IZVIRNI ZNANSTVENI ČLANEK - ORIGINAL SCIENTIFIC PAPER
Prejeto/Revised: Marec 2013 Popravi jeno/Revised: April 2013 Sprejeto/Accepted: Maj 2013
KOMPONENTE STORITVE IN NJIHOV POMEN PRI ZAMENJAVI ZDRAVSTVENE ZAVAROVALNICE
Service Components and Their Importance in Health Insurance Changes
Urban Šebjan
Doktorski študent na Ekonomsko-poslovni fakulteti, Univerza v Mariboru urban.sebjan@gmail.com
Majda Bastič
Univerza v Mariboru, Ekonomsko-poslovna fakulteta majda.bastic@uni-mb.si
Izvleček
V prispevku proučujemo pomembnost komponent, ki sestavljajo storitev dopolnilno prostovoljno zdravstveno zavarovanje (DPZZ). Raziskovalni model večkomponen-tne storitve smo preverili z modeliranjem strukturnih enačb (SEM) na vzorcu 300 slovenskih uporabnikov te storitve. Ugotovili smo, da je storitev DPZZ sestavljena iz petih komponent, ki jim uporabniki pripisujejo različno pomembnost, da največjo pomembnost pripisujejo komponentam način plačevanja zavarovalne premije, dodatna zavarovalna kritja in kakovost zavarovalnih storitev, da je zelo malo uporabnikov storitve DPZZ, ki so naklonjeni zamenjavi zdravstvene zavarovalnice, ter da obstaja značilna razlika med uporabniki, ki so zamenjavi zdravstvene zavarovalnice naklonjeni, in tistimi, ki temu niso naklonjeni, le v pomembnosti komponente mnenja javnosti. Pri drugih komponentah značilnih razlik nismo našli. Ključne besede: komponente storitve, dopolnilno prostovoljno zdravstveno zavarovanje, zdravstvene storitve, zdravstvena zavarovalnica
prrT-
Naše gospodarstvo / Our Economy Vol. 59, No. 3-4, 2013 pp. 14-25
DOI: 10.7549/ourecon.2013.3-4.02
UDK: 368:614.2 JEL: 113
Abstract
This article examines the importance of components comprising the service complementary voluntary health insurance (CVHI). The multi-component service research model was tested using structural equation modeling (SEM) with a sample of 300 Slovenian users of this service. The authors found that the CVHI service consists of five components to which users attach different importance. Users attach the highest importance to mode of payment of insurance premiums, additional insurance coverage, and the quality of insurance services. Very few CVHI users would change their health insurance company, and a significant difference exists between users who favor changing health insurance companies and those who do not, albeit only in the importance of public opinion. For other components, no significant differences were found.
Keywords: service components, complementary voluntary health insurance, health services, health insurance company
1 Uvod
Zdravje je ena najpomembnejših človekovih vrednot (Elizur in Sagie 1999, 79), ki ga ne opredeljujemo samo z vidika bolezni in poškodb, temveč tudi z vidika popolnega telesnega, duševnega in družbenega počutja (Parekh 2003, povzeto po Gupta 2007, 379). Obvezno zdravstveno zavarovanje v Sloveniji ne krije vseh zdravstvenih storitev, pripomočkov in zdravil, zato zdravstvene zavarovalnice ponujajo storitev dopolnilno prostovoljno zdravstveno zavarovanje (DPZZ), ki krije uporabnikom tiste zdravstvene storitve, ki niso zajete
v obveznem zdravstvenem zavarovanju. Zdravstvene zavarovalnice ponujajo enako zdravstv eno varstvo v okviru storitve DPZZ. razlikujejo pa se po zavarovalni premiji, kakovosti zavarovalnih storitev, dodatnih zavarovalnih kritjih, popustili in drugih ugodnostih, ki utegnejo imeti različen pomen pri uporabnikovem nakupnem odločanju. Večina slovenskih državljanov ima žc sklenjeno pogodbo o DPZZ. zato lahko zdravstvene zavarovalnice povečujejo svoj tržni delež le na podlagi uporabnikove odločitve, da zamenja zdravstveno zavarovalnico.
V	Sloveniji imajo dopolnilna prostovoljna zdravstvena zavarovanja 20.5 % delež v cclotncm portfelju zavarovanj (SZZ 2012. 68). Leta 2011 jc imela največji tržni delež zdravstvena zavarovalnica Vzajemna (58 %). sledita ji zavarovalnica Adriatic Slovcnica (23 %) in zavarovalnica Triglav z 18 % tržnim deležem (Vzajemna 2011.40). Zaradi vedno večje konkurence in želje po povečanju svojih tržnih deležev ponudniki prostovoljnih zdravstvenih zavarovanj iščejo možnosti difcrcnciacijc svojih storitev z dodajanjem novih komponent, ki bi utegnile vplivati na odločitev uporabnika za zamenjavo zdravstvene zavarovalnice. Zelo malo jc znanega o vplivu, ki ga imajo posamezne komponente storitve DPZZ na odločitev uporabnika o zamenjavi zdravstvene zavarovalnice, kar povečuje zanimanje za raziskovanje tega zavarovalniškega področja (Lado in Mavdc-u-Olivares 2001).
Zato so cilji naše raziskave (a) ugotoviti, koliko komponent storitve DPZZ uporabniki zaznavajo in (b) kako zaznavajo pomen posameznih komponent te storitve, ter (c) poiskati, ali zamenjavi zdravstvene zavarovalnice naklonjeni in nenaklonjeni uporabniki pripisujejo komponentam storitve DPZZ različen pomen.
