KlSC" Natisov 15.000. 33WSJ »Štajerc" izhaja vsaki petek, datiran z dnevom naslednje nedelje. Naročnina velja za Avstrijo : za celo leto 3 krone, za pol in četrt leta raznierno; za Ogrsko 4 K 50 vin. za celo leto; za Nemčijo stane za celo leto 5 kron, za Ameriko pa 6 kron; za drugo inozemstvo se računi naročnino z ozi-rom na visokost poštnine. Naročnino je plačali naprej. Posamezne štev. seprodajajo po 6 v. Uredništvo in uprav-Hištvo se nahajata v Ptuju, gledališko poslopje štev. 3. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila Uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo siran K 64, za V. strani K 32, za % strani K 16, za •/• strani K 8, za '/„ stani K 4, za V«» sfrani K 2, za % sJrani K 1. — Pri večkratnem oznanilu se cena prinerao zniža. Štev. 53 V* Ptnju v nedeljo dne 31. decembra 1911. XII. letnik. 1912. Božični prazniki so minuli in že nam prihaja Silvestrova noč, ki loči staro od novega leta. Človek bi se v tem trenutku izgubil tja v visoke planine, kjer dihajo stare smreke najčistejši vonj večne narave in kjer je duša neskončni božji volji najbližja . .. . Tam bi mirno gledal v daljavo, v krasne doline in nezmerne visočine, in — v samega sebe. Kajti pogled v lastno srce je najtežavnejši in vendar najvažnejši. Pogledal bi lahko nazaj, v pol pozabljene dogodke preteklega leta, poslušal daljne zvonove in jokal nad grobovi, veselil se nad novim otroškim smehom. Okrepčal bi pa tudi lahko v taki božanski samoti svojo dušo za boje bodočnosti, za prihodnjo žalost, za vso to novo leto, ki leži pred nami kot knjiga z devetimi pečati, kot sfiuga,. večna uganka, ki je ne poznamo . .. Plemenita je misel, praznovati začetek novega leta v samoti, vsak za-se, vsak brez hi-Miavsčine . . , LJ1vllrtl.^Mmnr___,- M A mi zanikerni Ijndje se oprijemamo i na ta večer drug druzega, mi se bojimo samote, bojimo pogleda v lastno dušo, bojimo preteklosti in bodočnosti. V družbo hitimo v Silvestrovi noči, pri punca in čaju želimo drag dragemu srečo za novo leto in v prihodnji minuti že pozabimo čestitko . . . Človeško srce je igračica, žoga v dogoflkih resnega življenja, in — krasno pobarvana laž, ki jo čuvamo z vso strastjo in vsem navdušenjem . . . Morda bode kdo dvomil in rekel, da ni tako, da smo pogumni, da ne trepetamo ne pred preteklostjo in ne pred bodočnostjo. Ta je do-mišljavec ali pa sleparski jezičnežl Priznajmo, ljudje, da smo slabotneži in da le posameznim duševnim velikanom odseva božanske volje svit v ponosnem srcu! Novo leto! Kaj smo dosegli v starem, kaj smo hoteli? Iz splošnega človeškega stališča, ki je nam označi najbolje čisto krščanstvo, hoteli in dosegli smo bore malo! Tiste posvetne malenkosti, tista slava, ki se jo pozabi v štirinajstih dnevih, tisto bogatstvo, za katerim se vse peha in ki vendar v stoterih slučajih ni druzega nego pozlačena revščina, tista jezica, ki se nam je dozdevala podobna plamenu in je vendar slabša od kresnice, tista ljubezen, za katero bobnajo gostobesedni ljudje in ki temelji vendar na nizkotni sebičnosti, — — ej, prijatelji, vsa ta šara nima toliko pomena, da bi nas za-mogla ponosne napraviti! Vzemiti sveto Pismo v roke, vi vsi, bodite potem hinavske tercijalke ah' brezverci ali politični duhovniki ali mlačni kristjani, — čitajte večne besede te nesmrtne knjige in postali bodete majhni,' pritljikavi, malenkostni, — postali bodete tudi v lastnih očeh, kakoršni ste! Vsi ljudje smo majhni in slabotni in le solnčni svit večne volje nas dviga navzgor in nas dela ponosnejše! Pa naše napake, naša domišljavost, lažnjivost, dvo-jezičnost, — napake, ki jih nosimo vsi ljudje kot večno breme, naloženo Adamu ob izhodu paradiža . . . Naj se nam oprosti te pridigarske opombe. Kajti z njimi nimamo namena, da bi gojili črno-gledce in pljuvali na lastni rod. Saj je istotako resnica, da smo ljudje taki, kakoršni smo, kakoršne se nas je vstvariio. Bog ni bogove vstvaril ... In v okvirja te misli ne bo-demo slabotni črnoglede! postali! Hoteli smo s prejšnimi opombami le omeniti, da vsakdanji človeški boji ne smejo.-zatemniti božanske cilje prave ljubezni... Kdor je med nami brez nffpake, naj vrže prvi kamen! Ne, ne, vsi smo — ljudje in najhnjši hinavci so tisti, ki svoje rodstvo za praznimi besedami skrivajo. Vsi smo ljudje in to znači, da smo vsi polni napak in da velja vsled tega beseda: Ne sodite, da ne bodete sojeni... Zdaj pa se poslovimo od starega leta. In že pozdravljamo novo! Dal Bog, da bi se v novem leta razširila misel splošne ljubezni in skupnega dela. To zemljo nam je dal Bog, ob-delujmo jo složno in vživajno sle?no njene plodove! Na pokopališča ležijc iei ske kosti poleg slovepskih jn črvi t.P p;izr.- U.fo .so r-i.; vršila v tem otiru že pogajanja Pomisliti pa je treba, da se je pred sodnijo dokazalo, da je ta rudnik komaj '/, milijona vreden. Tako bi se torej zopet en milijon krvavega ljudskega denarja skozi okno vrglo, samo da bi se šlo klerikalnim roparjem na roko. Proti tej nakani treba z vsemi silami nastopati I Pravi odgovor. Poslaniška zbornica v Luxem-burgu je razveljavila'mandat klerikalnega poslanca Klee, ker je bil ta edino vsled duhovniškega hujskanja raz prižnice izvoljen. Zbornica ji izjavila, da se prižnico ne sme v politične namene izrabljati in je mandat razveljavila. Obtožen patriarh. Obtožili so lissabonskega patriarha zaradi hujskanja duhovnikov proti državi in zarote v prid pregnanega kralja. Ako se mu bode te zločine dokazalo, obsojen bode na 6 let ječe in 10 let prognanstva v Afrike. Ruska razmere. Vojaško sodišče v Petersburgu obsodilo je ruskega generala Achwedos na 6 mesecev ječe in odpusta iz armade. Pustil se je v rusko-japonski vojni podkupiti. Koliko takih zločincev je še v armadi carja-batjuške ? Bankerot v okoliški občini celjski! (Izvirni dopis.) Splošna razdraženost med prebivalstvom v okolici celjski vsled neizmerne povišbe občinskih doklad, na katero je davkoplačevalce opozorilo nemško časopisje in napredni „btajerc", je končno^ala merodajnim občinskim činiteljem povod, da so odkritosrčno priznali, da so bili primorani povišati občinske doklade. V ljubljanskem ^Slovenskem Naroda" in celjskem „Na-rodnem lista" se to stvar s pohlevnim glasom največje zadrege in stiske pri-občnje. Vidi se, da izginjajo tla izpod nogami sedanjim bankerotnim mogotcem, ki so s svojo nesposobnostjo in brezvestnim gospodarstvom spravili celjsko okoliško občino gmotno skoraj na rob propada, in naravnost smešno je, da skušajo velikansko zvišanje doklad utemeljiti nekako s potrebami naravnega razvoja okoliške občine. Skupne potrebščine znašajo baje okroglo 111.000 kron, od katerih odpade Pri hlfidneiŠemil VremenU se priporoča Straschili'ova grenčica iz zelenjave vzeti. Ista segreje prijetno truplo in prepreči prehlajenje 20 000 kron na kanalizacijo, 28.000 | kron na vpeljavo vodovoda; dalje se potrebuje nekaj n a d 1.000 kron za skladišče novoustanovljene požarne b r a m b e, 840 kron za izvažanje odpadkov (fekalij) in znatne zneske za stavbonove ljudske šolevCaberju, za povišanje plač občinskim uradnikom in stražnikom, za ceste in razsvetjavo. O nujnosti te ali one teh postavk se ne bodemo pričkali. Le edino to j e čudno in z načeli redne in vestne občinske uprave nezdružljivo, da vse te posamezne potrebščine kar na mah skupno n a-raščajo; popolnoma neredno je in se stvarno tudi ne da o p r a v i č i t i, da se je, kakor »Slovenski Narod" sam priznava, blag a j-nični nedostatek že 10 