'iltT. številka. Irst, v ponedeljek 1(>. oktobra 1^99. Tečaj XXIV „Edino««*' iiltaia rimkrnt »m dnu. runn ne>lelj in prnzuilroT. zjutraj in r.veiVr oh 7. uri. '> ponedeljkih in po praanikih irliaia ni> i'. uri zjutraj. Nurnciiiiiii /.nne ia>lanji na leto . , . gld. SI* 'Ar *aino *eV*rno izdanje . 1'2-— '/»h |•«>I let«. Četrt let« in mm mesec ra/.iHemo. Naročnino je plačevati naprej. Na naročje hre* priklene naročnine «e uprava ne ii*ir». Na drohuo se prodajajo v Trstu zjnt-ranje Številke po 3 nvč. večerne Številke po 4 nvč.; pone%iel jake zjutratlje Številke po 2 nvć. Izven Trata po 1 nvč. već. EDINOST (Večerno izdanje.) GLASILO POLITIČNEGA DRUŠTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO. Telefon U?. H70. 4 nvč. V edinosti je ! Oglati *e računajo po vratali v petilu. Za večkratno naročilo « primernim popustom. Poslana. oanirtnk* in javne zalivale. domači oirlasi itd. se računajo po pourodhi. Vai dotiiai na) ae poAiljajo nredllUlm. Nefrnukovani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi *e ne vračajo. Naročnino, reklamacije in otfiase sprejema iipruvnlStvo. Naročnino in ogla*« je plačevati loeo Irst. Trednlšlm hi tUksirmi se nahajala v ulici ("arimia \j I S T K K. Sursum corda! Spisal E—n.—n. Paveljček seje smejal, kadar so ga tako hvalili. On ni preveč tuhtal o svoji dobri glavi, le vesel je bil, tla mu ni bilo treba »biHati« se in da je znal, kar so ga učitelji vpraševali. Morda še bolj vesel je bil, da je imel dosti časa za igre na svobodnem zraku, in ko so se v prvih razredih nižega gimnazija učili naravoslovja, mu je bila največa slast, če je smel obesiti zeleno puščico preko rame, pa jo ubrati ven, na polje in v gozd, lovit metulje in hrošče, ali pa nabirat rastline. Včasih se mu je zdelo, da je lep herbarij ali bogata zbirka kukcev najviši cilj za človeka. Vedno je tekmoval z ostalimi učenci in nikakor ne bi bil dovolil, da bi imel kdo drugi lepšo zbirko od njega. Pozneje so mu bili grški in rimski klasiki alfa in ornega življenja. Do tegu prepričanja je inoral priti, poslušajoči profesorje starih jezikov, ki so zatrjevali vsako uro, da je klasicizem najvzvi-šenejša svetost tega sveta. Ko je začel čitati nemške, ruske fu francoske pisatelje, se mu je vera v klasike že nekoliko omajala, vsaj toliko, da se inu niso zdeli več edino zveličavni. < 'e je primerjal Lermontova in Homerja, je moral sicer priznati nam v sebi, da sta oba duševna velikana, da so Vojna v južni Afriki. London 14. »Reuterjeva« pisarna javlja: Boerei so zasedli goro Spitzkop na severu od Ne\vcastle-a. London 14. V ečerni listi poročajo, da so lioerci blizu Mafekinga zopet razstrelili angleški vlak, s katerim se; je vozil vojni brzojavni oddelek. Pari/. 1.'». Transvaalska vlada je bila naročila pri Schneiderju v Creuzotu več topov, ki bi se imeli spraviti v Prefcorijo. Francoska vlada je prepovedala izvoz topov. London 14. Večerni listi javljajo iz Voks-rusta: Boerei poti generalom Kockom so danes zasedli Ne\v-Castle. Loildon 14. (ieneral NVhite se je vrnil v Ladvsrnitli, ne da bi bilo se mu posrečilo zvabiti Boeree v bitko. Loildoil 14. Boerei pod generalom Cronje-tom so v četrtek, malo pred polnočjo, napadli Mafeking. Uspeh tega naskoka še ni znan ; bržkone je bil neugoden za Angleže, kor je topničarstvo Boereev mnogo močnejše od angležkega pod generalom Badcn- Po \vcllom. Pretorljrt 14. Boerei so pri Kamnthlabami prestopili mejo. Boerski general Kock je zasedel izhod soteske pri Bothi. Oddelek iz Valksrusta je zasedel Laingsnek ter koraka proti Natalu. Boj za svobodo. (Dopis.) Brzojav nam je naznanil, da je že začela krvava vojna v južni Afriki. Transvaal I»fje borbo za zlato svobodo, katero mu požrešni, kramarski Anglež hoče vzeti šiloma. Oj ta nenasitna Anglija! Oj ta zatiralka dela obojih krasna, a Rusov i verzi so ga vendar vse bolj navduševali, nego Ilijada in Odiseja. Potem mu je prišla včasih kakšna moderna knjiga v roko. To se je zgodilo sicer samo po na-klučju. Oče ni kupoval takih knjig in profesorji jih tudi niso dajali kakor nagrade učencem. A semintam se ie le pripetilo, da je dobil kakšno povest Tolstega, Zole, Stritarja, Spielhagena, Mau-passanta, ali kar si bodi. Cital je vse, kar mu je prišlo v roke. O »šolah in strujali« ni veliko modroval. Kar He mu je zdelo lepo, je prečital. Kakšen svet se mu je tu odprl! Koliko novih mislij mu je za rojilo po glavi! Oh, kako bogato, kako pisano je življenje! Koliko nalog, koliko ciljev! Kol ko hvaležnega dela