2 Teoretična izhodišča
2.1 Pomen dejavnikov zdravstvenega zavarovanja
V	okviru različnih tipologij zdravstvenega zavarovanja najdemo različne raziskave, ki obravnavajo dejavnike nakupnega odločanja za prostovoljno zdravstveno zavarovanje (Schokkacrt idr. 2010, Vcra-Hcrnandcz 1999, Doiron idr. 2008). Ugotovljeno jc bilo. da ni razlik v sklenjenem prostovoljnem zdravstvenem zavarovanju med tistimi uporabniki. ki so v slabem zdravstvenem stanju, in tistimi, ki so v dobrem zdravstvenem stanju (Doiron idr. 2008. Buch-mueller idr. 2004).
Thomson in Mossialos (2009.282) povzemala študijo, ki je bila izvedena na Poljskem. S Študijo so raziskovalci proučevali pripravljenost za nakup zdravstvenih zavarovanj za kritje stroškov zdravljenja. Ugotovljeno jc bilo. da leta 2007 51 % gospodinjstev (42 % leta 2005 in 38 % leta 2003) ni bilo zainteresiranih za nakup katere koli vrste zdravstvenega zavarovanja. 31 % gospodinjstev (44 % leta 2005. 47 % leta 2003) pa je tega leta ocenilo, da si ne more privoščiti stroškov zdravstvenega zavarovanja. Druga gospodinjstva so izrazila interes za nakup zdravstvenega zavarovanja.
vendar le ob zavarovalni premiji, ki ni višja od 24.02 EUR. Zdravstvena zavarovanja z zavarovalno premijo do 24,02 EUR bi kupile družine z enim ali dvema otrokoma, ki živijo v večjih mestih.
Raziskovalci se pri raziskavah omejujejo na povpraševanje po zdravstvenih zavarovanjih na splošno (Wang in Roscninan 2007. Harmon in Nolan 2001). na prostovoljna zdravstvena zavarovanja (Nguyen in Knowles 2010. Aliking idr. 2009. Costa-Font in Garcia 2003, Hopkins in Kidd 1996. Proppcr 1989) ali na druge vrste zavarovanj (Norman Zietz 2003. Chen idr. 2001) in izbiro zdravstvenih načrtov iz sociološke, demografske, finančne in sistemske perspektive (Parente idr. 2004. Barringcr in Milkovich 1996). Raziskovalci se v večji meri osredotočajo na raziskovanje življenjskih zavarovanj (Kakarin Sluikla 2010, Gutter in Hatcher 2008. Norman Zietz 2003).
Za nakup prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja obstaja veliko dejav nikov odločanja. Raziskovalci so ugotovili, da se verjetnost sklenitve prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja ali obseg zavarovalnega kritja razlikuje glede na demografske dejavnike (starost, spol, velikost gospodinjstva, zakonski stan) in socioekonomske dejavnike (premoženje, izobrazba, dohodek, zaposlitveni status, družbeni sloj. območje prebiv ališča) ter kognitivne sposobnosti (Henriquez Hôfter 2006. Liu in Chen 2002. Costa-Font in Garcia 2003, Paccagnclla idr. 2012). Liu in Chen (2002) sta npr. ugotovila, da je pri moških, ki imajo vlogo glave družine, manjša verjetnost za nakup načrta zdravstv enega zavarovanja in se odločajo za manjši obseg zavarovalnega kritja kol ženske. Cosla-Fonl in Garcia (2003) sta še ugotovila, da sta zaznana kakovost zasebne in javne zdravstvene oskrbe pomembna dejavnika povpraševanja po prostovoljnem zdravstvenem zavarovanju. Verjetnost za nakup prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja je odvisna tudi od regije, v kateri uporabniki živijo. Ugotovljeno jc bilo šc. da jc verjetnost, da imajo prostovoljno zdravstveno zavarovanje sklenjeno uporabniki, ki živijo v mestih, večja kot verjetnost, da imajo tako zavarovanje sklenjeno uporabniki, ki živijo na podeželju (Liu in Chen 2002, Costa-Font in Garcia 2003). Harmon in Nalon (2001) dodajata še dejavnike, kot so zdravstveno stanje, sestava družine, družinski status, ki vplivajo na verjetnost izbire prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja. V raziskavah prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja v Angliji so ugotovili, daje politična preferenca eden izmed pomembnih dejavnikov, ki vpliva na nakup zdravstvenega zavarovanja (King in Mossialos 2002). Dolgotrajni čakalni seznami zdravljenja vplivajo na povečano verjetnost za nakup prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja. V Veliki Britaniji čakalna doba na zdravljenje, daljša od 12 mesecev, poveča vcrjclnosl za nakup prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja (Joliar idr. 2010). Na odločitev o nakupu tega zavarov anja vplivata tudi dejavnika, kot sta slopnja naklonjenosti tveganju in zaznavanje morebitnih izgub zaradi bolezni (Cutler in Zeckhauser 2000, Santerre in Ncun 2000. povzeto po King in Mossialos 2005).