let, odkar so namreč bile občinske doklade na ravno isti višini, od leta do leta povišava) innarašče-val, ne da bi se za pokritjetega blagajničnega primankljaja v letnem proračunu skrbelo. Ti mogotci niso hoteli nobenih izdatkov za razsvetljavo, ceste, kanalizacijo in druge potrebne stvari, da ne bi morali zvišati doklad, vlačili so leto zaletom upravni p.r i m a n j k lj aj s seboj, da so povodom občinskih volitev lahko kazali na nižje občinske dokladein mestni občini celjski predbacivali, da davkoplačevalce težje obremenuje, kakor okoliška občina celjska. Dolgoletno sleparjenje z dokladami ni bilo nič druzega kot neroden volilen manever, ki mora prej ali slej vesti do poloma in razpada sedanje prvaške liberalno-kle-rikalne firme. Leta. in leta se je nasilnim mo-gotnežem v občinski hiši na Bregu, ki so na nesramen način v prvaško-strankarske namene zapravljali ljudski denar, posrečilo, da so omolk-nile splošne tožbe o grozovitem zanemarjenju cest, o pomanjkanju primerne razsvetljave, pri-tožbe o hudih zdravstvenih nedostatkih, kojeje povzročilo pomanjkanje zdrave vode" "v posameznih delih; toda potrpežljivost prebivalstva je bila pri koncu, razsodno prebivalstvo v o ko 1 ici cel j ski se n i dalo več slepiti prvaškim nasilnežem in prenapetežem, ki niso mogli več preiti k dnevnemu redu preko teh tako pomembnih življenja samega se tičočih zahtev občanov; blagajnični p r i-mankljaj pa je med tem časom vedno naraščeval, tako da so danes dosedanji občinski gospodarjizapravljivci osramočeniin so morali obianom nakopati tako ogromne doklade, napram katerim so davčnedolžno-sti davko plače valev vmestu prava otročja igrača. Malo tednov je šele od tega časa, ko se je vernim volilcem z gorečim in i z- podbudnim glasom, ki ga ima n a j-pomembnejši prvaški odvetnik v Celju, tako neizpobitno dokazalo, da se bo mesto Celje zatopilo v neizmernih dolgovih, dočim ima celjska okoliška občina, cvenka v znesku 90.000 kron, da doklade v mestu, vštevši najemninski iu vodni vinar, pravzaprav ne znažajo 45% in 50% temveč 63%, dočim ostane najsrečnejša vseh občin, občina Celjska okolica pri svojih 50% s temi in stroški vsem novodobnim potrebam svojih srečnih davkoplačevalcev v najiz-datnejši meri lahko postreže, da vsi ljudje beže iz mesta, ki ima tako velikanske doklade, v bogato in cenejšo okolico; in sedaj se je i z k a z a 1 o, da je ta zasukan in zvit mežikavec vse dobro in natanko vedel, da je vedel že pred volitvami, da ima okoliška občina večje doklade, kakor mestna, katera tako visokih doklad nikoli ne bode imela. Bankerot v okoliški občini celjski je posledica politične laži, k i je glavni temelj prvaški politiki. ,Slovenski Narod" piše tako, kakor da bi bili edino le Nemci proti povišbi občinskih doklad; ob shodu, ki se je vršil zadnjo nedeljo, pa se je izkazalo, da niso bili le napredni veleobrtniki, ampak tudi v prvi vrsti premožni slovenski kmetje, ki so protest o-vali proti tako ogromni večji obremenitvi davkoplačevalcev. Nemci ne hočejo v kalnem ribariti, ampak prvaki so bili tisti, ki so puščali prebivalstvo leta in leta o pravem imovinskem stanu okoliške občine celjske na nejasnem, prvaški voditelji bo bili tisti, ki so vzbudili največje nezaupanje pri prebivalstvu,nezaupanje, ki seje po izidu blaga j-nične kontrole s strani deželnega odbora, kakor je vsem znano, še gojilo, nezaupanje, katero noravičuje, da zahteva na novo izvoljena napredna manjšina popolno po-jasnitev vseh teh razmer po deželnem odboru. Volilci pa se v prihodnosti ne bodo več dali od takih ljudij prevarati. Zadnji dnevi tega leta se bližajo in treba bode misliti na dolžnosti v novem letu. „£3taoea:c" bil Vam je, cenjeni prijatelji, zvest boritelj za Vaše pravice. Pred nikomur ni klečeplazil in nikogar se ni bal. Brez ozira na levo iu desno je hodil svojo napredno ljudsko pot. In ravno zato je sikala kačja zalega strupenih ljudskih sovražnikov tako besno proti ^Štajercu", ravno zato so se druževali v boju zoper »Štajerca" Od vojske. Ge-henkte Hritqsqefar\qene Araber. vsi, ki živijo na ljudsko kožo in ki hočejo ljudstvo v temi ter revščini obdržati. . . Prijatelji! Ob koncu tega leta, ki nam je prineslo toliko boja, dela in zmag, stopamo pred Vas brez velikih obljub in sladkih besed. Le nekaj pač lahko obljubimo: „Štajerc" ostane ,,Štajcrc" — to znači, da svoje poti niti za ped ne zapusti, da bode i zanaprej edino neodvisno ljudsko glasilo, edini samostojni list nap rednih kmetov, obrtnikov in delavcev. Vkljub temu, da se bode „Štajerc" v novem letu bržkone povečal, ker bode pridobil priloge, ostala mu bode cena ista. Vsled tega bode „Štajerc" i zanaprej največji in najcenejši tednik v slovenskem jeziku. Treba pa je, da storite tudi Vi, cenjeni odjemalci, svojo dolžnost napram listu. Zato Vas vabimo tem potom na novo naročbo. Vsi na delo! Razširjajte, naročajte, čitajte in priporočajte „Štajerca" ! Uredništvo in upravništvo. ki drži kaj na zdravo negovanje kože, ki hode zlasti pege odstraniti ter mehko, nežno kožo in beli teinl dobiti in obdržali, umiva se edino z ,Steckenpferd' lilije nim mlečnim milom (znamka nSteckenpferd"j od Bergmana 1 Co. Teltttei a. E. Kos za 80 h se dobi v vseh apotekah, drožerijali in tr-I ,,-, - govinah s parfumom itd. Novice. Veselo, srečno nooo leto vsem prijateljem in znancem želita uredništvo in upravništvo »Štajerca? V Tnpolisu se Italijani Še vedno ne čutijo "varne. Ali proti vsemu človečanstvu skušajo svojo moč z naj-gršim nasiljem utrditi. Ravno sedaj je laško vojno sodišče zopet 14 Arabcev obdolžilo upora in tako na hitro brez vsacih pravih dokazov na smrt obsodilo. Da bi to sodbo za Turke še strašnejšo napravili, so Arabce obesili. Ta način smrti smatrajo namreč Muhamedanci za najsramotnejši. Naša slika kaže obešanje Arabcev. Tako nasilje bode seveda rodilo še večji upor, še hujše sovraštvo in še nevarnejše maščevanje. Cenjene naročnike opozarjamo še enkrat, da je treba zdaj naročnino ponoviti. Pri vseh časopisih velja načelo, da je treba naročnino naprej plačati, iu tudi mi se moramo tega držati. „Štajerc" bode v tem prihodnjem letu ostal nespremenjen. Edino še večji zamore postati. Kajti ugled, število naročnikov, veljava za inzerente itd. rastejo „ Štajercu" z vsakim dnevom. Cena lista pa se ne poviša, temveč ostane i zanaprej ista. Tako bode „Štajerc" tudi v novem letu največji v slovenskem jeziku pisani in obenem najcenejši tedenski list. Upamo tedaj, da si bode obdržal zaupanje svojih dosedanjih prijateljev in si pridobil poleg tega še mnogo novih odjemalcev! P. t. inzerente opozarjamo, da se uvede z novim letom glede inzeriranja v „Štajercu" mala sprememba. Vkljub temu, da je i n z e r i r a-nje v „Štajercu" najbolj uspešno, kar priznava danes stotero podjetij in firm, n e bodemo cene inzeratov zvišali. Pač pa se tiče sprememba zaračunjenja sploh. Doslej smo namreč inzerate računali po načrtu, da se razdeli listovo stran na 64 delov in računa dele od 1 do 64 kron. Odslej pa uvedemo nov način i. s. računamo pri inzeratih za 6 krat razdeljeno petit-vrstico 10 vinarjev. Pri večjih naročilih veljajo seveda še posebne določbe in popusti. Prosimo torej cenjene inzerente, naj se držijo tega novega zistema in naj nam obdržijo tudi v novem letu svoje zaupanje ! Iz Spodnje-Stajerskega. Okrajni zastop v Ptuju. Kakor smo že poročali, imel je ptujski okrajni zastop 18. t. m. svoje redno zborovanje, kateremu je predsedoval načelnik O r n i g. Kot -\ 3 zastopnik