za človeka, ki hoče delati ! Včasih se je zamislil. Menil je, da bi pravzaprav profesorji morali opozarjati dijake na to. A oni samo suhoparno predavajo svoje predmete. Profesor fizike živi samo za fiziko, oni matematike samo za matematiko. To je čudno. Saj življenje ni sama fizika, ne sama matematika. Tudi to se mu je zdelo čudno, da profesorji nič ne pripovedujejo o politiki. Vsi učenci so se zanimali za politiko. Svojo dotično modrost so za-jamali iz časnikov, katere so čitali njihovi očetje, dasi niso umeli mnogo. Po nazorih svojih stavi še v so bili tudi dijaki razdeljeni v različne tabore. Kdcn je čital doma »Slovenski Narod«, drugi ljudske svobode! Ne mine leto, da bi ne mešala na jednem ali drugem kraju, v jedini ta namen da bi iz zmešnjave mogla odnesti kake svoje kramarske koristi. Podjarmila je n. pr. bogato Indijo, upregla indijski narod v suženjski jarem, a ona odvaža v Britanijo z zlatom napolnjene ladije, a v Indiji umira narod gladu. Tudi republiko transvaalsko si hoče podjarmiti. Na načuvene načine je Anglija iskala pretvezo, pod katero naj bi došlo do spora, do vojne. In našla jo je. Prav ona in tista Anglija, ki zatira Irce na nečuven način, postavila se je v južni Afriki na stališče najčistejšega socijalizma in zahteva splošno volilno pravico. Pod krinko borbe za splošne volilne pravice, pod krinko borbe za jednake pravice za vse — le glejte jo, kako je dorasla času primerno. Tudi Nemci so pod krinko širenja prave ver j prišli v bojnih četah nad Slovane, in so poti to krinko pogazili Slovanom — zlato svobodo. In ko je Italija napovedala vojno v Ahcsi-niji, ni šlo več za vero, kajti za novo, moderno, zjedinjeno in — svobodno Italijo je vera, recimo, že nekako iz mode, ampak Italija je hotela podjarmiti črnce v Afriki pod krinko - kulture! V levi križ, v desni meč je imel sovrag iz nekdanih dob, ko nam je odnesel svobodo ; Lah pa je hotel vsiliti Abesincem — laško kulturo. A nam je prav dobro znana ta laška »hrutura«, ki je le sredstvo v dosego grdih nsmenov ! Sedaj pa sili kramarski Anglež v svobodni Transvaal kakor nositelj najčistejših gonijaluo - političnih naukov ! Različni narodi, različne dobe, različne pretveze, ali vsi gazitelji svobode! A Transvaal ve, da gre tu za svobodo, za največi biser človeštva. In zato da rajši življenje in krt na bojnem polju, nego da bi hiral in hiral v suženjstvu. Kri naj teče, zvesti sinovi naj umi- »Laibacher Zcitung« in »Neue Freie Presse«, tretji »Slovenca« in »Vaterland«, včasih je nekateri pokukal tudi v »Arheitcr Zcitung«. In ined dijake so se u ne m a le ostre debate. Pavel se je živo zanimal za vse to. To so m 11 bili sami »cilji«. Kadar odraste, se bo tudi on pečal s politiko, hodil bo na volitve, morda postane še sam poslanec. Sedaj je postal priden. Učne snovi so se tako nabrale, da jih ni mogel nihče premagati z samo dobro glavo. Pavel je jemal knjige v roke ter se je učil. Vendar se pa ni »bitlal«. To se mu je zdelo nedostojno. Spoznal je tudi, da tako učenje ni nič vredno. Nadrgne se kdo kakšnega predmeta ravno za izpit, potein pa vse pozabi. On se je pa hotel učiti za-se, ne pa za spričevalo. Fant je jako mnogo razmišljal. Z osemnajstimi leti je bil razmerno jako zdrel. Sedaj že ni bi več zadovoljen s knjigami, katere je slučajno dobival v roke, temveč je začel izbirati. Tudi sam je včasih kaj napisal, toda, kar je tako izdelal, je pokazal k večemu kakšnemu dobremu prijatelju. Z osemnajstimi leti je prestal zrelostni izpit — z odliko. Ob tem času ga je doletela prva veča nesreča: umrl mu je oče. To je bil za Pavla hud udarec. Moral se je seznaniti — s skrbjo. (Pride še.) rajo z a domovino, h ona mara ostati bvoImkHm, ne-odvisna. In poročila nam pripovedujejo, h kakim navdušenjem Transvaal pripravlja tam doli v južni Afriki na boj : /a svobodo — za življenje ! Živeti hoče, a če mu je usojeno drugače, loče pasti častno. Svoboden narod živi, se razcvita, doseza velikih vspehov, a nesvoboden narod liira, Ilira tuko dolgo, dokler mu oblastnik ne upihne zadnje lučice živ-Ijenja. Zamislimo se Slovenci v tem trenotku v našo zgodovino. Kje so oni časi, ko je slovenski narod izgubil s v oi m m I o zlato? Kjer se dandanes Šopiri Nemec, bil je nekdaj Slovan gospodar, ki si je se svojim plugom nabiral živeža iz zemlje. Oj svoboda zlata Slovencev ! Najnaravncja stvar v človeku je vendar njega jezik — a še tega mu ne privoščajo I Tržaški Slovenee nima niti pravice do rabe jezika svojega, kateri gaje mati učila. Oj svolioda zlata! In kar se dogaja dandanes z nami, dogajalo se je tudi v prejšnjih časih, toda v še hujši meri. »Oj Slovani, oj sluge narodov«, poje narodna pesem, »oj Slovani, oj kje je vaša kri ?