Moissialos in Thomson (2004) ugotavljala. da na povpraševanje po prostovoljnem zdravstvenem zavarovanju poleg nenaklonjenosti tveganju vplivajo še dejavniki, kot so verjetnost, da se pojavi bolezen, obseg izgube ob pojavu bolezni, dohodek, izobrazba uporabnika in zavarovalna premija. Vendar ugotavljata, da se vpliv posameznih dejavnikov razlikuje od države do države. V EU. kjer je zagotovljena visoka zaščita pred tveganjem finančne izgube v primeru bolezni, so zavarovalna premija, prihodek in izobrazba pomembnejši od obsega finančne izgube (vsaj ko obravnavamo prostovoljno zdravstveno zavarovanje). Rezultati raziskav v ZDA pa kažejo, da je pov praševanje po prostovoljnem zdravstvenem zavarovanju ccnovno neelastično. Empirične Študije kažejo na cenovno elastičnost med -0.03 in -0.54 (Marquis in Long 1995, Ahking idr. 2009).
2.2 Zamenjava zdravstvene zavarovalnice
Raziskav, ki bi podrobneje obravnavale uporabnikovo naklonjenost do zamenjave zdravstvene zavarovalnice, ni veliko. Raziskovalci sc osredotočajo na ovire, s katerimi sc soočajo uporabniki ob zamenjavi finančnih institucij (Colgate in Bodo 2001). uporabnikovo vedenje ob zamenjavi v bančnem sektorju (Clcmcs idr. 2010) in dejavnike odnosov z uporabniki, ki vpliv ajo na uporabnikovo vedenje ob zamenjavi ponudnika storitve (Lopez idr 2006).
Rezultati mednarodne Študije kažejo, da naklonjenost zamenjavi zdrav stvenih zavarovalnic ni visoka (Laskc-Al-dcrshof idr. 2004). Številnim zahodnoevropskim državam je v sistem zdravstvenega varstva uspelo uvesti konkurenčna razmerja. Na Nizozemskem so leta 2006 uvedli nov zakon o zdravstvenih zavarovanjih, ki bi zavarovancem omogočal lažji prehod med zdravstvenimi zavarovalnicami. Leta 2007 je v tej državi zamenjalo zdravstveno zavarovalnico 6 % uporabnikov, leta 2008 4 % in leta 2009 le še 3 %. Ugotovljeno je bilo tudi. da so ženske, starejši uporabniki (65 let in več), uporabniki, ki so manj časa (do 2 leti) zavarovani pri zdravstveni zavarovalnici, in tisti, ki so v boljšem zdravstvenem stanju, bolj naklonjeni zamenjavi zdravstvene zavarovalnice kot drugi uporabniki (Hcndriks idr. 2010).
Na odločitev o zamenjavi zdravstvene zavarovalnice vplivajo zdravstveno stanje, socioekonomski in geografski dejav niki ter dejavniki predhodnega zdravstvenega zavarovanja. Dormont in sodelavci (2009) ugotavljajo, da v okviru dopolnilnega prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja uporabniki zdravstvene zavarovalnice nc zamenjajo, če ocenjujejo. daje njihovo zdravje zelo dobro. Ljudje, ki so v slabem zdravstvenem stanju, kronično bolni in invalidi, zaznavajo več ovir za zamenjavo zdravstvene zavarovalnice kot drugi (Rooijcn idr. 2011).
Mlajša in bolj izobražena populacija pogosteje zamenja zdravstveno zavarovalnico kot starejša in manj izobražena populacija (Riskcr 2000. Mosca in Schut-WeÎkzijn 2008). Ljudje z višjo izobrazbo so bolj pripravljeni tvegati, na voljo imajo več informacij o razpoložljivih zdravstvenih zavaro-
valnicah. zaradi česar sc laže odločijo za drugo zdrav stveno zavarovalnico. Večja verjetnost za zamenjavo zdravstvene zavarovalnice je pri mladih in izobraženih ljudeh, ki živ ijo v velikih mestih in so predvsem na začetku svoje karierne poti (Mosca in Schut-Welkzijn 2008).
Rezultati dosedanjih raziskav kažejo, da so sc avtorji v njih osredotočili predvsem na sociockonomskc. demografske in geografske dejavnike, manj pa na samo storitev DPZZ. ki jo lahko ponudnik prilagaja potrebam njenih uporabnikov.
Raziskovalci na področju zdravstvenih zavarovanj in varstva sc pogosto osredotočajo na proučevanje pomena nekaterih ključnih dejavnikov, kot so kakovost zavarovalnih storitev (Costa in Garcia 2003. Asgarv idr. 2004), zavarovalna premija in uporabnikov a občutljivost na spreminjanje zavarovalne premije (Beeson idr. 2005), pričakovane koristi zavarovanja (Ngvuvcn in Knovvlcs 2010), zagotavljanje in obseg zavarovalnih kritij (Shi 2001. Xu idr. 2006. Liu idr. 2002). ki se odražajo v dostopnosti, kakovosti zdravstvene oskrbe, financiranju in javnih zdravstvenih storitvah (Aranjo 2010). Literatura, v kateri so pojasnjeni stroški uporabnikovega iskanja, izhaja iz iskanja cene in kakovosti storitev ter stroškov zamenjave, ko sc uporabniki odločajo za novega ponudnika zavarovalnih storitev (Gravelle in Masiero 2000. Schlesinger in Schulenburg 1991). Mossialos in Thomson (2004) navajata, daje zavarovalna premija eden izmed pomembnih dejavnikov povpraševanja po PZZ. Loncica in soavtorji (2012) predstavljajo številne dejavnike vedenja uporabnikov na zavarovalniškem trgu. Med drugimi navajajo dejavnike, povezane s tržno dejavnostjo zavarovalnice, kamor uvrščajo njeno promocijsko politiko, značilnosti zavarovalnih storitev, plačilo zavarovalne premije, in dejavnike, pov ezane z osebjem zavarovalnice. Iz teli ugotovitev izhajata naslednji liipotezi:
HI: Storitev DPZZje sestavljena iz vsaj petih komponent, kijih uporabniki razlikujejo tako, da jim pripisujejo različno pomembnost.