politične oblasti je prišel uradni vodja glavarstva g. dr. N e t o 1 i c z k a. Po pozdrava načelnika prečital je tajnik g. P en go u zapisnik zadnjega zborovanja, ki se je vzelo na znanje. Istotako je podal g. Pengou v imenu okrajnega odbora oz. predsednika poročilo o delovanju tekom leta 1911. Skupni troški za zgradbe na okrajnih cestah in za deželno kulturo znašajo 12.541 K 90 h. Leta 1911 se je navozilo na okrajne ceste 7.882 kubičnih metrov šotra za 43.619 K 18 h. Nadalje se je še 720 sadnih drevesc ob okrajnih cestah nasadilo. Vložilo se je tudi 95 cementnih cevi raznih velikosti. Nadalje se je nabavilo in razdelilo 11 pincgavskih telio, 17 pincgavskih bi kecev, 16 yorksirskih plemskih marjascev, da bi se na ta način dvignilo domačo živinorejo. Iz tega poročila je razvidno, da je okraj zopet jako uspešno deloval; zato se je vzelo tudi poročilo brez razgovora na znanje. . Načelnik O r n i g je poročal potem o cestni zgradbi Brezovec-Lasigovec. Cesta je večinoma gotova in ker je nujno potrebna ter gospodarsko važna, predlagal je, da se jo v spomladi popolnoma skonča. Clan zastopa g. Slawitsch priporoča toplo ta predlog, ki se tudi ednoglasno sprejme. Ta cesta spadala bode gotovo med najvažnejše v okraju in gre vodstvu vsa hvala! , C. z. g. K a s p e r podal je potem poročilo revizijskega odseka o pregledovanju okrajnih računov za 1. 1910. Odsek je našel vse v najboljšem redu in je predlagal, da se podeli odboru absolutorij, uslužbencem pa nekaj renumeracij (ednoglasno sprejeto!) Na poročilo čl. z. g. dr. pl. F i c h t e n a u se je sprejelo potem sledeče sklepe: 1. odobrilo se je pogodbe župnije v Cir-k o v c a h z občino D r a ž e n c i zaradi pokopališča; 2. odobrilo se je pogodbe občine P a c i n j e z g. pl. Pongratzom zaradi neke parcele občine Dornava; 3. odobrilo se je izjave pol. občine Ra g o z n i c a glede razdelitve občinskih parcel med upravičene posestnike; ..« i..» ■■ . »■ 4. odobrilo se je izjave glede premoženja pol. občine Ptujska gora in istega trga; 5. v sv. Andrej-Leskovec všolanim občinam se je dovolilo prošnjo, najeti 70.200 K posojila za novo šolsko poslopje; 6. odobrilo se je posojilo občine P ob rež za 600 K (to posojilo je posledica lahkomiselnega in nemarnega gospodarstva prejšnega pr-vaškega občinskega zastopa!); 7. dovolilo se je občinam Cirkove in Š i k o 1 a, da smejo prodati državno zadolžnico za 400 K. Vsi ti sklepi so bili ednoglasno in brez razgovora sprejeti. Potem se je izvolilo v zmislu predloga okrajnega odbora (poročevalec č. z. S t r a s chill) okrožne predstojnike in njih namestnike za povzdigo govedoreje. Istotako predlagano zvišanje občinskih doklad do 60% za leto 1912 (poro- če valeč č. z. S t e u d t e). Nadaljna točka je bila volitev novega okrajnega šolskega sveta. Tu je smatral slovenski vodja M a h o r i č potrebnim, da se malo osmeši. ,Protestiral" je namreč proti tej volitvi, ali podučilo se ga je hitro (tadi od strani vladi-nega zastopnika!), da se hudo moti. V okrajni Šolski svet so bili potem izvoljeni: Job. O r n i g, dr. pl. Fichtenau, M. Stras chill, Joh. Steudte iu P. Schosteritsch. C. z. K a s p e r je nadalje v imenu revizijskega odseka poročal o okrajnemu proračanu za 1. 1912. Povedal je, da je v s 1 e d slovenske obstrukcije v štajerskem deželnem zboru okraju izostalo doslej 36.700 kron in da se te svote zdaj ne more v proračun postaviti. Razvil se je potem živahni razgovor. Čl. z. Mahorič (prvaški vodja) je izjavil, da je gospodarstvo zastopa precej dobro in je 8 tem postavil prvaške liste na laž. Prosil je 400 K podpore za slovenske študente. Vsled tega je predlagal član Steudte isto podporo tudi za nemške študente in se je oba predloga sprejelo. C. z. S i m a je priporočal potem izbolšanje občinskih cest pri Ptujski gori proti Zetalam; tudi član Slawitsch je govoril o občinskih cestah. C. z. Straschill je izjavil, da se je moralo vsled slovenske obstrukcije v deželnem zboru črtati vse podpore za okrajne ceste, kčr mora okraj najprve na svoje lastne ceste gledati in je sploh vprašanje, je-li bodemo zamogli vsled obstrukcije lastne svoje troške plačati. Nato se je sprejel proračun ednoglasno. Č. z. Slawitsch želel je potem, da se deluje na to, da bode cesta v Grabšince tudi v zgornje-radgonskem okraju skončana, da se napravi nekaj glede ceste od Hinzeja proti sv. Martinu, glede Vurmberške ceste, glede cestnih obokov, glede večnega pokončavanja sadnih dreves ob cestah, ki je prava sramota za celi okraj, in gledč mokrih travnikov v okraju. Načelnik O r n i g je izjavil, da projšni prvaški okrajni zastop v Zgornji Radgoni s faj-moštrom Kuncejom glede" Grabšinske ceste ni ničesar storil; zdaj pa so naprednjaki z vrlim g. Wratschkom zopet zmagali in bodejo zadevo kmalu rešili. — Na Vurmberški cesti se je napravilo 2 korekturi zlasti z velikodušno podporo grofa Herbersteina. — Cestne oboke se bode poizkusno postavilo. — Sadnih drevesc se je doslej okoli 5000 postavilo; žal da se zverinsko uničevanje drevesc še vedno ponavlja. Župnišča in šole naj bi proti temu odločno nastopili. — Gledč travnikov je dejstvo, da posestniki še ne poznajo podpore, ki se jih od države za melioracije dobiva. Zato naj okraj izda podučni spis o tej stvari (sprejeto). Č. z. M a t z u n želi tudi podporo neke občinske ceste proti Pragerhofu; ali tudi tej želji se letos zaradi slovenske obstrukcije ne more ugoditi. Načelnik O r n i g omeni, da prihrani okrajni zastop itak precej denarja pri lesu. Ko je bil zastop še v prvaških rokah, bili so namreč Od prejšnega sultana. Prejšni turški sultan Abdul Hamid, ki živi zdaj v nekakem jetništvu, imel je bisere in zlatnine, vredne precejšno premoženje. Naša slika kaže nekatere dele veličastnega tega kinča, ki se je t Parizu razprodal. S prodajo tega Die in Paris versteigsrten Juwelen des Exsultans Abdul Hamid. je tudi sreča Abdnla Hamid. vsi mostovi leseni in za ta les je izdajal zastop vsako leto po 7.000 goldinarjev (14.000 K; ta denar je služila Brenčičova družina, ki je postala na ta način na okrajne troške bogata!!). Zdaj so skoraj vsi mostovi v okraju iz cementa in ne potrebujemo dragega lesa, Tako se prihrani velike svote ljudskega denarja. C. z. Slawitsch vpraša, kako stoji stvar z žrebci. Načelnik O r n i g odgovori, da je bil okraj glede konjereje pred 5—7 leti (pod pr-vaško vlado!) ravno tako glede kakovosti, kakor glede množine najslabši, zdaj pa je najboljši na celem Štajerskem. Zdaj dobimo žrebčarno, v kateri bode stalo 14 žrebcev (največja v deželi). Tudi sejmi z žrebeti so veleko-ristoi. kajti doma kmet ne ve cene. C. z. Schosteritsch želi, da bi se tudi glede plemskih bikov več storilo. Načelnik odgovori, da je okraj doslej razdelil 100 bikov; nekatere (tudi bogate) občine žalibog ničesar ne storijo: tako so v Vurmbergu nesrečno vago napravili, mesto da bi denar koristneje porabili. Sledila so še razna druga manjša vprašanja; potem je načelnik O r n i g z gorkimi besedami iu zahvalo za pridno skupno delovanje zaključil zborovanje. Le tako naprej v pametnem gospodarskem delu! Kaj ljudstvo, — kaj briga gotove prvaške gospode to zanemarjeno ljudstvo, ko se jim gre vendar v prvi in zadnji vrsti le za lastni žep. Pri zadnjem zborovanju ptujskega okrajnega zastopa smo v tem oziru precej resnic slišali. Mi ne bodemo krčmarju g. Mahoriču ničesar očitali, kajti mož ni najslabši in nam ni ničesar zalega storil. On sicer bržkone tudi nima nobene izgube od