« Kako se je boril Slovence za svobodo? Koliko mož je imel, ki so žrtvovali življenje za svobodo naroda? Pravijo, da imamo lastnosti potrpljenja in čakanja boljših časov. In mi čakamo in trpimo in mirno gledamo, kako se dan za dnem izgubljajo naši otroci, kako se meje slovenske zemlje krčijo dan za dnem. - Tužna nam majka, pre-tužna. In sedaj bori Transvaal za svobodo. Slovenska srca so na strani tega naroda, ki hoče z lastnim življenjem rešiti svobodo domovine, ki hoče zapustiti sinovom domovino, ki bo svobodna. In naj se razlega bojni krik, naj puška govori, za blagor očetnjnve naj plaka doma mati, — mi Slovenci želimo prav iz srca bojevnikom Transvaala zmago. V zmagi je njih rešitev, v kar jim pomozi Bog! In če zmagajo, bo v tolažbo nam, ker bomo videli, da tudi mal narod more braniti svojo svobodo, ako je sestavljen iz pravih src. Ako pa padejo v boju, ako jih Anglija premaga, tedaj pa gorjč njim! V šole jim uvedejo ptuj jezik, kakor so nam Slovencem uvedli nemški, vojakov bodo'morali dajati Angležem . . . nastavljali jim bodo angležke uradnike, kakor nastavjajo nam nemške! Angleži jih bodo molzli tako, da ne bodo mogli ne živeti ne umreti, kakor se godi vsem onim nesrečnim narodom, katere je udušil kruti sovražnik. In vse to se bo godilo, ker bo zahtevala — državna korist. . . . Sreča junaška naj vas spremlja, o borilci za svobodo zlato! Pogazite nasprotnika, da se mu ne bo ljubilo nikdar več, stezati svoje umazane roke po ptuj i lasti! Politični pregled. TKST l(i. oktobra 189». K položaju. Minole sobote je iincl izvrše-valni odbor desnice svojo sejo. Seja je trajala dve uri. IMeležba ni bila sicer popolna, ali vendar so bile zastopane vse stranke. Posvetovali so se o dv ojnem. O volitvi predsedništva in o postopanju nasproti vladi. Glede predsedništva so menda — gotovega se ne ve ničesar, ker so sklenili varovati tajnost sklenili, da bo večina zahtevala, naj setakoj v prvi seji izvoli predsedništvo in da se od te zahteve ne da odmakniti po nobeiih pomislekih od strani vlade, ali manevrih od strani nemških skupin. Kar se dostaje oseb, ki naj se izvolijo v predsedništvo, ni dvoma, da ostane dr. Kuchs predsednik; glede dr. Kerjančiča kakor I. podpredsednika pa stvar še ni tako na jasnem. Mesto II. podpredsednika naj bi se prepustilo manjšini. Xa sploh zatrjajo, da se je tudi v tej seji pokazala popolna s o 1 i d a r n ost m ej s k u p i n a m i n a <1 e s n i. Včeraj so imele nemške stranke shod v Solno-gradu. Tudi sklep tega shoda je zelo poučen za vse one, ki so menili, da po odpravi jezikovnih naredeb postanejo Nemci krotki kokor ovčice. Ta sklep pravi, da odprava jezikovnih naredeb ni nikakor še zadostno jamstvo, ampak da je nadaljevati borbo, dokler se dosedanji zistem ne spremeni popolnoma in dobe Nemci vsa pripadajoča jim prava. Kje je zaključek tem nemškim «pravieam» ? Ga ni. Cim dalje sc vale te »pravice*, tem veče postajajo. 1'resničenje teh nemških «pravic* leži onkraj obstanka države. Usodnega dela se pač loti oni avstrijski državnik, ki bi hotel zadovoljiti vsem nemškim «pravam». Ali bi sploh zaslužil ime »avstrijski?« Mi bi rekli, da ne. Bttaodo in dejanj*. Zopet danes se moramo baviti s krščanskimi socijalisti nemškimi. Povod k temu nam je dala 1!*. številka lista »Ka-tholisches Vereinsblatt«, v kateri čitamo članek »Pred otvoritvijo državnega zbora«. Avktor članka je dr. S c h e i c h c r, ki je, če se motimo, državni (»oslanec. ('lankar očita javni vzgoji mej Nemci, da za nje sedanjo setev bo trebalo v spravo krvi in solza. Sedanji vzgojevatelji da niti ne pomislijo več, kakov sad vzgajajo ! Avktor žaluje na tem kakor Avstrijec in kakor Nemec. Politika onih ljudij, ki bi hoteli to drŽavo priklopiti Veliki Nemčiji, da je bedasta in perfidna hkratu. To so tisti ljudje, ki bi Cehom in Slovencem hoteli prepovedati ljubezen do lastne narodnosti in ki mej-sebojno klanje proglaša jo kakor n a-r o d n o j u n a š t v o. Clankar meni: kolike koristi so za nas na Balkanu, pred nosom, ali ne vidimo jih, ker nam nedostaje kakega Rismarcka, kar se tiče duha in eneržije; drugi vzrok vsemu zlu je, ker nimamo državne misli.Nikdo neinisli na Avstrijo. liazumništvo, uradniki, sodniki vse leta lc za krivonosimi in lieilo-tulečimi novinarji. Olankar nasvetuje