112: Način plačevanja zavarovalne premije, dodatna zavarovalna kritja in kakovost zavarovalnih storitev so najpomembnejše komponente v storitvi DPZZ.
Dejavnikov, zaradi katerih uporabniki zamenjajo zdravstveno zavarovalnico, je veliko. Hkrati se uporabniki med seboj razlikujejo tudi po naklonjenosti do zamenjave zdravstvene zavarovalnice; ta sc lahko odraža v dejavnikih zdravstvenega zavarovanja, ki jim uporabniki pripisujejo različen pomen. Nekateri raziskovalci proučujejo nadzorovane in nenadzorovane dejavnike, ki sc osredotočajo na okolje storitve in stališča (Lin 2010). Keavenev (1995) nav aja dodatne nadzorovane dejavnike pri zamenjavi zav arovalnice. kol so stališče do storitv e, zavarovalna premija, okolje in poslovna morala. Spodbuda za zamenjavo zdravstvenih zavarovalnic sc odraža pri uporabnikov ih željah po nižji zavarovalni premiji in boljši kakovosti zavarovalne storitve (Lako idr. 2011). Jong in soavtorji (2008) navajajo, da je najpogostejši razlog za zamenjavo zdravstvene zava-
rovalnicc privlačnost ponudbe. Pri zamenjavi zdravstvene zavarovalnice pripisujejo uporabniki največji pomen zavarovalni premiji, zavarovalnemu kritju in kakovosti zdravstvene oskrbe. Za zamenjavo zdravstvene zavarovalnice in s tem povezane spremembe zdravstvenega zavarovanja potrebujejo uporabniki ustrezne informacije. Pridobivajo jih od družinskih članov, prijateljev, znancev, ki jim zaupajo, ter s pomočjo tiskanih in spletnih medijev. Pri tem imajo osebni viri informacij večji pomen kot neosebni (Riskcr 2000). V skladu s temi spoznanji bomo preverili naslednjo hipotezo:
H3: Pri vsaj eni komponenti storitve DPZZ obstajajo statistična značilne razlike v pomembnosti med zamenjavi zdravstvene zavarovalnice naklonjenimi in temu nenaklonjenimi uporabniki.
3 Metodologija
3.1	Instrument raziskave
Podatke za preverjanje liipotez smo dobili s pisnim vprašalnikom. V dosedanjih raziskavah nismo našli merilnega instrumenta o komponentah storitve DPZZ. zato smo ga sestavili sami v dveh fazah. V pn i fazi smo pregledali ponudbe storitve DPZZ različnih slovenskih zdravstvenih zavarovalnic in /. uporabniki te storitve izvedli pet globinskih intervjujev. Z njimi smo dobili dodatne informacije o želenih komponentah v storitv i DPZZ. Nato smo izvedli še globinski intervju s strokovnjakom za zdravstvena zavarovanja z namenom, da vprašalnik prečistimo in po potrebi dopolnimo. V drugi fazi smo razumljivost vprašalnika testirali na vzorcu 5 uporabnikov. Po zaključeni drugi fazi je vprašalnik vseboval 57 postavk. Njihovo pomembnost v storitvi DPZZ smo merili s 5-stopcnjsko lestvico od I (zelo nepomembna) do 5 (zelo pomembna).
Glede na stopnjo naklonjenosti zamenjavi zdravstvene zavarovalnice smo uporabnike razvrstili v tri skupine: zamenjavi zdrav stvene zavarovalnice naklonjeni uporabniki, neodločeni uporabniki in zamenjavi nenaklonjeni uporabniki. Anketirance smo prosili še. da sc razvrstijo v eno izmed treh starostnih skupin: do 30 let. od 31 do 50 let in nad 51 let.
3.2	Vzorec
Ciljno populacijo so predstavljali uporabniki, ki so pravno sposobni skleniti storitev DPZZ. so obvezno zdravstveno zavarovani v Sloveniji in so zavezanci za doplačila. Uporabili smo namenski vzorec. Seznam 300 uporabnikov, ki imajo sklenjeno storitev DPZZ pri konkurenčni zdravstveni zavarovalnici, nam je posredovala ena izmed zdravstvenih zavarovalnic. Uporabnike je na njihovem domu anketiralo 30 zavarovalnih zastopnikov v obdobju od 15. februarja do 26. marca 2008. Vseli 300 uporabnikov s seznama je privolilo v anketiranje, vsi so tudi odgovorili na vsa vprašanja v vprašalniku.
V vzorcu je bilo 300 uporabnikov, starih 18 let in več. Največ uporabnikov, tj. 47 %. je bilo starih med 31 in 50 let. Do 30 let je bilo starih 28 % uporabnikov, nad 50 let pa 25 %. 82 % uporabnikov ni bilo naklonjenih zamenjavi
zdravstvene zavarovalnice. 5 % jih je bilo temu naklonjenih, 13 %pa je bilo neodločenih.
