118
Naši dopisi.
z Dunaja 6. aprila. — Minulo je uže dva dni, od--kar je tudi gosposka zbornica odobrila državni proračun za tekoče leto, zbornica poslancev pa je uže dan poprej (v četrtek) sklenila svoje zborovanje pred velikonočnimi prazniki, potrdivši še sklepe odseka za nov davek na izdelovanje žganja. Po tej postavi dobivala bode država zopet 2 milijona davka več, kakor do zdaj.
Pred sklepom zborovanja zadele ste poslance še dve, oziroma tri pomenljive zgube: Umrl je namreč stari dunajski poslanec, tudi bralcem ^Novic^' znan dr. Nace Kuranda v 73. letu starosti po daljnem bole-hanji. Svoj čas prišteval se je med mogočnike levičarskih liberalcev, zadnjih deset let pa se je malo več culo o njem. Bil je pokojni svoj čas vrednik nekdaj vplivnega časnika „08tdeutsche Post" in pa načelnik dunajske judovske bogočastne občine.
Druga zguba zadela je zbornico po odpovedbi poljskega poslanca prof. Zaharijeviča.
Posredno pa je zadela zbornico smrt ITletnega, nadepolnega sina denarnega ministra Dunajevskega, kateri je dne 2. t. m. umrl za jetiko. — Pretekli petek pričela se je tukaj razstava pitane živine na glavnem živinskem trgu, katera traja tri dni; prvi dan je bilo vstopnine 2 gold., drugi dan 50 kr., tretji dan (danes v nedeljo) pa po 20 kr — Prignalo se je živine letos pa več kakor do sedaj in videti je bilo silo lepo pitanih goved, pa tudi bravov in prešičev.
S to razstavo preidem navadno na sedanje razmere dunajskega živinskega trga: Vpeljan je namreč nov tržni red in judovski komisijonarji ali mešetarji, bolje rečeno prekupci pripravljajo se nasprotovati tej mini-sterski naredbi, po kateri se imajo odstraniti te pijavke na korist živinorejcev, dunajskega prebivalstva pa tudi dunajskih mesarjev.
Nižeavstrijsko c. kr. namestništvo izdalo je dne 4r t. m. naredbo, po kateri se stavijo ovire zveze med živinskim trgom požunskem in dunajskim, sicer pa se nikakor ne omejuje kupčija z ogersko govedo na dunajskem trgu.
Vsled te naredbe napravili so prizadeti judje grozoviti krik v ogerskih časnikih pa tudi v zbornici poslancev. Koj trije poslanci oglasili so se na enkrat V zbornici zarad te naredbe in tudi ministerski predsednik Tisza je zatrobil v tisti rog ljubljencev svojih judovskih trdeč, da je omenjena naredba očividno nepo-stavna, ker je v nasprotji z carinsko in trgovsko zvezo avstrijsko-ogersko.
To je bila zopet voda na mlin dunajskih judov in njihovih pristašev, ki so kar vriskali veselja zavolja tako nenadoma nastalih težav z Ogersko.
Meni se pa dozdeva, da ogerski poslanci niso bili podučeni prav v tej stvari in da bode njihova sodba tudi drugačna, kedar zvedo, za čegavo kožo se prav za prav gre in kedar jim morebiti naša vlada na izbiranje da ono naredbo ali pa drugo, po kateri se podolski živini zopet vrata odprejo v Avstrijo in tako v resnici živinorejcem nastane škoda.
Včeraj bila je velika spomladanska vojaška parada? pri kateri je bil navzoč, kakor zmiraj, cesar, vsi navzoči nadvojvodi in velika množica vnanjih odličnih gostov.
119
Tukajšnji levičarski časniki strastno oberajo naredbo od 3. dne t. m., po kateri je razpuščena trgovinska zbornica praška, vpeljan nov volilen red in so na tej podlagi razpisane nove volitve. S tem je odpravljena huda trdnjava čeških nemškutarjev, huda krivica češkemu narodu!
Od kranjsko-stajerske meje 30. marca. — Naj poročam čitateljem ^Novic", kako marljivo Savinčanje za koristen in trudplačiven hmelj zemljo pripravljajo. To ti je na polji v imenovani okolici vse živo, še bolje, ko ob pšenični žetvi ali pa ajdovi setvi. Tudi Motničani bodo do pol tisuča hmeljovih sadik posadili. Kako bo pa le kaj drugod po Kranjskem?