torej, naj bi se dosedanje zgodovinske individualnosti, dežele iti kraljestva, opustile, in naj bi se zasnovala država združenih vzhodnih držav. Te države naj bi imele samoupravo, svoboden naroden razvoj in Bog ve, da - It nebi Vztok dal novih držav k tej zvezi! Dr. Sclieiclier je menenja, tla to bi bila rešilna državna ideja za sedanjo Avstrijo. Kar se dostaje te»drž. misli« dr.a Seheiclierjn, da le tam doli ima naša država iskati svojih gospodarskih in trgovinskih interesov, in da za osiguranje take bodočnosti treba iskati simpatij med narodi na Balkanu, to je stara resnica, povdarjana vedno ravno od slovanske strani! A kdo je bil vedno, ki je onemogočal politiko pridobivanja simpatij med slovanskimi narodi na Balkanu? Mar niso bili Ma-djari in Nemci ?! Mar niso bili oni Nemci, ki tvo-| rijo sedaj gemeinburgsehaft, katere člen je tudi — dr. Scheicher?! Ma>* niso Slovani tisti, ki zastopa ja misel, da Avstrija si more pridobiti simpatije slovanskih narodov na Halkanu v prvi vrsti s tem, ako je nje n o t r a n j a p o I i t i k a p r a v i č n a, ako s pravičnim postopanjem do svojih Slovanov vzbuja . zaupanje v onih slovanskih krajih, kjer hoče iskati ! bodočnost svoji trgovini in industriji ?! A kdo je vedno ! bil proti taki politiki pravice iti pridobivanja simpatij, kdo je bil vedno steber politiki tlačenja av-I strijskih Slovanov, politiki, ki med izvenavstrijskimi Slovani mora vzbujati mesto simpatij le nezaupanje ? Mar niso to isti členi gemeinhurgscaft, katerim ob boku zvesto stoji na strani krščansko - socijalna stranka z — dr. Seheieherjem ured?! G. dr. Scheicher dolži (in po pravici) nemško-nacijonalno gibanje, da zastruplja mladino, in govori o svobodnem razvoju samoupravnih skupin kakor rešilni misli, krščansko-socijalna stranka pa ostaja v parlamentarni organizaciji tistega gibanja, ki zastruplja mladino in ki gradi barikade proti svobodnemu razvoju narodov!! Se več: dr. Lucger, pripoznani voditelj kr-ščansko-soeijalne stranke, je te dni celo ua javnem shodu zatrdil, da 011 in njegovi ostanejo nepremično v nemški geuieinburgsehntt, v organizaciji, katere program je uničevanje avstrijskih Slovanov. Mar je to, g. dr. Scheicher najpriinerneja vaba izven avstrijskim Slovanom za pridruževanje k vaši bodoči zvezi držav ?! Tako je: gospod dr. Scheiehcr govori jedno, parlamentarec kršč. socijalist Sehneider dela drugo. Sehneider ponuja Slovanom svobodni razvoj, parlamentarec. Sehneider pomaga ubijati naj pri m iti v-neje pogoje za tak svobodni razvoj. Z jedno roko daje, z drugo jemlje! Z besedo je za politiko pridobivanja simpatij, s parlamentarnim delom pa pomaga obešati Gesslerjev klobuk nemške supremacije, nemškega državnega jezika in nemške superi-jornosti, pred katerim naj bi Slovani liki sužnji krivili svoja hrbtišča. To je historija o besedah in dejanjih krščanskih socijalistov. Vojna v južni Afriki. Angleži in Boerei so se prijeli na dveh mestih hkratu. Transvanlski Boerei, katerim zapoveduje stari junaški general Joubert, so prestopili zapadno mejo svoje dežele ter napali Natal v oni angležki zagvozdi, ki je po-' rinjena v severu Natala glolioko med državi Transvaal in Oranje. Tu se nahaja New-Castle na železnici iz Port-Natala v P re tor i jo. Glasom zadnjih brzojavk so se Boerei že polastili tega mesta. I>a-*i moramo biti oprezni glede poročil z bojišča, vendar moremo sklepati, da se Angležem, pod polkovnikom Kadeti |{o\vellom, tukaj sedaj ne godi najbolje. Transvanlski Boerei si hočejo na vsaki način pridobi ti važne strategične točke ob natalski meji ter počakati tukaj vspehov bratov iz Oranja. Le-ti so itdrli na vzhodni strani Oranja, ob , železnici iz Ladvsmitha (Natal) v Harrvsmith (Ora-I nje), na Angležko ozemlje, in sicer h kratil čez tri soteske. Najvažnejša teh sotesk je Van Rcnncnska, j čez katero vodi imenovana železnica. Kakih IlOlM) Boereev pod generalom Kochom i (po poročilu lista »Times« okoli 12000) pričakuje I tukaj Angleže pod generalom \Vithom, glavnim , poveljnikom Nataljskim. Boereem je glavna naloga ; na tem mestu ta, da branijo Van Rennenski prelaz. Ob enem pa so Oranjski Boerei, kakor smo i omenili že, prestopili mejo v dveh drugih juž-■ nejših soteskah in sicer če/, prehod pri Tinhvi (Bcz-j nidenhout) in prelaz pri Olivdcrsholku. Te čete i imajo nalogo, da pojdejo proti Colenso in Kstcourtu ter da generalu White pretrgajo južno zvezo s Pietermaritzburgom in morjem. Ako se jim to posreči, bi se mogla Angležem goditi prav