tega, da je slovenski narodnjak. Nasprotno nas celo veseli, da je imel g. Mahorič dovolj poguma za priznanje, da ptujski (napredni ali „nemčurski") okrajni zastop dobro gospodari. Vsa čast pred to odkritosrčnostjo, ki je temveč vredna, kčr je — g. Mahorič poznal tudi gospodarstvo prejšnega prvaškega okrajnega zastopa. To gospodarstvo pač ni bilo „ziemlich gut", marveč bilo je nemarno, zapravljivo iu sebično do skrajnosti. V prvaškem zastopu imela je namreč le Brenčičeva družina prvo besedo. Takrat Brenčiči še niso bili tako pobožni klerikalci, kakor se dela danes Mihce. In Brenčičeva družina je vtaknila tisočake in tisočake okrajnega denarja, to je kmetskih žuljev v svoj žep. Brenčič je bil komandant v zastopu, Bren-čič je odločeval pri oddaji del, Brenčič je dobival dela, Brenčič je prodajal okraju svoj les in Brenčič je postal tako bogat, okraj pa reven ,.. Sedem tisoč goldinarjev (torej 7000 goldinarjev ali 14 tisoč kron) izdajal je začasa prvaškega gospodarstva ptujski okraj vsako leto za lesene mostove. Teh 7000 goldinarjev je pobasal Brenčič v svoj žep. Tekom lot je napravilo to precejšno svotico, na kateri se je zgradilo Brenčičevo premoženje! Zdaj kaj tacega ni mogoče. In zato jeza prvakov nad našim okrajnim za-stopom, ki dela za ljudstvo, ne pa za posamezne prvaške nenaeitneže! Mislimo, da bode g. Mahorič priznal, da je tudi to naše mnenje „ziem-lich gut," Iz okolice Ptuja se nam poroča od zanesljive strani, da bode g. F. Mahorič slekel svojo staro obleko in bode sedaj v novem letu oblekel novo, kčr je očitno in resnično izjavil, da okrajni odbor z načelnikom g. Ornigom dobro gospodari in napreduje, to je „ziemlich gut". Kadar je bil Mahorič v svoji stari obleki — to se spominjamo od predzadnje volitve v državni zbor — takrat je Mahorič znal veliko od slabega gospodarstva načelnika g. Orniga povedati, kateri je bil takrat kandidat, da bi mu s tem na glasovih škodoval. G. Mahorič je poznan po celi okolici ptujski kot trgovec, gostilničar in vrli gospodar; zatorej nas veseli, ako je prišel na pravo pot, da v resnici spozna, kdo je dobri gospodar in kdo to ni! Zatorej se prav lepo zahvalimo g. Mahoriču, da je povedal resnici na ljubo, da okrajni odbor z načelnikom g. Ornigom dobro go's p o d a r i . . . Narodnjaki, sedaj si vzemite Bek8empel" od g. Mahoriča in tako pravo pot naprej i i Vičanci pri Veliki Nedelji. Podpisani želim iz srca vsem cenjenim čitateljem „Štajerca" zdravo in veselo novo leto v nzjboljšo zadovolj-nost. Daj Bog v novem letn, da se razbistrijo nazori, da se odprejo srca blagim čuvstvom, in se nastali in ntrdi med nami bratoljubje. S pozdravom Vičanski Škerlec. Dobrotnik. Graščak pl. Haebler je eden največjih dobrotnikov mesta Šoštanj. Pred božičom žrtvoval je zopet 376 K v dobrodelne namene. Cast vrlemu možu! Zaprli so pri Celja postopača Janeza Gajšek iz Velenja, ki je izvršil razne vlome in tatvine. Ubilo je v Rodlbachu Augusta Roussy. Šel je na progi za les (Holzriese), ko so priletela težka debla in mu razdrobila glavo. Ponarejalca denarja so zaprli v Brežicah v osebi nekega krovca Janeza Jokše. Našli so pri njem mnogo ponarejenega denarja. Pretepli so fantje v Dramljah krojača Antona Podsedenšek in mu tudi roko zlomili. Zagovarjati se bodejo imeli pred sodnijo. Mladi tat. Že več let sem kradel je deček Franc Anclin v sv. Miklavžu pri Slov. Gradcu pri raznih posestnikih kakor sraka. Zaradi njegove mladosti se ga ni naznanilo. Zdaj pa je postal 14 let star in je zopet kradel; vsled tega so ga orožniki aretirali in zaprli. Smrtna nesreča. Pri podiranju dreves v sv. Florijanu padel je delavec Juri Pustovlenšek tako nesrečno na lastno sekiro, da si je presekal srčno žilo in je kmalu nato umrl. Neprevidnost. V Dobovi pri Brežicah se je igral pekovski učenec Goričanec z nabasanim revolverjem. V bližini je stal zidar Pilch. Na-krat se je revolver sprožil in Pilh je padel, zadet v glavo, na tla. Odpeljali so ga v bolnišnico. Zakaj treba vsakemu smrkolinu revolvra? Ukradeni zaplenjeni voli. Posestniku Amonu pri Brežicah so orožniki zaplenili vole, ker jih je dobil iz okuženih krajev. Shranili so jih potem pri občinskemu predstojniku Belaku. Ali ponoči sta bila dva vola v vrednosti 1000 K Politična šala. Naša slika kaže karikaturo i?. laško-turškega bojišča," ki so jo prinesli veliki listi, da označijo na smešni način »uspehe« Lahov. Slika je podpisana z besedami: »Italija proglasi aneksijo Tripolisa«. Kaže nam pa slika mišjo past, v kateri je vjet Italijan; njegova banditovska glava gleda iz pasti. V ozadju pa čakati dve mački, kateri izpoznanio na čepicah kot Turka in Arabca.J Tako se je Italijan v Tripolisu vjel. Ameriški zdravnik Dr. Le Fevre sporoča naslednje: Naravna FrancJože f-ova grenčica je pri zaprtjih za časa nosečnosti čudežno upli-vala. „Franc Jožef-ova" voda je onemogočila nadaljno bruhanje in je držala čreva cel čas, nosečnosti v normalnem stanju. 13 $41 —- 4 — ukradena. Proti Belaku se je napravilo sodnijsko naznanilo. Bratomor. Posestnik Četina v sv. Petra v Savinji dolini oddal je posestvo svojemu sinu Andreju. To je dovedlo do hudega prepira med Andrejom in njegovim vsled svoje surovosti znanim bratom Antonom. Naposled je zadnji potegnil revolver ter je dvakrat na Andreja ustrelil. Ranil je brata smrtnonevarno. Bratomorilca so zaprli. Iz podstrešja padel je 5 metrov globoko vžitkar Franc Grah na Gomilskem. Zlomil si je tilnik in je kmalu nato umrl. Ogenj. Te dni pričelo je v Celju v fabriki za bižoterije Pacchiaffo goreti. K sreči so ogenj pravočasno opazili in zadušili. Samomor. V Radgoni skočil je huzar Urban-aki v vodo, ali splaval zopet na breg. Potem pa se je vrgel pod vlak; tako je našel smrt. Vzrok je neznan. Neposredni davki. Piše se nam : Tekom I. četrtletja 1912 postanejo neposredni davki na Štajerskem dotekli oziroma plačni v naslednjih obrokih: I. Zemljiški, hišno-razredni in hišno-najemninski davek ter 5-odstotni davek od najemnine onih poslopij, ki so prosta hišno-na-jemninskega davka in sicer: 1. mesečni obrok dne 31. januarja 1912. 2. mesečni obrok dne 29. februarja 1912. 3. mesečni obrok dne 31. marca 1912. II. Občna pridobnina podjetb, podvrženih javnemu dajanju računov: I. četrtletni obrok dne 1. januarja 1912. Ako se navedeni davki oziroma pripadle deželne doklade ne vplačajo najkasneje 14 dni po preteku zgoraj omenjenih plačilnih rokov, tedaj morajo se plačati tudi zamudne obresti in sicer ne samo od državnih davkov, ampak v zmislu postave z dne 15. januarja 1904. 1. dež. zak. broj 17 tudi od deželnih doklad, če skupna letna dolžnost na dotičnem državnem davku preseže znesek 100 K; zamudne obresti znašajo od vsakih 100 K dotične dolžnosti in za vsak zamujen dan l"3v in se morajo izračuniti ter z davki vred plačati od dne, ki sledi zgori naštetim rokom do vštetega dne plačila zapadle dolžnosti. Ako se davčna dolžnost ne vplača v 4 tednih po preteku plačilnega roka, iztirja se ista s pripadlimi dokla-dami in z dotekiimi zamudnimi obresti vred potom predpisanega prisilnega postopanja. Nezgoda. Pri razbijanju kamenja odletel je delavcu Martinu Koželnik iz sv. Florijana pri Šoštanju kamen v obraz; ranil ga je hudo in nesrečnežu se je levo oko izlilo. Tatvina. Zakonskim Lokošek v Ogečah pri Laškem ukradli so tatovi perila in obleke za 300 kron. Iz vode rešili so nekega Franca Wellack, ki je pri Laškem trga v Savinjo padel. Hudi pretep se je vnel v Račjem med vojaki in fanti. Zbijalo se je s poleni, s,uvalo z nožmi in streljalo z revolverji. Korporala Peraner je zadela kroglja in je težko ranjen, več fantov pa je dobilo težke ndaree s sabljo. Obesil se je v celjskem rotovžu sluga Pla-ninz iz neznanega vzroka, Zadušilo je enoletnega otroka viničarja Lipling v Hrastovcu pri Ptnju. 