3.3 Analiza podatkov
Pri preverjanju hipoteze HI smo v prv i fazi izvedli ek-sploratorno faktorsko analizo (exploratory factor analysis -EFA). Smiselnost uporabe faktorske analize smo preizkusili z Bartlettovim testom sferičnosti (BTS) in Keiser-Meyer -Olkinovo statistiko (KMO). Neodvisnost faktorjev in enostavnejšo faktorsko strukturo smo dobili z metodo vari max. V drugi fazi smo izvedli konfirmatorno faktorsko analizo (confirmatory factor analy sis - CFA). Skladnost proučevanega modela s podatki smo preverili z naslednjimi indeksi skladnosti: hi-kvadrat y; (clii-square), CFI (comparative fit index), GFI (goodncss-of fit index), NFI (normcd fit index). Tucker-Lewisov indeks TLI (Tucker-Lewis index). RMSEA (root mean square error of approximation) in x2/df (df- stopinje prostosti). Proučevani model smemo vzeti za skladen s podatki, če velja: CFI > 0.9, GFI > 0.9. RMSEA < 0.5. TLI > 0.9. NFI > 0.9 (Schumacker in Lomax 2004, Blunch 2008),
Zanesljivost merjenja postavk smo preverili s koeficientom zanesljivosti R:. Vrednost R2 nad 0,5 kaže na sprejemljivo zanesljivost (Bollcn 1989). Za konstrukte (faktorje) smo izračunali zanesljivost kompozita (composite reliability - CR). ki naj bo višja od 0,7, in povprečje izločenih v arianc (average variance extracted - AVE), ki je dosežena, kadar povprečja izloženih varianc za posamezne konstrukte presegajo v rednost 0.5 (Forncl in Lacker 1981). Notranjo konsistentnost konstruktov smo preverili s Cronbachovo a. ki mora biti višja od 0.7 (Nunnally 1978).
Veljavnost lestvice smo tako analizirali s pomočjo kon-vcrgenlnc in diskriminantne veljavnosti. Konvcrgcntna veljavnost je potrjena, kadar je povprečje izločenih varianc konstruktov višje od 0,5 (Forncl in Lacker 1981. Hair idr. 1998). Diskriminantna veljavnost je potrjena, ko noben kvadrat korelacijskega koeficienta ni večji od vrednosti AVE (FornclI and Larckcr 1981).
Pri preverjanju hipoteze H2 smo uporabili opisno statistiko (povprečna vrednost - standardni odklon). Za preverjanje hipoteze H3 smo uporabili parametrični t-test za dv a neodv isna vzorca pri stopnji značilnosti 0,05.
Konfirmatorno faktorsko analizo smo izvedli s programom AMOS verzije 20. IBM. eksploratorno faktorsko analizo, parametrični t-test in opisno statistiko pa s program SPSS verzije 20, IBM.
4 Rezultati
4.1 Osnovne komponente storitve DPZZ za zamenjavo zdravstvene zavarovalnice
V cksploratorni faktorski analizi smo upoštevali vseh 57 spremenljivk. Bartlettov test sferičnosti (p < 0.001) in Kaiscr-Mcvcr-Olkinova statistika (KMO = 0,873) kažeta na smiselnost uporabe EFA.
Dobili smo 11 faktorjev (komponent). Lastne vrednosti vseh faktorjev so bile višje od vrednosti ena. 38 komponent s faktorskimi utežmi, manjšimi od 0,5 smo izločili, in sicer: »zavarovalna premija«, »kritje dermatologije«, »kritje gastroenterologije«, »popust pri novem zavarovanju pri nadstandardnih zdravstvenih zavarovanjih«, »popust pri bioenergijskih storitvah«, »popust pri sklenitvi storitve DPZZ preko spleta«, »popust pri enkratnem letnem plačilu zavarovalne premije«, »popust pri storitvi DPZZ za krvodajalce«, »popust pri plačilu premije ob direktni obremenitvi«, »popust pri sklenitvi storitve DPZZ za 10 let«, »popust pri plačevanju zavarovalne premije kot odtegljaj pri dohodku«, »trikrat letno brezplačno upravičeno prvo mnenje zdravnika«, »brezplačna modra številka«, »vključenost storitve DPZZ v paket premoženjskega zavarovanja«, »priložnostno darilce«, »nagradne igre ob sklenitvi storitve DPZZ«, »ugodnosti v zdravilišču«, »možnosti sklenitve v nadstandardno zdravstveno zavarovanje kot rehabilitacija po poškodbi«, »strokovnost zaposlenih«, »razlike v ponudbah storitve DPZZ med zdravstvenimi zavarovalnicami«, »enostavnost sklenitve storitve DPZZ«, »pravno-orga-nizacijska oblika zdravstvene zavarovalnice«, »zaupanje v
zdravstveno zavarovalnico«, »ugled zdravstvene zavarovalnice«, »uporaba informacijskih orodij pri sklenitvi storitve DPZZ«, »finančna stabilnost zdravstvene zavarovalnice«, »finančna sredstva, ki jih zdravstvena zavarovalnica vlaga v okolje«, »stopnja inovativnosti zavarovalnice«, »pretekle izkušnje z zavarovalnico«, »kadrovske spremembe v zavarovalnici«, »mnenje družine«, »mnenje prijateljev in znancev«, »odločitev delodajalca o storitvi DPZZ«, »strah pred boleznijo ali nezgodo«, »oglaševanje storitve DPZZ z znanimi osebami«, »razlike med ponudniki storitve DPZZ«, »zadovoljstvo z zdravstveno zavarovalnico« in »zdravje kot vrednota«. Razloge za izločitev večjega števila postavk (spremenljivk) utemeljujemo z manjšo kompleksnostjo storitve DPZZ v primerjavi z drugimi zavarovalnimi storitvami (npr. premoženjska zavarovanja); po našem vedenju merilni instrument za merjenje pomembnosti komponent storitev DPZZ še ni bil razvit, zato smo ga zastavili širše in upoštevali večino dejavnikov, ki so jih obravnavali drugi raziskovalci. Ker vzorec raziskave ni bil velik in predpostavljeni model ne zelo kompleksen, smo uporabili najstrožje maje za kriterije, po katerih smo se odločali o vključitvi posameznih postavk v merilni instrument.