huda v omenjeni ozki zagvozdi med visokimi gorami na oranjski in transvanlski meji, ker bi imeli Transvaalee pred seboj, Oranjee pa za seboj, in prav lahko je mogoča katastrofa, predno jim pride pomoč od juga. In če bi se tudi posrečilo Angležem, da od-! hijejo Transvaalee ter uderejo v njih deželo, alt i do njih glavnega mesta, Pretorije, je od meje še kakih bO ur hoda. Razume so, da Boerei porušijo poprej vse železnice. A živila? Teli ne dobe Angleži niti najmanje; vse bi morali voziti s seboj s trenom. To pa ni tako lahko v gorovitem Trans-j vaalu, posebno sedaj, ko je tam poletni čas in so . doline polne hudournikov. In če bi slednjič tudi prodrli do Pretorije, za kateri pot računijo strokovnjaki najmanje mesec dni, tukaj jih čaka moderna trdnjava, obdana z močvirji, utrjena s štirimi torti, katerih topi (Oeusot) streljajo II1/« anJ?'- milj daleč. —Pretorija je dobro [ oskrbljena z živili ; streljiva imajo Boerei za leta i in leta dovolj. Ako pomislimo vse to iu se spomnimo, da so j Boerei nedosežui strelci, izvrstno izvežbani jahači, pravi mojstri v vojni z raztresenimi krdeli (gve-rilja), je že mogoče, da oholi Angleži dožive zopet enak poraz, kakor so ga doživeli od istih Boereev I leta 1HH1. pod generalom Collevem. j Velepomeinbno je, da vsi ruski listi čestitajo j vladi Transvala na nje sklepu, da z ultimatumom i naredi konec neznosnemu položaju, ustvarjenemu od Angležev. Ti listi mečejo krivdo na Angleže. »Novojc Vremjn« piše, da navadni logiki se bo korak Transvala zdel nezmiseln, ali tek godov i n-skih dogodkov ga opravičuje. Surova in hrezsramna politika Anglije, ki tlači ves svet, se izraža naj-silneje v odnošajili Anglije do Transvala. Ali v , ultimatumu Transvala sta se pravica in pravič-j nost vspeli proti brutalni sebičnosti. »Petrograjake Vjedomosti« pišejo, da je le nenasitnost Anglije izzvala vojno, ki bo stala potoke krvi. Svet po klanja malemu Trans valu svoje simpatije, ko mu krvavi srce na uničenju tolikih človeških življenj. Domače vesti. Prevzvlseul vladika Josip Juraj Stroas-inavcr je daroval — kakor smo že sporočili —-«Djačkom pripomočnom društvu v Pazinu* 1000 gld. iu je tom povodom pisal temu društvu nastopno pismo: Velespoštovani odbor, odlična gospoda in vrli domorodci! Za svete in vzvišene namene gimnazija v Pazinu pošiljam tisoč goldinarjev in želim, da se da to na obresti in premeni v svrhe ■ rečenega gimnazija. Tega menenja so tudi bratje in tovariši mi v Zagrebu. S posebnim spoštovanjemblagoslovijam tako V as k« ikor plemenite namere Vaše. Josip Juraj Strossmaver, biskup. Pri poslana svota je vložena v Istrski posojil-niei v Pulju — »Podružnica Pa*ia» »obrestmi pod imenom < Zaklada vladike Josipa »I u rja Stross-mavera*. Bog obrani in okrepi veledušnega dobrotnika istrske mladine! Imenovanje. Bivši žandarski vodju, titularni stražmojster Blaž Skok, je imenovan policijskim kaneelistom na policijskem ravnateljstvu \ Trstu. Noeieta agrari a. Zadnje »Novice« prinašajo l uvoden članek o tej naši - kmetijski družbi. Po-natisnivsi par izgledov, ki smo jih bili naveli mi v dok az, kakovi kmetijski strokovnjaki so gospodje, ki vodijo Agrario, zaključujejo »Novice«: »Kmetijska družba, ki uganja tako reči, katere odborniki so tako nevedni, kakor kažejo zgoraj navedeni slučaji, dražba, ki tako slabo posluje, da se jej mora ves svet smejati, ako čuje o njenem počenja nju, taka družba pač ni vredna, da obstoji, kaj Se,da bi dobivala podpore od državnih sredstev. Ves slovenski narod mora protestirati, proti temu da se se tržaška »Soeieta agrai ia« podpira iz državnih sredstev, protestirati mora z vso odločnostjo in dolžnost, vseh poslancev je, da zahtevajo, naj vlada da razmere v tržaški kmetijski družbi preiskati po nepristranskem strokovnjaku in da potem naredi — tabula rasa«. »Log« nazlonale« /a Pazinskl Italijanski gimnazij. »Piccolo« poroča, priznavajo, kako so Italijani z raznimi koncerti, prirejenimi v podporo dijakom novega italijanskega gimnazija v Pazinu, napravili grozen fijasko, da je sedaj velika »Lega«, ki ima svoje mreže raztegnjene ne le po vseh avstrijskih mestih, kjer biva le količkaj Italijanov, ampak tudi po vsem sosednjem kraljestvu, da je ista »Lega«, ki se rada ponaša sč svojim premoženjem, ki šteje baje že na milijone, ne vemo goldinarjev ali lir, podarila podpornemu društvu imenovanega zavoda celih - 500 ghl. Pri nas darujejo pojedinci za dijake hrvatskega gimnazija po 1000—2000 gld., a mogočna »Lega«, ki je tako rekoč istovetna z vsem italijanskim narodom, nima več nego f>00 ghl. Pa seveda, »Lega«, to nepolitično društvo commc il fant,mora svoj denar hraniti za prihodnje — volitve!! V tem grmu tiči zajec, dragi »Pieeolo!