5 letna hčerka viničarja Kekec je namreč zažgala; ogenj so sicer premagali, ali otrok je našel v dimu svojo smrt. Pobalinstvo. Na železniškem mostu v Celju ukradel je nekdo dve svetilki za signale. Svetilki so našli potem v bližini razbite. Tatvina v mrliški hiši. Posestniku Valentinu Jošt v celjski okolici je umrla žena, ko se je nahajal ravno v Cadramu na obisku. Na brzojavno poročilo se je odpeljal hitro domu. Tam je našel ženo mrtvo. A obenem je opazil, da je neznani tat ukradel hranilno knjižico za 5000 K. Tz Koroškega. Pozor, kmetje! Kdo plača milijonske dolgove? »Ban er nzeitun g" piše: Ko smo julija lanskega leta ta svarilni klic dvignili in posvetili v egiptično temo klerikalne »central-kase", katere milijoni so postali že takrat vsled zločinskega gospodarstva monsignora Weissa žrtev sleparskih podjetij druzega monsignora Kayserja, sklenili smo svoje svarilo z besedami: „Ouvajte se, mislite na ženo in otroke!" Takrat je donel klic straha skozi celo deželo. Tisočero osleparjenih kmetov se je treslo za svojo last, stotero vbogih postov se je balo za svoje krvavo prihranjene krajcarje, ki so jih klerikalni domišljavosti enega Weissa in njegovih do danes še skritih pomočnikov v nenasitno žrelo vrgli. Klerikalno časopisje hotelo je do zadnjega hipa stvar prikriti in pomanjšati in „odrešenik" labudske doline, kaplan Walcher, ki je postal s kmetskimi denarji državni in deželni poslanec, je pisaril tolažilna pisma klerikalnim zaupnikom, katerim je vedno iz novega položaj za popolnoma nenavaren slikal in kma-Inšojo pomoč od velike krščansko-socialne oblju-boval (istotako so lagali in farbali in ljudem pesek v oči trosili klerikalni goljufi okoli „Š-Mira!" Opomba uredn. »Štajerca"). Walcherju se je šlo zato (kakor Grafen-auerju!), d* si obdrži svoj vpliv kot »odrešeni!*" labudske doline, da si reši svoj ljubljeni mandat, na katerem visi z vsemi kriplji svojega srca. Za eno neresnico več ali manj se mu ni šlo; saj je bilo za njegovo izvolitev že nešteto kmetskih denarjev izdanih. Ali dogodki so se razvijali in nikdo jih ni mogel zadržati. Weiss je pobegnil, Kayser je prišel" pred porotno sodišče, sleparsko obljubljena pomoč od strani krščansko-socialne državne stranke je izostala, in klerikalna „ce n t r al-k as a" je morala končno konkurz naznaniti. Od tega je že skoraj poldrugo leto minulo in zdaj šele se naše svarilo uresničuje. Upravnik konkurzne mase falirane klerikalne »central-kase", znani veleslovenski agitator dr. Brejc je vložil proti enemu članu nesrečne te kaše tožbo; pa ne na plačilo članskega deleža v znesku 20 kron, marveč na plačilo tisoč (1000) kron, kčr na podlagi enega paragrafa pravil vsak član za 1000 kron jamči. Tožba temelji na Članskem listu, glasom katerega izjavlja član, da pristopi »central-kasi" z deležom 20 kron, in na katerem potrdi, da pozna pravila. Kakor rečeno, nam je doslej le e n slučaj lake tožbe znan. Ali mi smo mnenja, da je ta tožba le prvi bojazljivi poizkus, kateremu bode pa še nešteto drugih sledilo. Da dotična nesrečna žrtev klerikalne brezvestnosti gotovo pravil nikdar videla ni, da nima niti misli, da bi morala jamčiti za 1000 kron, ako podpiše le delež za 20 kron, in da stoji stotero kmetov pred isto usodo, je jasno. Pa tudi to je jasno, kako brezmejna nesreča, kaka revščina bode prišla čez člane nesrečne „ce a t r a 1-k a 8 e", ako bi tej tožbi, kakor se je bati, še mnogo drugih sledilo. In zdaj vprašamo klerikalce: Ali bodete dopustili, da pride čez vboge, zaupljive ljudi taka nesreča? Ali bodete dopustili, da bodejo ljudje vaše stranke, ljudje, ki so vaši volilci, ki so vsled obljub klerikalnih listov in zločinov klerikal-nih vodij itak svoj denar izgubili, —- gospodarsko oškodovani in uničeni? To bi bil sramotni madež za klerikalno stranko, ki bi se ne dal nikdar več izbrisati! Gospod Walcher, ako Vi še sedaj molčite, potem moramo smatrati, da ste s tem počenja-njem zadovoljni! Ali smatrate morda za važnejše, da se z ženskami pred sodnijo tožarite? Zadnjič enkrat, po nekem pogrebu, ste se precej živahno z dr. Brejcem razgovarjali. Upamo, da ste tudi o tej stvari govorili in jo pametno rešili. Osleparjenim koroškim kmetom pa kličemo" v očigled te nove od klerikalne stranke povzročene nevarnosti zopet: Ako vam leži kaj naVaminna ženi in otrocmi, potem veste zdaj sam i, kaj i mate sto r i ti! F. v. d. Gl. * * * Pozor, naprednjaki! Po vsem slovenskem Koroškem se je pričelo veliko zanimanje za našega nevstrašenega „ Štajerca." Nasprotniško prorokovanje je izostalo; ravno strupena hujskanja prvaških klerikalcev je »Štajercu" najbolj pomagala. Kaj naj tudi slovenski kmet, delavec in obrtnik na Koroškem čitajo? Morda farovški IFIAmlTA — 5 „Mir". kateremu je dalo ljudstvo opravičeno ime „Š-Mir"? Laži in obrekovanja in zavijanja ne potrebuje ljndstvo, ki se mora v težkem boju za življenski obstanek bojevati Ravno zato pa se oprijemlje ljudstvo našega ,Štajerca", ki je edini slovensko pisani zagovornik ljudskih pravic. Korošci! Delajte vsi za naš list, ki mora biti v vsaki hiši! Zadnja čast vojaku. V starosti 82 let umrl je v Libeličah Radetzky-veteran Joh. Brislau. Rojen je bil 1. 1829 pri Celju, potrjen 1. 1849 in služil l2'/s let pod Radetzkyjevo zastavo v Italiji. Okinčan z vojno medajlo živel je potem kot navadni hlapec na Koroškem. Ali tudi v službi kmetijstva je delal do zadnjega hipa. Pogreb je bil veličasten. L. m. z.! Roparski napad. Pri Žitarivasi napadli so ponoči trije roparji kučijaža G. Dručhsus, ki se je peljal proti Sinčivasi. Le hitrosti konj se ima Dručhsus zahvaliti, da se mu ni hujšega zgodilo. Nepoboljšljiv je 9 letni Anton Petrič iz beljaške okolice. Vedno pobegne svojemu očetu. .Zadnjič so mu noge zmrznile. Ali komaj ozdravljen, je nekemu hlapcu 6 K ukradel in zopet pobegnil. Stražnika so ga vjeli. Šiba v roke! Vlom. V občini Techhveg so vlomili neznani tatovi pri krčmarju Perdacherju in ukradli 240 K denarja. Pravijo, da so to cigani napravili. Velika tatvina ovc. Posestnici Lagger v Schwaigu so ukradli neznani tatovi 9 ovc; 4 ovce je našla drugi dan v gozdu. Zmrznil je pri Št. Vidu tesar Matija Ambroš. Drugo jutro so ga našli mrtvega. Nesrečnež zapušča več nepreskrbljenih otrok. Pes — rešitelj. Iz občine Luggan se poroča, da je v gorovjn zasula snežna lavina nekega fanta. Ljudje so ga zamanj iskali. Ali kar nakrat je pričel fantov pes v snegu praskati. Ko so tam kopali, so fanta res našli. Vkljub temu, da je bil že 20 minut pod snegom, so ga vendar zopet k življenju vzbudili. Smrt pod snegom. V »Kargrabnu0, občina Stockenboi, zasula je snežna lavina več lesnih delavcev. Delavca Foldner in Schneeweiss sta mrtva, njih tovariš Rohr pa težko ranjen. Pogorelo je v Traginu pri Paternionu žaga grofa Widmanu-Foskai. Škoda je velika, čeprav je bila žaga dobro zavarovana. Obesil se je v Friesachu delavec Holzinger iz Kolbnitza. Vzrok samomora ni znan. Pod vlak je skočil v Celovcu delavec Juri Obid. Iz zapuščenih pisem je razvidno, da se mu je zmešalo. Avstrijski zrakoplovec v turški službi. Pred kratkim razpisala je turška vlada premijo za zrakoplovce, ki bi hoteli Turčiji na tripoličanskcm bojišču