Ko ravno o hmelju kramljamo, naj povem, da so ga „Novice" uže leta l852. list 16. in 17. priporočale, leta 1853. pa prinesle popolni „Poduk v hmeljoreji" v listu 20. in slednjih, in so povedale, da vsega zemljišča ni dobro kmetu s hmeljem zasaditi, ker bi se ob slabi letini slabo obnesel, in bi bilo dela ob času trganja in sušenja preveč ž njim, so djale, kar je premislika irredno.
Žavčanom pa naj tudi povem, da se je v slovenski literaturi pri njih prvokrat hmelj imenoval v stoletni pratiki, ki je bila od žavskega beneficijata Ant. Breznika spisana in v Ljubljani 1789. natisnjena. Bilo je v ti „Pratiki'* več kmetijskih podukov.
G. Križnik. Iz kamniškega okraja 6. apr. — V „Ljubljanskem Listu^ št. 6. dne 5. marca sem čitalv dopisu iz kamniškega okraja o pritožbi zavoljo zaostale šolnine. Zato pa omenjam jaz toliko, kar zadene tukajšno občino H. zgoraj omenjenega okraja , ker je bil urad ves čas v mojih rokah. Ne bom na drobno dokazaval, ampak le toliko opišem, kar je resnice, da se je preteklo leto pri davkariji pobiral zaostali dolg šolnine od leta 1874. po ukazu deželnega odbora. Ta dolg je bil uže meseca grudna 1880. na prošnjo županstva te občine od c. kr. okrajnega glavarstva zgoraj omenjenega okraja gotovo iztirjan v znesku 12 gold. 60 kr. od starišev šolo ob-iskajočih otrok, kateri so ga tudi plačali. Pri šolskem prikladu je bil pa od 15 mesecev 2 gold. 41 kr. previsok račun, katerega smo morali tudi pri davkarju plačati, tedaj se je pri davkarju pobralo 15 gold. in 1 kr. Se ve da po ukazu više oblasti, ki so poslušali le okrajnega glavarja, ne pa župana. Ravno taka se je godila tudi sosednim občinam.
Letina prav dobro obeta, ozimna žita so prav lepa, tudi sadje se prav dobro pripravlja za cvetje; ravno danes, ko to pišem, sem videl bukovo zelenje. Marelice uže cveto; češnje bodo tudi v par dneh cvetele. To je v naši tuhinjski dolini kaj nenavadnega, sam Bog varuj kakega mraza, da bi nam sadja ne vzel. <^e bo tako naprej, bo prav lepa velika noč, da malo takih.
Tudi živinske kupčije so prav živahne, kmetovalci so tega zelo veseli, ker je cena visoka, Bog daj, da bi že dalje to trpelo.                                                    P.
Iz Ljubljane. (Osuševanje ljubljanskega močvirja in pa Mepšavanje Ljubljane.) Gotovo bo osuševanje ljubljanskega močvirja odpravilo mnogo nadležne megle, katera je uže marsikaterega ptujca oplašila, da se ni naselil v Ljubljani. — Ako se pa pri predstoječih delih za osuševanje v prvi vrsti ozira na znižanje vodotoča Ljubljanice skozi mesto, tedaj se bo podala tudi prilika, odpraviti kanale, po katerih se zdaj odceja v vodo vsa nesnaga in ako se napravijo nabrežja s sprehajališi od Brega do unstran zidanega mosta na levem bregu in pa še mala zveza nabrežij zgor in spod Hradeckijevega mosta, tedaj se bode takoj odpravilo marsikatero starinsko ozadje pobrežnih hiš, bela Ljubljana si zbriše zadnje maroge Btarih časov  in  dobi najlepše sprehajališe ob bregovih
snažne Ljubljanice. Z gnojem pa potem porabljenim na korist kmetijstvu podvoji se lahko število goved ljubljanske okolice. — To dvoj nato doseči namerava, kakor smo culi iz merodajnega vira, še drug načrt za osuševanje, katerega vzdelati je ministerstvo naročilo nad-inženirju Podhagskemu, in zato se je nadjati, da tudi mestni zastop ljubljanski teh ozirov ne izgubi izpred oči ter pred izdelanjem načrta izreče svoje veljavne želje.