« To bi moral vedeti tudi on in previdno molčati. Kesnlčno, žalostno, sramotno. Tudi splitsko »Jedinstvo« se v svoji zadnji številki bavi z dejstvom, da je »Pieeolo« nekak diktator v deželi. Vladi in tudi premnogim našim. »Hočemo ali nočemo -— pravi »Jedinstvo« — tudi nam Hrvatom v Dalmaciji je postal nekak vade meeum. Vse ga čita, vse grabi po njem, vzlie temu, da si je težko misliti bolj neumen list. Kazen telegramov, ki jih prepisuje iz »Presse«, katero dobiva prvi express, ni ničesar v njem : kaki odstrižek iz drugih listov, policijski vestnik, in pa duh, ki ga preveja proti Hrvatom in Slovencem. Proti nam in proti Slovanom sploh se cedi iz njega strup mržnje. Hrvatje znajo pač proganjati svoje liste, ako ne pripadajo njih stranki, dočim zavračajo domači list, ako ne tiska vsega, kar hočejo, ali »Pioeola« plačujejo mastno, tako, da so miuolega meseca v samem Spletu prodali na tisoče in tisočo odtiskov tega lista !! Ali se nam imajo kaj rogati oni iz Trsta! Temu — mislimo — bi se moralo enkrat priti v okom, ali zastonj so vsi članki, vsa priporočila. Tu treba, da smo Hrvati in da začnemo občutiti nekoliko ponosa. Ako bi bilo tako, bi nas oni manje žalili po listih, ali vsaj bi nas ne žalili za — naš denar!« Cenjeni čitatelj! Prosimo te, postavi namesto besed Hrvati in Splet, besedi Slovenci in Trst, prečitaj še enkrat pazno, kar piše tu »Jedinstvo«, pa dobiš zrcalo, v katerem boš videl, kako žalostno in sramotno je v resnici postopanje onih tržaških Slovencev, ki pokupljajo vsaki mesec na tisoče »Pioeola« in ki tako sami in se svojim denarjem plačujejo in maste onega, ki jih grdi!! Umrl Je v soboto zvečer v Barkovljah gospod F r a n M a rte I n n c, oče pokojnega nepozabnega Dragutina Martclanea. Pogreb je bil danes popoludne ob 4. uri. Žalujoči rodbini izrekamo svoje iskreno sožalje. I/ shoda orljcntallstov v lUmii. Na tem strogo znanstvenem kongresu vlada čuden duh. Gospftda so zabredli globoko v politiko avstrijskega Primorja. V drugem oddelku (narodoslovje) je čital predsednik pismo nekega K. Popovica o romunskem jezikovnem otoku v Istri — o takozvanih Cičih. Le-ti da so izročeni na milost in nemilost samovoljstvu Hrvatov, dočim bi bila naloga romunskega društva v Bukarešti, da (M»kIoni v*» pažnjo in ljubezen tej prastari naselbini bratov itn jeziku in narodnosti, tem zadnjim ostankom praprebi-valcev julskih Alp o in plesnim venčkom v prostorih društva »Austria«. Koncertne točke je izvajal orkester pešpolka št. 07. jako precizno in izbrano ter žel posebno pohvalo s Ziehrerjevo točko »Sanje avstrijskega rezervista. Po zvršenih koncertnih točkah se je odbornik g. Jlauer v nemškem govoru spominjal ustanovljenja tega društva pod geslom »Viribus unitis« ter je završil s trikratnimi živio-klici na Nj. Vel. cesarja in Nj. Visokost Frana Ferdinanda d' Este, ki je pokrovitelj novemu društvu. — Za tem se je razvijala amerikanska dražba, ki je nekako pripomogla k mate-j rijalnemu vspehu koncerta. Slavnost se je završila s plesnim venčkom. Veselico je počastilo več častnikov in visokih vojaških dostojanstvenikov, a obisk odstrani patrijotičitega občinstva je bil prepiče!; bilo je še mnogo prostora za razne n e m š k e in italijanske pa tri jo te. Ustanovljenje brzojavne postaje v Cerknem. Dne 12. oktobra 1S00. se je odprla v Cerknem, političnem okraju Tolmin, nova brzojavna postaja z omejeno dnevno službo, združena s tamošnjim poštnim uradom. Porota. Prihodnje zasedanje tuk. porotnega sodišča se otvori dne 27. novembra ob 0. uri do-poludne. Predsednikom je imenovan deželnega sodišča svfitnik Mihael Urbancich, namestnikoma dež. sod. svetnika Lorenc Petronio in Henrik Pederzolli. Iz-prcd naših sodišč. Te dni se je vršila pred tuk. dež. sodiščem zanimiva razprava. Ivan Verson, o katerem piše «Pieeolo», da pripada skupini onih Slovencev, ki hočejo živeti v miru z Italijani, je bil tožen, da je dne 17. septembra t. 1. proklinjal Boga, Mater božjo ter nazival Slovence «porchi de ščavi* — Odgovarjati je imel toraj zaradi hudodelstva motenja vere po 4; 122., zavoljo žaljenja vere po paragrafu 30;'). in zavoljo zadnje imenovanega dejanja po i; SOM. kaz. zak. Med pričami se jo nahajal tudi jedca slovenskih deželnih poslancev, ki jo potrdil obtožbo. Kakor branitelj se je