služiti. Avstrijski zrakoplovec Barthell, katerega sliko '^'KerBa rtte/<-W,en prinašamo danes, se je temu pozivu odzval in turSko ponudbo sprejel. Barthell je Dunajčan. V kratkem napravi izkušnjo za zrakoplovstvo. Turška vlada ga je zavezala s pogodbo, po kateri dobi mesečno 6.000 kron It plače. Pogodba velja za 4 mesece. Zobna krema Ustna voda Dezerterja Jožefa Honsky, ki je pobegnil iz Vuzenic baje zaradi slabega ravnanja, so zaprli v Spodnjem Drauburgu in oddali vojaški sodniji. Zaradi tatvine zaprli so v Ettendorfu hlapca Simona Cologranc ; ukradel je svojemu gospodarju 400 K denarja. Nedolžne deklice. V Beljaku so zaprli natakarico Marijo Bucek, ker je pobegnila od svoje službe in zapustila 109 K dolga. Istotako so zaprli brezposelno deklo Marijo Tavčar in jo oddali zaradi ponarejanja dokumentov sodniji. Po svetu. Ukradena mrliška glava. Na dunajskem pokopališču St Maixen so neznanci vlomili v grob kneza Aleksandra Kamgjorgjevič očeta srbskega kralia Petra. Odnesli so iz groba edino mrtvaško glavo kneza, medtem ko je zlatnina ostala nedotaknjena. Ne gre se torej za navadni vlom, marveč za čin političnega maščevanja ali pa babjeverstva. Orožna nesreča v blaznicL V laški norišnici Macarata je vihar raztrgal električne žice. Dva bolnika sta žico dotaknila in bila takoj od električnega toka ubita. Tudi trije drugi blazni so prihiteli in našli na ta način svojo smrt. Ko je prišel ravnatelj zavoda, se mu je isto zgodilo. Dva strcžaja pa sta bila težko ranjena. Požarna nesreča. Pri nekem požaru v občini Koppel (Švica) na bož.čni večer zgorela je tudi ena mati s štirimi svojih otrok. Zastrupljenje. V mestni hiši za reveže jedli so berači ribe. Te so bile že pokvaijene, kajti 20 beračev je težko cboleio. 17 cd teh revtžev je na za-trupljenju umrlo Pazite na vsak lahki kašelj, praskanje v vratu, hripavost' kajti ako to zanemarite, zamorejo priti težke bolezni. Prijetno in takoj vplivajoče sredstvo proti tem boleznim je Thymomel Scillac iz apoteke B. Fragner v Pragi. Skoraj vsi apotekarji imajo zaloge teh steklenic, ki se prodajajo po K. 2"20. Samo paziti je na ime preparata in izdelovalca. V8&kdi) ima želiideo, kakoršnege zasluzi, to se pravi kakor ravna z njim. Treba je redno opazovati delovanje prebavil in odpraviti i najmanjše motenje, da se ne razvije v težko kronično bolezen. V pravo ravnanje z želodcem in prebavanjem sploh sluzi najbolje raba ze -10 let sem priznanega dra. Kosa balzama za želodec iz apoteke B. Fragner. c. k. dvorni liferaoti v Pragi. Dobi se tudi v tukajsnih apotekah. Pozornost svijih cenjenih čit?leljev obračamo na firmo za ire Max liohncl, Dunaj IV., Margarettenstrasse 27/25. Izdelke te firmo zamorerno najbolje priporočati, kajti njih izbornost je priznana z mnogoštevilnimi zlatimi in srebrnimi medajlami ter s podelitvijo 1. dobitka. Firma se razveseluje ravno tako v domovini kakor v inozemstvu najboljšega imena in pošilja svoje blago v vse svetovne dele. Bogato ilustrirani krasni katalog z skoraj 5000 podobami ac vsakomur na zahtevo zastonj in franko pnftilja. Veliko zaupanja treba je pri nakupovanju perja za postelje. Človek prebiva pol življenja v postelji; zato naj se pri nakupu perja vedno na renomirano, priznano firmo obrne. Kod taka nam je znana firma S. Benisch, Desetairtz, ker se taiu dobi posteljno perje najboljše kakovosti. Zahtevajte vsorec in cenik. Loterijske številke. Gradec, dne 23. decembra: 30, 89, 62, 46, 6. Trst, dne 16. decembra: 84, 63, 24, 30, 22. Pomanjkljiva prebava je vzrok mnogih bolezni. Rabi naj se torej pravočasno sredstvo, ki uredi prebavo. Dela se, kakor da bi ne bil tako važen, kakor drugi organi. Ako želodec ne prebavi, je vse truplo za delo nezmožno. Priznano domače sredstvo, ki se napravi iz izbranih zdravilnih zelenjav, ki pospeši apelit in prebavo ter milo odvaja, ki zniža znane posledice nezmernosti, slabe diete, prehlajenja, sedenja, bolečine v želodcu, napenjanje, preveliko kisline, krčevite bolečine, je dr. Kuna balzam za želodec iz apoteke B. Fragner v Pragi. Oi* i vrl nI ^'si **'' em')a'aJie n0" uVillllO' 8'j° Postavno varstveno * znamko 1 Glavna zaloga: Apoteka B- Prag'ncr, c. in kr, dvorni liferanti, ,,k črnemu orlu" Praga, Kleinseite 203 kot Nerudagasse. =^== Poštia razpošiljatev vsak dan. ===== 1 cela steklenica 2 K pol steklenice 1 K. Po pošti proti naprej-plačilu K 160 se pošlje 1 malo, K 280 1 veliko steklenico, K 4-70 dve veliki, K 8--~ štiri velike steklenice, K 22*— pa 14 velikih steklenic franko na vse postaje Avstro-Ogr. ske. — Depoti v avstro-ogrskih apotekah. 939 Za otroke! Kjer so otroci v hiši, kjer naj bi je redilo bolnike z lahko prebavnimi jedili, naj se pazi na sledeče: 1086 dra. Oetker praškom za pecivo. Pogače narejene po receptih dr. Oetker in to s najboljšim pomožnim sredstvom za pecivo sedajnosti, se smejo smatrati za najboljša hranilna sredstva. V lastni kuhinji pripravljene, vsebujejo mleko, mast, moko, jajca, sladkor, torej najpotrebnejše redilne snovi v lahko prebavljivi in kar je važno v jako okusni obliki. Vsled visoke temperature „rora" se štirkino zrnje v moki odpre, preobila voda v mleku odhiti in bakterije ki se v mleku slučajno nahajajo, postanejo neškodljive. Lastna izkušnja prepričala bode vsako gospodinjo in mati. Recepte knjige zastonj. Dra. Oetker praški za pecivo se dobijo povsod. Jfittlte, da dobite pristne izdelke dra. Oetker. Obilo sreče v novem letu! A M. Gspaltl zlatai , zaloga srebrnega in zlatega blaga, optik itd. Ptuj, Bismarckgasse, Franz Hickl trgovina za obleke itd. Ptuj, Kaiserfeldgasse. Guido Hijgenwarth firma Leposcha za špecerijo itd., Ptuj. Josef Kravagna . veletrgovina z vinom., Ptuj. Varujte se pred zaneroarjenjom bolezenskih pojavov, ki se razvijajo. Ako kaSljate, ako A* j-te hripavi, zaslinjeni, na-1 v* hodni in brez apetita, ako \i*?w opazile zmanjšanje svoje /. « |Kp,telesne teže, ako se ponoči ^^ potite, čutite slabotne, izmučene, naročite takoj Or-kcny'jev lipov med (sirup) in preprečite razširjenje bolezni. PoizkuSena steklenica 3 K. Velka steklenica 6 K. 3 steklenice franko 16 K, po povzetju samo po: Hugo Orkcny, apoteka, Budimpešta, Thokoly-ot 28, depot 59. tm LF.Slawitsch&Heller trgovina z manufakturnim blagom itd. Ptuj, Florianiplatz. Adolf Sellinschegg trgovina s špecerijo in dež. prodakti, Ptuj. Vinogradski ekonom z večimi delavskimi močmi se za Zavrč sprejme. Vpraša se pri 1161 g. Hutter, Ptuj. Ljudska kopelj mestnega kopališča y Ptuju. Čas z« kopanje i ob delavnikih od 12.1 ure do S. ure popoldne (blagajna je od j 12. do 1. ure zaprta); ob nedeljah in praznikih od 11. do 12. ure dopoldne. 1 kopelj -Brauser z TruCiiii zrakom, paro id" z rjuho K — "601 postrežba I i -io. ro ali I trelhal — 6 — veliko trgovino Mann Koss, Celje ■ "»»* zaradi njene solidnosti, nizkih cen in velikega izbira, kjer se s samo dobrim blagom postreže; tam se vse dobi kaj kmet le potrebuje naj si bode manufakturno blago, gotovih oblek za moške, ženske in otroke, klobuke, čevlje, sploh obutalo, strikane En Sifonaste srajce, kravate, otročje vozičke, na------ ■■ grobne vence in trakove, z eno besedo vse. Proda se Hszola-xslsia, delSLT7-3a±ca, z zalogo lesa, vsem orodjem in pohištvom za stanovanje. Nahaja se že 30 let na svojem mestu in je torej izborni prostor. Proda se zaradi preselitve. Martin Brus, kolarski mojster Ptuj Brand-1160 gasse 18. Nikdo ne trpi rad oa revroatizmu, gihtu, nevralgiji, ozeblini itd. in vendar se dobi Se ljudi, ki so kar prekomodni, da bi si nabavili priznani, zdravniško priporočani CONTRHEUMAN (besedna znamka za Mmtholo »alirilizirani izvle<>k kostanja, ki za hitro pomirjenje in vstavljanje bolečin, odstranjenje oteklin in zopetno vstvarjenje gibčnosti členkov ter odstra njenje čutov (Kribeln) presenetljivo sigurno vpliva pri ob- kladkih, obribanju in masiranju. 