— (Iz trgovinske in obrtne zbornice. — Dalje.) 3. Ivan Foderl v Ljubljani dokazal je v svoji prošnji, da je vodil od L 1872—1878. samostalno pekarijo in da od tega časa do zdaj ravno to obrt vodi v imenu matere svoje. Mestni magistrat priporoča prošnjo in odsek je tudi prepričanja, da je prosilec z ozirom na ministerski ukaz, izdan dne 14. januarija 1884., št. 46.987, dokazal sposobnost za to obrt in vsled tega uasvetuje: G. kr. deželni vladi naj se priporoča prošnjo uslišati.
4.    Franc Dolenec iz Ljubljane prosi, da bi se mu dovolilo nastopiti in samostalno izvrševati mesarijo v Ljubljani. Prosilec je dokazal, da se je toliko časa učil omenjene obrti, kolikor zahteva minist. ukaz, izdan dne 17. septembra 1830. 1., drž. zaij. št. 149; izkazal jo pa samo, da je kot pomagač le osem mesecev in dvanajst dni delal. V svoji prošnji se sklicuje na zdravniško spričevalo, s katerim dokazuje, da ne more opravljati težkega dela mesarskega pomagača, da bi pa lahko samostalno vodil to obrt. Odsek je mnenja, da ima prosilec z ozirom na to, da se je z mesarijo le tri mesece in dvanajst dni menj ko štiri leta bavil, dalje z ozirom na to, da je tudi drugi razred realke z dobrim vspehom dovršil in zaradi tega se gotovo tudi v obrti hitreje izuril, vsekako take sposobnosti, kakoršne se morajo terjati za samostalno vodstvo omenjene obrti, ter uvaže-vaje te razloge, predlaga odsek: C. kr. dež. vladi se priporoča to prošnjo izjemno uslišati.
5.   Jarnej Grželj iz Senožeč navaja v svoji prošnji, da se je 4 leta čevljarstva učil, ter da je tudi nad 4 leta kot pomagač delal, kar tudi županstvo v Senožečah potrjuje, priporočujoč prošnjo. Odsek se z ozirom na prosilcev dokaz in izkaz, da se je več let, kakor uže omenjeni minist. ukaz terja, z navedeno obrtjo bavil, strinja s predlogom c. kr. okr. glavarstva v Postojini ter stavi predlog: Slavna c. k. deželna vlada naj prošnjo usliši.
6.    Blaž Bole iz Slavine ne more predložiti spričeval , ker so osobe, katere bi mu jih dati mogle, uže umrle. Dokazal pa je, da je bil pri vojacih nad deset let čevljar. Županstvo pa tudi potrjuje, da je Blaž Bole popolnem izvežban v čevljarstvu. Odsek meni, da ti dokazi pač mogo nadomestiti spričevala, katera tir-jajo zakona določila, ter strinjajo se s predlogom c. k. okrajnega glavarstva v Postojini, nasvetuje: C. k. dež. vladi se prošnja priporoča v ugodno rešitev.
7.    Karol Rondič na Slapu navaja, da si je kovačije priučil in da bode šel letos še v podkovsko šolo v Ljubljani; županstvo izdalo je tudi potrjujoče izjavo, vendar ker on ne more dokazati, da je kot pomagač najmanj 2 leti delal, se odsek ne more strinjati s predlogom C. kr. okr. glavarstva v Postojini, ter je marveč mnenja, naj bi se prošnja odbila. Ker se bode prosilec v podkovski šoli tudi v drugih kovaških opravilih lahko izuril, mu gotovo ne bode težko v bodočem letu s spričevalom dokazati, da je sposoben za imenovano rokodelsko obrt. Odsek torej stavi predlog: C. kr. deželni vladi se nasvetuje to prošnjo zavrniti.
8.    Josip Stemberger, mesar v Trnovem, želi ustanoviti podružnico v Ilirski Bistrici; dokazal je njega bodoči zastopnik, več let v Trstu samostalen mesar, da ima vse sposobnosti, podružnico, v kateri se bode letos
120
meso sekalo, samostalno voditi. Odsek toraj, oziraje se na minist. ukaz z dne 14. januarija 1884. 1., predlaga: C. kr. dež. vladi se nasvetuje prošnjo uslišati.
9.    Uršula Novak iz Koritnice trdi. da uže več let
v-                                                                                     '
kruh peče. Županstvo v Knježaku potrjuje to trditev, tudi izjavlja, da ima prositeljica sposobnost za to obrt, in C. kr. okr. glavarstvo v Postojini priporoča prošnjo, uvažuje, da tu ni govora o veliki, marveč le mali hišni obrti, in odsek nasvetuje: C. k. deželni vladi se priporoča, naj prošnjo usliši.