iztakuil odvetnik Zanolla, ki je dokazoval, da jo Devica Marija tudi del »Božanstva — da torej odslej ne bo smeti govoriti več o sveti Trojici, ampak o sv. Četvorici«. Ka/m m I ha se je glasila: Ivan Veram je nedolžen — - — llrez komentarja. Javna <1 raz ha na železnici. Xa kolodvoru južne železnice, v magazinu II, v II. nadstropju bo v četrtek ob ll>. uri predpoludue javna dražba raznih neodvignjenih stvari. Predmeti, ki se imajo prodati, se oddajo najboljemu ponudniku proti takojšnjemu plačilu, toda ne poe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin: v ulici SanitA št. lf>, jedna ura; v ulici Oiulia št. !i'J, 'J šivalna struja; v llarkovljah št. '22, psešiči; v ulici Soli-tario št. 2,r>, hišna oprava ; v ulici S. Katarina št. 1», sir. Iz.seIJcvanJeslovenskih rudarjev. Začetkom tega meseca je odpotovalo okolo 200 rudarjev iz Trbovelj in Zagorja na Vestfalsko. Te dni jim bo sledilo zopet .'500 rudarjev. /milini veva odgoIIca so imeli te dni v pro-storih mestne policije ljubljanske. Jakob Tcresevie je njegovo ime. Krepak, visok mož je. Kdor ga vidi, ne veruje, da ima 102 leti na hrbtu, prisodil bi mu k večemu 70 križev. Vidi in sliši izborno. Mož je tesar in je potoval po Kumuniji, Rusiji, bojeval seje že proti Avstriji, sedaj se vrača iz Jeruzalema, kjer je hotel dobiti kaj tesarskega "dela na ondotnih cerkvenih stavbah. Iz Oalaea so ga poslali po odgonu v Ljubljano, od tu ga pošljejo v njegov rodni kraj Lvov, katerega ni videl že HO let. ('udno bo gledal neznane ljudi v svoji domovini, še bolj pa menda ljudje njega. Krvav dogodek se je pripetil sinoči v gostilni »Al pavone*. Tu sta dva pijana vojaka jela razgrajati in nista hotela plačati računa. Jeden njiju je potegnil tudi bodalo. Gospodinja je pozvala redarja. Redarja sta hotela ukrotiti razburjena vojaka; jeden njiju se je res umiril, ali drugi je postajal vedno huji inje potegnil bodalo proti redarjema, in situvaeija je postajala vedno resneja. Kar hkratu je redar Bavčar potegnil sabljo in je mahnil vojaka po glavi, za njim je še drugi redar potegnil sabljo in je mahnil po roki vojakovi. Poslednji je bil hkratu ves krvav, ali še se ni udal. Najprej je zbežal pod neko mizo in je potem mej splošnim pehanjem celo ubežal iz gostilne. Toda kmalu so ga ujeli. Redarji — tedaj hi bili štirje — so vlekli vojaka do borznega trga. Tu so ga spravili v voz. V vozil pa je vojak kakor /.besnel. Kar razbijal je okolo sebe. Istotako je razbijal tudi v zaporu na policiji, da mu nikdo ni mogel blizu. Slednjič je prišla ponj patrulja iz vojašnice. Toda tudi to je pijani vojak zasra-moval inejpotoma. V vojašnici se je najprej vrgel na tla in potem je hotel ubežati. Konečno so ga vendar mogli spraviti v vojaško bolnišnico. Tudi par redarjev je ranjenih, ker je v gostilni in na ulici navzoče občinstvo, zavzemši se za vojaka, metalo razne predmete na redarje. Radi žaljenja redarjev so zaprli tri osebe. V morje je padel 2H-letni Anton Umek iz Rojana, ko se je v soboto večer ob obali sprehajal Caredotti. Neki uslužbenec mestne plinarne ga je potegnil na kopno. Sprevili so ga na vozu v bolnišnico. Včeraj popoludne je z obali < iiuseppina padla v morje — in sicer vsled nepaznosti — neka go-spica, katere ime nam je neznano. Rešili so tudi njo. Gospod, ki je stal v bližini, ji je ogrnil svoj plašč ter jo spremil v «Sanitft», od koder so jo spravili v nje stanovanje. Loterijske stenllkc, izžrebane dne 14. t. m.: I >unaj »IT 51 <14 X'J 72 Gradec Inomost Nezgoda na železnici. Dne 14. t. m. je tovorni vlak, ki je vozil iz l>ombe v I»udimpešto, trčil s potniškim vlakom. Pet vozov je razbitih. Potnikom in železniškim uslužbencem se ni zgodilo nič hudega. Kuga. Kakor javljajo iz Plvmutha dne 14. t. m., se je na parniku »Pcninsular«, došlem iz Bom-bava, nahajal neki kitajski kurjač, bolan za kego. 1 kljub temu so oblasti dovolile potnikom, da se izkrcajo in nadaljujejo svojo pot. Ob taki lnliko-mišljenosti oblasti se ne bomo smeli čuditi, ako dobimo po vsej Kvropi tega strašnega gosta. Potres. Dne 1.'». t. m. zvečer je bil v Mesini kratek valovit potres. Narodno gospodarstvo. Poroč i 1 o ni viintcljstva „Trgovske-obrt n e rejrlstrovane /adrnge v (»orlcl" z neomejenim jamstvom, za opravilni mesec september 1*00. 