1 tuba 1 krono. Izdelovanje in glavna zaloga v B. Fragnerjevi apoteki c. k. dvorni liferanti, Praga HI. St. 203 Pri naprej-plačilu K 1"50 se 1 tubo 1 Jgo 96« 5— „ 6 » ;; ;;»- „ w . Pozor na ime preparata ii izdelovalca! Zaloge v apotekah. V Ptuju apoteka I. Behrbalk in H.Molitor. Pozor! 1110 Kdor ima veselje kupiti ali prodajalci posestev! Kdor hoče pril.ko porabiti, da si pridobi lepo kmetijsko posestvo poceni, obrni se čimpreje na od visoke c. k. deželne vlade koncesionirano ===== pisarno za promot m Kari Magnet, knjigoveznica in trgovina s papirjem v Veliktvcu (Volkermarkt), obere Postgasse. Tam so sedaj na razpolago posestva z gozdom, lastnim lovom, hiSe v mestu, za stanovati in za obrtnijo. II ta prava ne ponarejena najfinejša polnopro-centna, najboljšo in zanesljivo gnojilno sredstvo za travnike in polja se dobi samo v glavni zalogi po tovarniški ceni pri 1087 Hans Andraschitz, trgovina s zeleztn v Mariboru, Schmidplatz. Kari Kasper trgovina z mešanim Wagon* in zaloga smodnika r—; PTUJ ===== priporoča ivvje bogato zalogo špecerijskega blaga, nadalje smodnika z* Iot in razstrelbe. cindžnore ter predmete mnnicije za lov kakor patrone, kapseljne. šrot itd., nadalje glavno svojo zalogo v umetnem gnoju za travnike, njive in vinograde i. s. TomaJova moka, kajnit itd . nadalje raffia-bast in bakreni vitrijol itd. po najnižjih cenah. Lepa hiša, vili podobna, nova in močno zidana, z opeko krita, ima 3 sobe, 2 šte-dilni kuhinji, veliko klet, perilno kuhinjo, vodnjak in lep vrt za zelenjavo, >/i ure od cerkve in Maribora, blizo šole in velike ceste, pa popolnoma brez praha, 12 let davka prosta, v lepi ravni legi in je za miroljubne penzijoniste ali rokodelce prav pripravna, se takoj proda. Cena 8500 kron z lahkimi plačilnimi pogoji. Kdor želi kupiti, naj se oglasi pri • lastniku Francu Fodlipnik, Thesen št. 37 pri Maribora. 1117 i US na glavnem trgu zraven apoteke priporoča svojo zalogo: Otročjih igrač, raznih vrst usnatega blaga kakor kofre, taške za šolo, za nakupovanje in za denar, toaletne reči, pisalne in kadilne predmete. Razne stvari iz jekla npr. bestek. žlic, nože za žep in prave Solinger britve itd. Blago iz celuloida in roga, kako tnd pletarsko blago npr. korbe za potovanje vseh vrst Razno blago iz stekla in porcelana, talarje, piskre, sklede, fiaše, glaže in druge v to stroko npadajoče reči. Bazami oddelek že od 20 vin. naprej. Posebno lepe reči pa za 60 dO K 1*20. Dobro računale in prav izvolile so one gospodinje, ki uporabljajo kot pridatek za kavo v svojem gospodinjstva pravega : Francka: s kavnim mlinčkom" iz zagrebške tovarne. — Kakovost »pravega :Francka:" se je mnoga desetletja kot najbolj ngajajoča, njegova izdatnost kot najkrepkejša izkazala. 191 Veliki priložnostni nakup, garantirano prava jelenova brada (Hirschbart) Krasni ekiemplar temna, kosata z jako lepim rajfom, 1H dolga, z okviro iz starega srebra in jelenovi „grandl", sravba in reguliral skupaj samo kron 8. Redka prilika! Pošilja pa pavzetju L. Fenichel, Gemsbartblnder, Dunaj IX, Altmttttergasse 3/12S. lOba Priložnostni naknp! krasna polna žepna ura z verižico za samo K 3*90 Ker sem nakupil večjo množino ur, sem v položaju, iti: eno srebrno-Britania 36 urno an ker-remont, uro, Švicarsko kolesje z lepo verižico za K 390. Nadalje oferiram eleictro-goldin-anker-rement. 3fi urno uro, vele-prima Švicarsko kolesje z elektro-rerižico za K 470. Triletna pismena garancija za vsako uro. PoSlj. po povzetju Ignatz Cypres, Krakova. eksportna hifla, Florianigasse 49 Bogato il. cenik z nad 3000 podob, o urah, bižoterijah, frurniturah in orodju pošljem na zahtevo zastonj. Omenjene ure se ne nahajajo v ceniku, ker so le priložnostni nakup. Za kar ne dopade denar nazaj. 1129 Zdrav ostane oni dvor, na katerem se pri krmljenju rabi MASTIN. Do danes prvi in edino dr. pl. Trnko-czy'evo pitalno varstveno sredstva. Pospešuje zdrave, krepke, težke komade. Se dobi pri trgovcu ali po pošti v fabrični zalogi apoteka Trnkoczy v Ljubljani, Avstrija, 5 zavojev K 3 50 fran'P r i m u s« s preparirano »ato »Optimus« pošlje za 10 K: Prva gališka fabrika ta cigaretne zavitke »Primus", LVOV, Godecka 35. ios* Veliko in lepo posestvo pri Muri, dobro arondirano, ena hiša s 5 sobami, kuhinja, ktet itd., hlevi 37 m dclgi, za 24 kosov govede, 30 svinj, perilna in svinjska kuhinja, gospodarsko poslopje 37 m dolgo, za voze, mašine in orodje, mlatilnik itd. ; 24 oralov najboljših njiv in travnikov, 17 otalov lepega gozda, okoli 200 najlepših sadnih dreves, hrami so še novi in v dobrem stanu, vse z opeko krito, potem je 12 kosov govede, 12 svinj, veliko krme, vozov, mašili in drugega orodja, jabolenica itd. — se proda z vsem, kak stoji in leii za 56.000 kron; pri kupnini se mora najmanje polovico plačati. To posestvo je cene med brati vredno I Kdor želi kupiti naj se takoj obrne na Franca Podlipnik, posestnika, Thesen št. 37, pri Mariboru. 1116 ! ! Zaradi opustitve !! nlialke se odda od tam došlo blago po sledečih jako znižanih cenah: 600 lepih burettgarnitur, odeja za mizo in postelje, pteje K 13-60. zdaj K 9 86. 2000 m močnenitnih tirolskih prtov za roke (Handtuch), preje 90 h zdaj 55 h za meter. 850 kosov gotov h, kompletno velikih rjuh, preje K 3 60, zdaj K 2 20, čisto težke K 2 60. 30 kosov 120 cm širokih enobarvnih (vsaka zaželjena barva) damskih lodnov preje K 2 70, zdaj K 1 70 za meter. 950 parov ženskih in moških hlač iz dobrega barhenta ali triko, preje K 250, zdaj K 1 50. 890 parov domačih čevelj z debelim podplatom iz špage, preje K 2'10, zdaj K 1 30. 900 parov ženskih flanelastih srajc s kratkim rokavom K 1 70, z dolgim K 198. 1000 kosov moških flanelastih ali trikotnih tu-ristovskih srajc vsake velikosti, preje K 3 50, zdaj K 2 30. 950 parov nogavic iz ovčje voljne ali zoknov preje K 170 zdaj K 1.— 650 k. staronemških namiznih prtov, lepo rožastih, preje K 3 90, zdaj K 2.—. 900 parov ..hosentragerjev" za gospode, elastičnih, preje K 1'30, zdaj K 1*—. 2000 štren velike ovčje voljne vseh barv, preje 95 h, zdaj 70 h. 850 štren pavole, preje 60 h zdaj 40 h, 650 k. krepkega oksforda, preje 95 h zdaj 65 h za meter. 450 k. planinskega platna, preje 85 h zdaj 52 h za meter. '/. tucata velikih barvanih ali belih žepnih robcev, preje K 220, zdaj K 110. 85 tucatov barvanih zidanih kravat, preje K 1 60, zdaj 85 h. Za solidno, vestno postrežbo jamči stari renome firme. Čez 20 K se Iranko pošilja. Kar ne dopade, se nazaj vzame in denar vrne. Pri naročilih se prosi natančni naslov. Kupčijska hiša pri južni železnici („Kaufhaus zur Sudbahn") liso Gradec Annenstrasse 68. Vsak kupec, ki naroči čez 10' K, dobi praktično darilo zastonj. Resnična ženitna ponudba. Iščem deklico od 20 do 35 let staro, z nekolikim gotovim premoženjem, ki bi imela veselje se priženiti k 37 letnemu krojaškemu mojstru, samo par minut od mesta; ponudba z sliko poslati je na uredništvo ,,Štajerca" pod imenom ..Vesela prihodnjost." 1166 Posestvo, Vi ure od Maribora, z lepim sidonosnikom, njive, travniki in gozd, poslopje zidano in z opeko krito, zelo primerno za rokodelca, se proda. Cena 9.600 kron; V.OOO K lahko vknji-ženih ostane. Naslov: Marija Robic, Untcr-KotH-ein Nr. 48. P. Maribor. 