10.    Mihael Pajsar iz Ljubljane izkaže, da je bil pri vojacih deset let krojač in da je pozneje nad osem let kot pomagač delal. Odsek z ozirom na dokazano sposobnost prosilčevo za obrt krojača, predlaga: C. k. dež. vladi se priporoča, naj prošnjo usliši.
11.    Matej Muškovič iz Slavine se uže 13 let z mizarijo bavi in županstvo potrjuje prosilčevo sposobnost za samostalno izvrševanje obrti mizarja. Odsek, strinjajoč se s predlogom c. kr. okr. glavarstva v Postojini, nasvetuje: C. k. deželni vladi se priporoča, naj prošnjo ugodno reši.
12.    Franjo Gostiša, mesar v Gorenjem Logatci, prosi, naj bi se mu dovolilo v Dolenjem Logatci sekati in razprodajati meso. Prošnjo podpira tudi c. kr. okr. glavarstvo in odsek meni, da se mu z ozirom na mini-sterski ukaz, izdan 14. januarija 1884. št. 46.987 ne more odrekati dovoljenje za samostalni nastop in izvrševanje te rokodelske obrti, zaradi tega tudi stavi predlog: C. k. deželni vladi se nasvetuje, naj prošnjo usliši.
13.    Adolf Hauptmann, barvomaznik v Ljubljani, izkaže s spričevalom, da se je učil omenjene obrti več let in da je uže 8 let vodja te obrti pri svoji materi Heleni Hauptmann. Mestni magistrat potrjujoč navedeno, priporoča prošnjo. Odsek meni, da omenjeno spričevalo in potrditev mestnega magistrata nadomestujeta ona spričevala, katera tirja ukaz trgovinskega ministra sporazumno z ministerstvom za notranje zadeve izdan dne 17. septembra 1883., drž. zak. št. 149, toraj odsek nasvetuje:  C. k. deželni vladi se priporoča, da prošnjo
1 • v •
aslisi.
14.    Josip Janežič iz Postojine ne more s spričevalom dokazati, da se je pri Mateji Lenhardu v Loži 372 leta mizarstva učil, izkaže pa s spričevalom, da je bil 11 let mizarski pomagač v Postojini. C. k. okr. glavarstvo priporoča prošnjo in odsek je tudizadobil prepričanje iz prošnji priloženega spričevala, da ima prosilec sposobnost, to rokodelsko obrt samostalno izvrševati, torej predlaga: C. k. deželni vladi se priporoča, naj prosilcu dovoli, da sme mizarstvo samostalno nastopiti ter izvrševati.
15.    Janez Matic iz Most izkaže, da je od 1874. leta do konca 1877. leta obrt čevljarja samostalno izvrševal. Županstvo potrjuje, da se je prosilec čevljarstva učil in več let kot pomagač delal in izkazal, da ima sposobnost za to obrt. C. kr. okrajno glavarstvo v Radoljici priporoča prošnjo in odsek se strinja s tem priporočilom, ker je prosilec z ozirom na ministerske ukaze izkazal sposobnost za omenjeno obrt, ter predlaga: C. kr. deželni vladi se priporoča, naj prošnjo ugodno reši.
16.    Franjo Kraigher iz Postojine izkaže s spričevalom županstva v Postojini, da je Vj^ leta delal kot učenec pri krojači in s spričevalom krojača Brnota in zadruge krojačev na Dunaji, da je nad 3 leta kot pomagač delal. C. kr. okr. glavarstvo priporoča prošnjo in odsek tudi predlaga: C. kr. okr. deželni vladi se nasvetuje, da prošnjo usliši.
17.    Ivan Novak iz Dražkovec izkaže s spričevalom županstva v Slavini, da je kot učenec in pomagač dalj časa pri kovačih delal in da ima sposobnost, obrt ko-
vača samostalno izvrševati. C. kr. okr. glavarstvo v Postojini priporoča prošnjo in odsek, strinjajoč se * tem, predlaga: C. kr. deželna vlada izvoli naj, prošnjo ugodno rešiti.