1. Število zadružnikov tlne 1. sept. 1H90 134« Naraslo tekom meseca zii žl Padlo tekom meseca za — Število zadružnikov 71 2. Število deležev dne 1. nept. 2.ri7!» Priraslo deležev tekom meseca nit Odpadlo ,, „ — Število deležev dne 1. okt. je znašalo 2iW14 .'k Svota vplačanih deležev do l.Mcpt. kron tekom meseca „ izplačanih „ ., Svota vplačanih deležev dne 1. okt. Svota podpisanih deležev po .'tiNI gld. 4. Predujmov je bilo izplačanih 1. sept. Priraslo tekom meseca Odplačalo „ „ Stanje predujmov dne I. okt. r>. Dopolnilni zaklad znašal je 1. sept. Tekom meseca doplačalo »e je 170-2«5.fi8 llM)4l>.l»« kron 18P313.3« kron 7i 10200.— kron 4H72JI7.04 7812.88 kron f>.H 810.42 kron ;«47H0.4»» 285)7.31 Stanje dopolnilnega zaklada dne. t okt. kron :l7li77.77 ti. Do konca meseca prosilo je 118!) prosite- —— Ijev za predujme v zneska kron !Mf>70!>.72 Dovolilo se je v znesku 742iH!).12 izplačalo. 1551834.88 7. Hranilne vloge znašale so 1. sept, kron .. '2i»41!>7.2(» Vložilo se je tekom meseca 24f»tM>.— Izplačalo „ „ 21900.— Stanje liranilnih vlog dne I. okt. kron -?<><,71 :l.-2»> v — knjižicah povprek po — kron — vin. 8. Hotoviue v blagajnici 1. sept. in pri poštni hranilnici t. Denarnega prometa blagajnice od dne v septembru. kron 2241)33.77 Hranilne vloge obrestujejo se po 41 „"/<,. Lastna glavnica v podpisanih deležih 18J>312.3<» Zaupana glavnica v hranilnih vlogah 2<><)713.2fi liazmerje 18: 2H: Hranilno dloge so pokrite s 7 ,„ deležnih vlog. Predujmi vračajo se v enem ali večtedenskih obrokih z obrestmi vred po dogovoru. — Posojila na krajši čas na menjico se obrestujejo po dogovoru.— Seja ravnateljstva je vsaki ponedeljek ob šesti uri zvečer. kron 11022.25 1 UM)f>7.1>3 113U7G.H4 37 20 80 41 21 Iti 43 7(.» 7 K 5« Različne vesti. imenovanje. Cesar je imenoval bivšega ministra, tajnega svčtnika dra. Ignacija pl. Ruberja, predsednikom senata najvišjega in kasacijskega sodišča. Predsednik društva proti zlorabi nožev — morilec. Kakor javljajo iz Kima, se je neki Atilij Boldieri dne 14. t. ni. ovadil na tamošnji policiji, Češ, d a je nekega občinskega uradnika, Ferdinanda Gallija, umoril na železnici. ttoldieri je predsednik društvu — proti zlorabi nožev. Brzojavna in telefonična poročila. (Zadnje veati.) Dllliaj ll>. Poročila v listih, da se ministra Chledovski iu Kniazioluoki potegujeta za državno-zborski mandat, niso resnična. Hudimpešta Hi. Miniaterski predsednik Szell jo bil včeraj popoludne vsprejet o. Predsednik Ansdrade se pripravlja, dit zapusti ('araeas. ('astro je gospodar si-tuvacije. Vojna v južni Afriki. Capstadt 15. Gotovo je sedaj, da o napadu na železniški vlak pri Kratil Pmi ni bil nikdo ubit. < )d zapadne meje ni nikakih sporočil. Vest, da so Boerei napadli .Matcking in da so bili odbiti, ni potrjena do sedaj. Stacijo Maribogo, južno od Kraa plan, so brzojavni in železniški uradniki zapustili. London lli. »D,iilv Xe\vs« javljajo iz Cap-stadta: Boerei pod generalom (Vonje stoje sedaj pred Mafekiiigoin. Bati se je za usodo mesta. LoiiiIoii 1»>. Priprave /a iikrcanje voja, namenjenega v južno A triko, so dovršene. Vkreavanje se prične v petek. Ihirhaii lf). Kadi stroge cenzure prihajajo vsa poročila od meje zakasnelo in brez prave zveze. V nedeljo dne 15 oktobra s« •m odprl gi »stilno MF* A dr i a v ulici Nuova št. II. Točilo se bo črno in belo dalmatinsko vino. Kuhinja je preskrbljena z vsem potrebnim. Priporočilni se slavnemu občinstvu za dober obisk. Zajedno priporočilni svojo zalogo vina V ulici Carintia št. 11, kjer se dobiva vino na drobno in debelo po najnižji ceni. Filip Ivanišević. Zaloga in tovarna pohištva vsake vrste od Alemndro Levi Minzi v Trsto. IMazza Itosarlo itev. 2. (šolsko poslopje). Bogat Izbor v tnpctarijali, zrcalih iu slikah. Ilustriran cenik gratis In franko vsakemu na zahtevo. Cene brez konkurence. Predmeti postavijo se na brod aH žclcziilco, brez da bi se za to zaračunalo. A. di F. CAKLINI naznanja, da odpre 1. oktobra t. I. W v Sežani ves prenovljen Mlin na paro in ♦ stopo za ječmen Priporočil se slavnemu občinstvu na Krasu iu v tržaški okolici. Naročit ve se brzo In točno Izvrše. (( „EDINOST večerno in zjutranje izdanje se prodaja, r.;zun v drugih navedenih tobakarnuh, tudi na južnem kolodvoru. Šivalnih strojev |vano |aY a tovarniška zaloga ,Ydlld Jd*"d v Id ubijan i Dunajska cesta 13. priporoča svoje pri-poznauo najboljše šivalne stroje za domačo porabo i u obrtniške potrebe Cenilnikl zastonj in fTanko Dr. JOSIP MARTINIS doktor vsega zdravilstva in spccijalist za očesne bolezn se je v ulico Valdirivo štev. 3, I. nad. Ordinira na domu vsaki dan od S do S3/( zjutraj iu od 1 do 2 popoludne. — Z a uboge od 2 do H v ulici Moliu piecolo štev. 1, I. naduti*. ,