo po Ternzi, drugi igrajo ali se zabavajo v klubih, kojih je v vsakem zavodu 3 — 4. Zinaga v sportu ima isto veljavo, ko vspehi pri izpitih. Pa li ne trpi pouk radi svobode in sporta? Ne, ker z jačenjem telesa se jači in bodri i duh; med tern ko bi brez teh tolesnih vaj oslabila duša in telo. Ravno v teni nadkriljujejo angleški zavodi franccske, koji ne skrbe toliko za skladni (haimonični) razvoj telesa in duha. Večkrat. priinerjajo šolo velikej družini. Ta primera je popolnoma prava za te angleške Training Gollege. A to radi tega, ker so vsi dijaki prevejani z jediiim in istini duhoin, ki vlada v njern. Ker ni nastal vsled dekreta, iina vsak svojo zgr.dovino, svoje življenje, kajti vsak pripada kakej verskej sekti, dalje, ker so učitelji stalni in ostajajo celo svoje življenje, tako se razvije ta individualnost. Vsako leto zbero se profesorji, bivši dijaki, umeteljniki in prijatelji zavoda, koji so navadno člani parlarnenta, lordi in cerkveni dostojanst.veniki. Ravnatelj poroča o napredku zavoda ali kaj bere iz njegove zgodovine, spominja se umrlih udov ter se i zabavajo. Tako je na Angleškem, kjer so gojenci ponosni na zavod, v kaleiein so se izobraževali. ,,Posel z Budče". Cenik in iinenik ,,šolskih tiskovin" iz zaloge Miličeve smo priložili današnji številki. Sl. krajnu šolske svete in šolska vodstva opozarjamo, da so vse tiskovine napravljene po predpisu vis. c. ki\ deželnega šolskega sveta! Zahvala. Krajni šolski svet in šolsko vodslvo izrekata tem pototn blag. gospodu Teodorju Tomšiču, pravniku najtoplejšo zahvalo za velikodušni dar 202 zvezkov raznih knjig, katere je omenjeni gospod blagovolil jtokloniti tukajšni šolski knjižnici, da bi i Viniška šola obranila njegovega očeta pokojnega Ivana Toinšiča c. kr. vadniškega učitelja, rodoin Viničana v blagem spominu. Krajni šolski svet in šolsko vodstvo na Vinici, dne II. kiinovca 1894. Juri Konig,Franjo Lovšin, prodsedniknaduritelj.