18.    Peter Durjava na Velikem Ubeljskem, izkaže s spričevalom županstva v Ročinji, da je 27^ leti delal kot učenec in da je nad 2 leti služil kot pCmagač pri mizarski obrti. C. k. okr. glavarstvo priporoča proŠDJOy torej odsek, strinjajoč se s tem priporočilom, stavi predlog: C. kr. deželna vlada blagovoli naj prošnjo uslišati.
19.    Martin Pahule iz Bukovice izkaže s spričevalom županstva občine Danje, da je sposoben čevljarstva samostojno izvrševati. To potrjuje tudi čevljar Puželj^ kateri tudi spričuje, da se je Martin Pahule 3 leta čevljarstva učil in tudi kot pomagač delal. C. kr. okrajna glavarstvo v Kočevji priporoča, da bi se prošnja Martina Pahuleta, kateri je gluhonem, uslišala in bi se mu 8^ tem pomoglo, da si z malo obrtnijo živež služi. Odsek tudi priporoča prošnjo, ter nasvetuje: C. kr. deželna vlada naj prošnjo usliši.
20.    Marijana Košir iz Kras izkaže s spričevalom županstva občine Smlednik, da je uže več let kruh pekla. Odsek je prepričan, da tu ne more biti govor o navadni pekarski obrti, marveč le o obrti najmanjše vrste, zaradi tega tudi meni, da se sme prošnja priporočiti ter predlaga: C. k. deželni vladi se ta prošnja priporoča.
Vseh dvajset predlogov je zbornica vsprejela.
V.    Gosp. Vazo Petričič poroča, da je c. kr. trgovinsko ministerstvo naznanilo, da posamne trgovinske in obrtne zbornice zaračunajo uradnikom potnine na tak način, da niso v nobeni razmeri s službo dotičnega uradnika , in vsled tega je povabilo zbornico, naj bi a tej zadevi stavila utemeljene predloge, kateri bi se mogli vporabiti pri osnovi pravilnika za vse trgovinske in obrtne zbornice. Poročilo navaja natančno ona obstoječa določila, po katerih se naj ravnajo državni uradniki pri računih o potninah in se ozira na ministerske ukaze od 18. junija 1883. drž. zak. št. 115, od 28. septembra 1858. drž. zakona št. 166, od 3. decembra 1859 drž. zak. št. 321, od 28. junija 1876 drž. zak. št. 97, od 4. oktobra 1863 št. 19, 572, od 27. oktobra 1873. št. 44; a odsek je bil tega mnenja, da bi se ne nasveto-valo pravilnik za potnine tako uravnati, kakor je uravnan za državne in deželne uradnike, in da bi se ta uravnalo tako, da bi se zborničnim uradnikom le pravi troški za voznino povračali. Na podlagi obširnega poročila stavi poročevalec v imenu odseka naslednje predloge :
1.  a) Za potovanje v službi zunaj uradnega kraja se sme zaračunati tajuikom in njih namestnikom 8. gld. dijete, drugim konceptnim uradnikom 6 gld., in kance-listom 4 gold.
b) Za potovanje v službi v uradnem sedeži se sme tajnikom in njih namestnikom zaračunati dnevščine 5 gold., drugim konceptnim uradnikom 4 gold., in kance-listom 2 gold. 50 kr.
2.   Za potovanje v službi se smejo povrniti le pravi stroški za vožnjo.
Zbornica vzprejme predloge.
VI.    Gosp. Vazo Petričič poroča o dopisu brzojavnega vodstva o napravi brzojavne postaje v Zagorji. V poročilu se navaja , koliko meri produktivni svet v tem kraji, pri katerih rečeh je precej živahen promet, našteva tamošnje tovarne in veliki premogokop, v kojih najde dela veliko število delalcev; dalje se omenja, koliko je v Zagorji obrtnikov in trgovcev; omenja tudi bližnje toplice v Mediji. Na podlagi navedenega stavi se predlog: Zbornica nasvetuje napravo brzojavne postaje v Zagorji, katera bi bila v zvezi s tamošnjim poštnim uradom.
121
Zbornica vzprejme ta predlog.