1164 IIjrQ novo zidana, z opeko Illja, krita, z velikimi prostori, v ravnini, tik okrajne ceste, blizu cerkve in 10 minut od Poljčanskega kolodvora, zraven hiše vrt, studenec, hlevi za svinje, vinograd v dobrem stanu in se pripravi do 14 po-lovnjakov vini, se takoj proda. Hiša je sposobna za vsakega rokodelca in za penzijoniste posebno pripravna. Proda se pod ugodnimi pogoji 1181 Krof in napihnjeni vrat odstrani garantirano le od bolnika, ki se je sam ozdravi), iznajdeno sredstvo, tudi tam, kjer doslej ni bilo pomoči. Zahtevajte takoj proti 20 vin. prospekt. Kemični laboratorij, „Paracelsn8*', Sternberg, Moravsko. 991 Na pljučah in vratu trpeči, astenatiki in v goltancu bolani! Kdor hoče svojo pljučno ali vratno bolezen, celo najhujšo, avojo astmo, pa če je se tako zastarela in skoraj nevzdrav-ljiva, enkrat za vselej odpraviti, ta naj se obme na A. Wolffsky, Berolin N. Weissen-burgerstr. 79. Tisoče zahval ao jamstvo za veliko zdravilno moč njegove kure. Brošura zastonj. 837 Grazer Kasse 3 (r. G. m. b. H.), Graz, Herrengasse Nr. 11. verleiht Gold — aich i« ffrftiiere* Peste« — rasei, ohne VerraitUer-provision, ohne Lebensversi-ctaerungszwang und ohneZwang tu GehallsTormerkungen bei massiger Verzinsung gegen Btirgschaft oder gegen Gehaltu-abzug mit Lebensversicherung, Oder gegen gnindbueuerlichc oder sonstige entsprechendi: Sicherheit im Personalkredit-»weig zur Ruckzahluug - is Wochenraten (von welch en »uch mebrere zugleich gezahlt trerden kdnnen), so dass da* Kapital in 6 oder in 10 oder 16 Jahren rtlckgezahlt wird. im >allgemeinen Zweig< aber in beliebig zu vereinbarender Frist. Schuldscheinverfassung unentgeltlich. Schnellste Erle-dieuog. Ausiahlong der Vor-scniisse nach Herstellung der 8icherheit sofort. Drucksorten- versand. Sprejmeta se 1162 :i zna moUiti z me-I, seCno 14 K plače, in z istotako 14 K place pri g Lorenz Potolsetanik t Rogaški-Slatini Komi, "M pridni prodajalec, zmožen nemščine in slovenščine, in krepki učenec se takoj spr^jmpta pri firmi Hans Zotte), Konjice Zaslužek!: g 2—4 K na dan in stalno skozi prevzetje lahke Štrikarijf* doma, Edino moja mašina zh hitro strikanje „PateniliPb.>l-' im* izkušene jeklene dele, štrika zaneslj. nogavice, modne in Športne izdelke. Predzn. nepo-• trehno. Poduk zastonj. Oddaljenost nič ne stori. TroSki mali. Pismena Karane, trajne službe. Neodvisna eksistenca. Prospekt zastonj. Podjetje za pospeševanje domačega dela, trg. sodn. protokul. Karl Wolf, Dunaj, Mariahilf. Keikengasie 1/06 2 mizarska učenca se takoj sprejmeta, pri Aug. Schwiga, mizarski moster v Celju s polno osfcrbo; proti plačilu 8 leta, brez plačila 31/, leta učne dobe. Pri pridnosti postranski zaslužek 4—8 K na teden. 1132 Proda se 1148 t lepem kraju, za veliko cesto v prijazni vasi, s posestvom vred, obstoječe iz njiv, travnika in loga in dobro gospodarsko poslopje. Vse v dobrem stanu. -- Cena je 70°>e'nih troškov za uro i ao & vinarja * m w z mojimi pat. motorji za surovo olje z visokim pritiskom (RohOl-Hochdruck-Motoren od 16 HP naprej. 4 fin '"» \'inir,?nv Pr' m0J'b petrolin-rootorjih in petrolin UU O V lli tli j t . lokomobilih, ter 2—10 HP in tudi sto- ječih motorjih. F umi motorjev J. bttrti Dnnaj III. Panlnsgasse 1. Tisoči motorjev v prometu. Ceniki zastonj Ugodni plačilni pogoji. V zalogi tudi že rabljen1 pretrolin motorji. Univerzalni parilnik (Klppdampfer) od 30 litrov vsebine naprej oddaja najceneje Pranz ilicliar, Rudolf Bather spec, fabrike kmetijskih mašin Dunaj, III/2., Lowengasse 37. Nadalje jeklene pluge in brane, sejalne stroje, stroje za razširjenje gnoja, vse v nedoseženi izpeljavi, ge-peljne, rez za slamo, za repo itd. 996 Zastopnik: J. Ketisch, Ptuj, Stadtpark 1. Najboljša pemska razprodaja! Ceno perje za postelj! 1 kg sivi! slišanih 2 K; boljših 2 K 40 h; na pol belih i K «0 h; belih i K; belili mehkih o K 10 h; 1 kg najfinejših sneženo-belih, Slišanih 6 K 40 h, H K; 1 kg flauma (Daunen) sivega 6 K, 7 K; belega 10 K; najfinejši prsni 12 K. Ako se vzame 6 kg, potem franko. SSJT* Gotove postelje "Wi iz krepkega rdečega, plavega belega ali rumenega nankinga, 1 tuhenl, lbO cm dolg, 120 cm. širok, z 2 glavnima blazinama, vsaka 60 cm dolga GO cm široka, napolnjeno z novim, sivim, trajnim in flamnastim perjem za postelje 16 K; pol-daune 20 K; dairae 24 K; posamezni tuhenti lu K, 12 K, 14 K, 16 K; glavne tuhne, 200 cm dolge, 140 cm. široke, 13 K, 14 K 7», 17 K 80, 21 K; glavne blazine 90 cm dolge, 70 cm široke -i K 60, o K 20, 6 K 70; spodnje tnbne iz močnega, pisanega gradla 180 cm dolge, 116 cm široke 12 K 80, 14 K 80. Se posije po povzetju od 12 K naprej franko. Izmenjava franko dovoljena. Kar se ne dopada denar nazaj. S. Benisoh, Deuchenitz Nr. 716. CeSko bogato ilustrirani cenik gratis in franko. 769 ffriedricb ©gris tovarna pušk Sv. Marjeta v Rožni dolini (Koroško) se priporoča za dobavo najfinejših, prvo-1 razrednih pušk za šajbo in zi lov vsa-cega zi>tema, repelirskih pušk, dvocevk, flint (Bilcbsflinten), istih za kozle, trocevk, štucnov za lov, itd. z ali brez petelinov; Wemdl infantrijskih pušk, model 67/77 prenarejenih za I-ancaslre-šrot-patrone, ksl. 28, ) komad z zavojem z= iamo 14 kron; zzz= Ako ae vzame 10 komadov, dobi so I zaston].*Prazne palrone se vsaki puški zastonj doda. Garantirano izborni strel. Ne zamudite takoj naročiti. Popravila, predrugaobe, nove feftanje, prevzame se radovoljno in izvrši v najkrajšem času ceno in dobro. Največji in najskrbnejši trud za reelno in dobro postrežbo. Ceniki brez troškov. 1061 Mesto 16 kron samo C kron. £81 s^ a *«- Vsled cenega priložnostnega nakupa večje fabrike ur prodam svojo original kovinsko dvojni mantelj, 36 urno izvrstno remontoar - anker - kolesje, teče v kamenju, krasno lepo ohišje, tri lepi manteljni z grbom, graviranjem konja, jelena ali leva, dokler traja zaluya. za smešno ceno 6 kron za komad. Primerna kovinska „Gloriau-srebrna verižica s priveskom 1 K. iJ leta pismena garancija. Pošlje po povtetju ekjaportna hiša ur Max Bohnel, Dunaj IX., 27125. (Svarilo! Vsaka originalna „Gloria"-uraima igorajšno varstveno marko in naj se cenejše slabše ponaredbe zavrne!) Varstvena marka „Anker" Liniment Capsici comp. nadomestilo za fflg- anker-pain-expeller je znano kot odpeljajsos, Izvrstna In bolefilne odstranjajoče sredstvo pri prehlajenju itd. Dobi te v vseh apotekah po SO h. 1*40 in K 2*—. Pri nakupu tega priljubljenega do-mače^o. sredstva naj m pazi na originalne steklenico v Skat Ijah z našo varstveno znamko ,,Anker", potem se dobi pristno to sredstvo. Bi. Blcater-Ieva apoteka jlatl le?" v Pragi, Elisabetatr. Št. & nov. Razpošilja se vsak dan. m Ceno \u*oi>teUno Lv55 1 kila sivega Slišanega K 2—, boljšega K 2-40, pol-be-lega prima K 280, belega K *•—, prima mehkega kot daune K 6—, velepiima K 7—, 8"— in 9-60. Daune.sive. K 6—, K 7-—, bele prima K 10-—, prsni M.ium K 12- od 6 ki! naprej franko. gotove napolnjene postelji vi. tesno-nit nega, rdečega, plavega, rumenega ali belega Inleia (Nanking), 1 tahent ca. 180 cm dolga, 120 cm široka, z 2 £ Javnima blazinoma, vsaka ca. 80 cm dolga, 60 cm Široka, dovolj napolnjeni z novim sivim flaumastim in trajnim pusti Ijnint perjem K 16*—, pjl-tlaune K 20*—, daani* K 2&—. rVsHiHcno 'ulme K. 10*—, 12'—, 14"—, 16*—. Pusaiui-znn f-lame blazine K 3-—, 850, 4-—. Tabne200X1*0 cm velike K 13-—, 18-—, 20-—. Glavne blazine 90>