Tabela 1: Komponente storitve DPZZ
Faktorji in postavke		Faktorske uteži3	Pojasnjena varianca	R2 (zanesljivost)	Povprečna vrednostb	Standardni odklon
Kritja	Dodatna zavarovalna kritja		33,9		4,47	0,860
DKR1	Kritje gastroenterologinje	0,773		0,598	4,37	0,907
DKR2	Kritje kardiologije	0,816		0,666	4,62	0,760
DKR3	Kritje nevrologije	0,826		0,682	4,48	0,856
DKR4	Kritje oftalmologije	0,811		0,658	4,49	0,882
DKR5	Kritje otorinolaringologije	0,799		0,638	4,47	0,843
DKR6	Kritje endokrinologije	0,841		0,708	4,44	0,850
DKR7	Kritje urologije	0,830		0,689	4,43	0,906
Kakovost	Kakovost zavarovalnih storitev		16,2		4,26	0,893
KK1	Prijaznost in ustrežljivost zaposlenih	0,773		0,597	4,28	0,920
KK2	Dostopnost informacij o storitvi DPZZ	0,759		0,577	4,21	0,918
KK3	Dostopnost in pripravljenost zastopnika	0,718		0,515	4,24	0,881
KK4	Varnost zdravstvenega zavarovanja	0,724		0,525	4,32	0,852
Mnenja	Mnenja javnosti		8,9		3,25	1,145
MJ1	Mnenje medijev o storitvi DPZZ	0,825		0,680	3,23	1,183
MJ2	Mnenje državnih organov o storitvi DPZZ	0,903		0,815	3,23	1,193
MJ3	Mnenje ostalih ponudnikov storitve DPZZ	0,785		0,616	3,28	1,057
Popusti	Popusti		8,5		3,76	1,272
PP1	Vstopni stroški v vzajemne sklade	0,852		0,726	3,72	1,357
PP2	Sklenitev zavarovanja na potovanjih v tujino z asistenco	0,757		0,573	3,96	1,160
PP3	Vstopni stroški ob sklenitvi naložbenih zavarovanj	0,889		0,790	3,62	1,271
Premija	Način plačevanja premije		6,5		4,07	1,049
PR1	Načini plačevanja zavarovalne premije	0,732		0,536	4,00	0,992
PR2	Plačevanje zavarovalne premije brez stroškov na sedežu zavarovalnice	0,699		0,489	4,14	1,101
' Vse faktorske uteži so statistično značilne na ravni 0,001.
b Merjeno na 5-stopenjski lestvici od 1 — zelo nepomembna do 5 — zelo pomembna komponenta storitve DPZZ pri zamenjavi zdravstvene zavarovalnice.
Na ta način smo pridobili 5 faktorjev, ki smo jih poimenovali: način plačevanja premije, dodatna zavarovalna kritja, mnenja javnosti, kakovost zavarovalnih storitev in popusti.
V naslednji fazi smo izvedli konfirmatorno faktorsko analizo. Oblikovanih je bilo pet faktorjev (latentnih spremenljivk). Dobljene faktorske uteži so se gibale med 0,699 in 0,903 in so bile statistično značilne na ravni 0,001. Vrednosti R2 so bile uporabljene za ocenjevanje zanesljivosti posamezne opazovane spremenljivke za storitev DPZZ.
R2 pri spremenljivki »mnenje prijateljev in znancev« je bil manjši od 0,5, zato smo jo izločili. Izločili pa nismo spremenljivke »plačevanje zavarovalne premije brez stroškov na sedežu zavarovalnice« (R2 = 0,489), saj je R2 zelo blizu predpisane vrednosti 0,5, njena povprečna vrednost (4,14) pa višja od povprečne vrednosti faktorja (4,07), kar nakazuje njeno pomembnost v storitvi DPZZ pri zamenjavi zdravstvene zavarovalnice. Dobljeni rezultati, prikazani v tabeli 1, potrjujejo konvergenčno veljavnost.
Faktor dodatna zavarovalna kritja razloži 33,9 % celotne variance, faktor kakovost zavarovalnih storitev razloži 16,2 %, faktor mnenja javnosti o storitvi DPZZ razloži 8,9 %, faktor popusti razloži 8,5 % in faktor načini plačevanja premije razloži 6,5 %. Vseh pet faktorjev skupaj razloži 74,0 % celotne variance.