VIL Gosp. Vazo Petričič poroča, da je c. kr. okrajno glavarstvo na podlagi zakona z dne 19. junija 1866 drž. zak. štev. 85 dovolilo Josipu Verderberju v Kočevji nastaviti javno tehtnico. Na podlagi §. 15. tega zakona se sme za tehtanje po dovoljeni tarifi plačilo vzprejemati; take tarife potrjuje politično deželno ob-lastvo, katero pa ima prej zaslišati trgovinsko in obrtno zbornico. Tarifa ne sme biti previsoka ter more biti le mala odškodnina za trud in troške, katere napravlja javoa tehtnica podjetniku. Po predloženi tarifi bi se plačevalo: za tehtanje rogate živine, telet in prašičev po 10 kr., za tehtanje praznega voza z jednim konjem 5 kr., od naloženega voza z jednim konjem 10 kr., in od naloženega voza z dvema konjema 20 kr., za tehtanje raznega druzega blaga od 100 kil po 2 kr.
Odsek meni, da je tarifa opravičena, ter predlaga: Zbornica naj c. k. deželni vladi nasvetuje, da te tarife potrdi.
Zbornica vzprejme predlog.
VIII. Gosp. Janez Knez poroča o prošnji mesarjev iz Kranja, naj bi trgovinska in obrtna zbornica nasve-tovala, da bi se pravica mestne občine, določevati mesu ceno, odpravila, ali da bi vsaj ona na to delala, da bi se mestna tarifa tako visoko postavila, kakoršna je v Loki, Tržiči in Radoljici. Prositelji utemeljujejo prošnjo s tem, da se pri ustanovljanji in določevanji mestne tarife za meso ne uvaževajo vsi oni vzroki, kateri bi morali biti merodajni. V Kranji postavljena je za letošnji mesec marc cena mesa brez priklade na 1 kilogr. 44 kr,, v Loki pa na 46 kr., v Tržiči in Radoljici celo na 48 kr. za kilogr. Mesarji navedenih krajev kupujejo klavno živino na semnjih v Kranji, torej ravno tam, kjer mesarji iz Kranja. Ker morajo po ravno taki ceni klavno živino plačevati in tudi kož in gnoja dražje ne proda-jejo, kakor mesarji v Kranji, morala bi biti cena v vseh teh krajih enaka. Mesarji iz naposled omenjenih krajev lahko živino dražje plačujejo, ker imajo višo mestno tarifo za meso, in posledica temu je, da morajo tudi kranjski mesarji ravno tako drago živino kupovati. Dokler so politična oblastva določevala tarife mesu, so bile te za Loko in Kranj enake, za Tržič in Radoljico pa za eden novčič niže pri vsakem funtu. Takrat pa ni bilo še živinskih semnjev v Kranji in je bila tudi živina cenejša, ker niso tuji kupci toliko živine iz Kranjske od-peljavali, kolikor zdaj. Cena mesu se je v teku desetih let le za Va novčiča povišala, in če se prevdari, koliko dražji je zdaj živina, Kakor je bila pred 10 leti, trdijo prositelji, da mestni odbor kranjski ne določuje zdanjim razmeram primerne cene, vsled česar tudi nimajo pri svoji obrti nobenega dobička; in če se te razmere ne predrugačijo, morali bodo mesarsko obrt opustiti.
Odsek meni, da bi, oziraje se na izkušnje, katere je občinstvo v mnogih krajih v Kranjski dobilo, bilo umestno, ko bi se mestna tarifa tudi v Kranji opustila in bi se mesarjem prepustilo, da tarifo za meso določajo, vendar le pod tem uvetom, da bi moral vsak tarifo na vidljivem kraji pri svoji prodajalnici napisano imeti. To bi — meni odsek — ne moglo občinstvu v Kranji škodovati, ker je tam več mesarjev. Občina ima pa po §. 51. obrt. zakona z dne 15. marca 1883., drž. zak. št. 39, tudi pravico predlagati največe (maksimalne) tarife, katere ustanovlja z ozirom na dejanstvene razmere politično deželno oblastvo, vprašavši prej v tej zadevi trgovinsko in obrtno zbornico. Z ozirom na to predlaga odsek: C. kr. deželni vladi se nasvetuje, naj bi visokemu c. k. ministerstvu za notranje zadeve stavila nasvet, da bi preklicalo postavljanje cene za meso V Kranji.
Gosp. Ferd. Sajovic ugovarja utemeljevanju pro-
silcev, češ, da je po neki stari pogodbi cena mesu v Loki 2 kr. viša, nego ona v Kranji. Na ceno v Radoljici se ne more ozirati, ker tam se cena zelo spreminja. Konečno predlaga gosp. govornik, naj bi se nasvetovalo samo za 3 mesece postavljanje cene preklicati.