4.2 Ocenjevanje skladnosti modela s podatki
Rezultati testa f (x2(142) = 248,977 inp< 0,001) kažejo, da ne obstaja popolna skladnost modela s podatki. Indeks GFI znaša 0,918 in je višji od predpisane spodnje meje 0,9. Enako velja za indekse CFI = 0,966. TLI = 0.960. NFI = 0,926. V okviru parsimoničnih indeksov skladnosti smo opazovali RMSEA in normiran hi-kvadrat %2. Vrednost RMSEA znaša 0,050, vrednost %2/df znaša 1.753 in zadovoljuje predpisani kriterij. Razen testa x2 vsi drugi kazalniki kažejo na skladnost petfaktorskega modela s podatki. Hkrati pa ti kazalniki za enofaktorski model kažejo, da ni skladen s podatki (tabela 2).
Tabela 2: Povzetek statistike za enofaktorski in večfaktorski model
Enofaktorski model	Večfaktorski model
1 faktor	5 faktorjev"
X2(152) = 1636,134	X2(142) = 248,977
X2/df= 10,764	X2/df= 1,753
p = 0,000	p = 0,000
RMSE = 0,181	RMSE = 0,050
GFI = 0,573	GFI = 0,918
CFI = 0,535	CFI = 0,966
TLI = 0,476	TLI = 0,960
NFI = 0,513	NFI = 0,926
dodatna zavarovalna kritja, mnenja javnosti, kakovost zavarovalnih storitev, popusti in način plačevanja premije
Predlagano faktorsko strukturo komponent storitve DPZZ pri zamenjavi zdravstvene zavarovalnice prikazujemo na sliki 1.
Vrednosti CR in AVE za vseh pet konstruktov (tabela 3) so presegle predpisane vrednosti 0,7 in 0,5. V vseh primerih je zadoščeno Fornell-Lackerjevemu kriteriju, saj so kvadrati korelacije med konstrukti manjši od vrednosti AVE. Tudi vrednosti Cronbachove a se gibljejo med 0,675 in 0,931, kar vse kaže na zanesljivost oblikovanih konstruktov.
Izvedli smo tudi faktorsko strukturo drugega reda, ki jo prikazujemo na sliki 2, s katero smo iskali empirično potrditev, da je storitev DPZZ sestavljena iz petih komponent. Vrednost statistike hi-kvadrat (x2(147) = 259,302) kaže, daje model statistično značilen (p < 0,001). Absolutni indeks GFI znaša 0,915 in je višji od predpisane vrednosti 0,9. Vsi prirastkovni indeksi so nad predpisano vrednostjo 0,9 (CFI = 0,965, TLI = 0,959, NFI = 0,923) in podpirajo model. Vrednost RMSEA znaša 0,051, kar kaže na sprejemljivost modela. Vrednost x2/df znaša 1,764 in zadovoljuje predpisani kriterij. Predstavljeni indeksi skladnosti kažejo, daje predlagana faktorska struktura drugega reda ustrezna. S slike 2 je razvidno, da se pri zamenjavi zdravstvene zavarovalnice vse komponente pozitivno povezujejo s storitvijo DPZZ.
Dobljeni rezultati kažejo, da uporabniki v storitvi DPZZ zaznavajo vseh pet komponent, ki smo jih opredelili kot način plačevanja premije, dodatna zavarovalna kritja, mnenja javnosti, kakovost zavarovalnih storitev in popusti, zato bomo sprejeli hipotezo HI.
Tabela 3: Konvergentna in diskriminanta veljavnost modela
Faktorji in spreme nljivke		Cronbachova a	CRa	AVE"
Kritja	Dodatna zavarovalna kritja	0,931	0,932	0,663
Mnenja	Mnenja javnosti	0,874	0,877	0,704
Kakovost	Kakovost zavarovalnih storitev	0,832	0,832	0,554
Popusti	Popusti	0,868	0,873	0,696
Premija	Način plačevanja premije	0,675	0,677	0,513
■ CR - zanesljivost kompozita (angl. composite reliability)
b AVE — povprečje izločenih varianc (angl. average variance extracted)
Povprečne vrednosti komponent (tabela 1) kažejo, da je v storitvi DPZZ za uporabnike najpomembnejša komponenta dodatna zavarovalna kritja (4,47 ± 0,860), sledita ji komponenti kakovost zavarovalnih storitev (4,26±0,893) in način plačevanja premije (4,07±1,049), zato potrdimo hipotezo H2.
Slika 1: Faktorska struktura komponent storile DPZZ pri zamenjavi zdravstvene zavarovalnice
Slika 2: Faktorska struktura drugega reda komponent storile DPZZ pri zamenjavi zdravstvene zavarovalnice
Indeksi skladnosti: x2(142) = 248,977 (p = 0,000), GFI = 0,918, CFI = 0,966, TLI = 0,960, NFI = 0,926, RMSEA = 0,050, x2/df = 1,753
Indeksi skladnosti: x2(147) = 259,302 (p = 0,000), GFI = 0,915, CFI = 0,965, TLI = 0,959, NFI = 0,923 RMSEA = 0,051, X2/df = 1,764
Opomba: DKR1: Kritje gastroenterologije; DKR2: Kritje kardiologije; DKR3: Kritje nevrologije; DKR4: Kritje oftalmologije; DKR5: Kritje otorinolaringologije; DKR6: Kritje endokrinologije; DKR7: Kritje urologije; MJ1: Mnenje medijev o storitvi DPZZ; MJ2: Mnenje državnih organov o storitvi DPZZ; MJ3: Mnenje ostalih ponudnikov storitve DPZZ; KK1: Prijaznost in ustrežljivost zaposlenih; KK2: Dostopnost informacij o storitvi DPZZ; KK3: Dostopnost in pripravljenost zastopnika; KK4: Varnost zdravstvenega zavarovanja; PP1: Vstopni stroški v vzajemne sklade; PP2: Sklenitev zavarovanja na potovanjih v tujino z asistenco; PP3: Vstopni stroški ob sklenitvi naložbenih zavarovanj; PRI: Načini plačevanja zavarovalne premije; PR2: Plačevanje zavarovalne premije brez stroškov na sedežu zavarovalnice.