Gosp. Otomar Bamborg opozorja na uže omenjene maksimalne tarife.
Gosp, Vazo Petričič podpira predlog gosp. Sajovica ter omenja, da mesta, v katerih se je postavljanje tarife za meso preklicalo, nimajo posebno ugodnih izkušenj, marveč le visoke tarife, in enako izkušnjo bodo najbrže dobili tudi v Kranji.
Gosp. P eter ca meni, da bi meso moralo v Kranji vsaj to ceno imeti, kakoršna je v Loki, ker tudi ti-klavno živino na semnjih v Kranji kupujejo.
Gosp. Sajovic odgovarja, da kranjski mesarji po-kupujejo na semnjih le ono živino, katera ostane, in dobijo jo tedaj ceneje.
Gosp. Sajovic in gosp. Knez priporočata svoje predloge. Pri glasovanji vzprejme se g. Sajovicev predlog.
IX.* Gosp. Luckmann predlaga, naj se obširnejša poročila o sejah trgovinske in obrtne zbornice vsaj v 14 dneh po seji razglašajo in odseki naj se vsak mesec najmanj enkrat v seje skličejo.
Zbornica vsprejme ta predloga.
—  (Trgovinska zbornica kranjska) zborovala je včeraj v mestni dvorani ljubljanski. Navzoči so bili skoraj vsi odborniki. Sklenilo se je po kratkem razgovoru, iz katerega je bilo razvidno, da se ministerstvo glede novega volilnega reda na marsikaj ni oziralo , kar je utemeljila in predlagala zbornica, — predložiti volilni red po vladini naredbi v višje potrjenje
V odbor za dolenjsko železnico volili so se z aklamacijo gospodje: predsednik Kušar, V. Petričič in Eichelt er.
—  (Tajnik c. k. hnetijske družbe kranjske gosp. G. Pire) imenovan je za popotnega učitelja kmetijstva na Kranjskem. Kedar bi se na učiteljski pripravnici ljubljanski namestil za podučevanje v kmetijstvu strokovnjak, tedaj se ima posel pravega popotnega učitelja opustiti, tako čujemo.
—  (Gosp, Josip Martinak), dosedaj okrajni sodnik v Velikih Lašicah imenovan je za svetovalca deželne sodnije pri c. k. okrožni sodniji Novomeški. — Iz srca čestitamo odličnemu, marlivemu in narodnemu g. svetovalcu.
—  (Nove knjige). Odbor za Jurčičev spominek naznanja, da kmalu pride na svitlo II. zvezek Jurčičevih zbranih spisov, dalje pa še tudi letos III., IV., in V., zvezek.
Cena bo novim zvezkom po 70 kr. nevezanim, v lepe Bonačove platnice vezanim pa po 50 kr. več.
Dalje je v Tiskarni Mohorjeve družbe prišlo na svitlo novo delce marljivega našega vojaškega pisatelja pl. Sočebrana z naslovom ;,kratek poduk o zemljišči." Cena knjižici slovensko-nemški z dvema podobama je 20 kr.
—  V zalogi J. Blaznikovih naslednikov je prišla na svitlo povest: „Roparsko življenje", prosto poslovenil Ig. Hladnik. Cena 20 kr. — V J. Leonovi tiskarni v Mariboru pa je dotiskana knjižica „Morilec Hugon Šenk in njegova tovariša^' z 20 podobami.
— {Slovenska gledališka predstava) je všliki ponedeljek v 14. dan t. m. Začetek ob Va 8. uri zvečer. Predstavljal se bode prvikrat z deželno nagrado odlikovani ljudski igrokaz v 4 dejanjih s petjem, godbo in plesom „kolo" „Baron Fran Trenk" , kateri je izvirno hrvaški spisal slavnoznani J. E. Tomšič in preložil za slovensko  gledališče režiser g. Josip Gecelj.   K tej
predstavi posodi uprava deželnega narodnega gledišča v Zagrebu vso krasno izvirno garderobo in pri predstavi svira godba našega domačega pešpolka. Za igro vežbali 80 se marljivo naši neutrudljivi diletanti, skrbno se bode uprizorila, torej upamo, cla se bode s polnim vspe-hom predstavljala in do zadnjega prostora Talijin hram napolnila. Čujemo,   da  bode  pisatelj g. Tomšič osobno
nrisoten  nredstavi.
122