Tabela 4: Analiza razlik med uporabniki, ki so naklonjeni zamenjavi zdravstvene zavarovalnice, in tistimi, ki so temu nenaklonjeni, glede pomembnosti komponent storitve DPZZ
Faktorji	Naklonjeni zamenjavi3 zdravstvene zavarovalnice	Nenaklonjeni zamenjavi3 zdravstvene zavarovalnice	Statistična značilnost
Dodatna zavarovalna kritja	4,57 (1)	4,35 (1)	p = 0,395
Mnenja javnosti	3,79 (4)	3,15 (5)	p <0,05
Kakovost zavarovalnih storitev	4,29 (2)	4,26 (2)	p = 0,906
Popusti	3,79 (4)	3,64 (4)	p = 0,701
Način plačevanja premije	4,21 (3)	3,95 (3)	p = 0,329
' Merjeno na 5-stopenjski lestvici od 1 — zelo nepomembna do 5 — zelo pomembna komponenta storitve DPZZ pri zamenjavi zdravstvene zavarovalnice.
4.3 Razlike v zaznani pomembnosti
komponent storitve DPZZ med zamenjavi zdravstvene zavarovalnice naklonjenimi in temu nenaklonjenimi uporabniki
Iz primerjalne analize smo izključili neodločne uporabnike. Značilnost razlik med povprečnimi vrednostmi posameznih komponent v obeh skupinah smo preverili s parametričnim Mestom za dva neodvisna vzorca (tabela 4).
Značilnih razlik nismo našli pri Štirih komponentah storitve DPZZ. to so: dodatna zavarovalna kritja, kakovost zavarovalnih storitev, popusti in način plačevanja premije Statistično značilna razlika med obema skupinama uporabnikov pa obstaja le pri eni komponenti, to je mnenja javnosti o storitv i DPZZ. Zamenjavi zdravstvene zavarovalnice naklonjeni uporabniki dajejo večji pomen komponenti mnenje javnosti kot zamenjavi nenaklonjeni uporabniki. V komponenti mnenja javnosti so bile razlike zaznane pri mnenju državnih organov in mnenju medijev o storitvi DPZZ. Ker uporabniki storitev različno zaznavajo pomembnost ene komponente, sprejmemo hipotezo H3.
5 Sklep
Zdravstvene zavarovalnice v Sloveniji ponujajo storitev DPZZ z enakimi zavarovalnimi kritji. Razlikujejo se le po zavarovalnih premijah in drugih komponentah, ki so povezane z izvajanjem storitve DPZZ. Zdravstvene zavarovalnice imajo na slovenskem zavarovalniškem trgu omejene možnosti povečevanja tržnega deleža, saj ima večina uporabnikov DPZZ pri zdravstvenih zavarovalnicah že urejeno. Ugotovili smo. da je samo 5 % slovenskih uporabnikov storitev DPZZ naklonjenih zamenjavi zdravstvene zavarovalnice. zalo je povečanje Iržncga deleža v tem segmentu zdravstvenih zavarovanj zelo težko. Potencialne nove zavarovance predstavljajo mlajši uporabniki, ki se po končanem izobraževanju zaposlijo in na novo urejajo DPZZ. ali zavarovanci drugih zavarov alnic, ki jih konkurenčne zavarovalnice prepričajo, da zdravstveno zavarovalnico zamenjajo. Pri tem bo zavarovalnicam v pomoč poznavanje ključnih komponent storitve DPZZ. ki jim uporabniki pripisujejo največjo pomembnost. V raziskavi smo ugotovili, daje storitev DPZZ sestavljena iz pelih komponent, ki jih uporabniki razlikujejo tako. da jim pripisujejo različen pomen. Storitev DPZZ je sestavljena iz komponent: dodatna zavarovalna kritja, kakovost zavarovalnih storitev, mnenja javnosti o storitvi DPZZ. popusti in način plačevanja premije.
Rezultati naših analiz kažejo, da je med dodatnimi zavarovalnimi kritji za uporabnike najpomembnejše kritje kardiologije, kar je skladno z ugotovitvami Svetovne zdravstvene organizacije (World Health Organization). Ta v poročilu iz leta 2011 poudarja, da so bolezni srca in ožilja ined najpogostejšimi boleznimi v svetovnem merilu (WHO 2011). Tudi v Sloveniji prebiv alci najpogosteje zbolijo zaradi bolezni srca in ožilja (Vcrlot 2010). V komponenti kakovost zavarovalnih storitev sta za uporabnike najpomembnojši prijaznost in ustrežljivost zaposlenih. Pri načinu plačeva-
nja zavarovalne premije je za uporabnike najpomembnejše plačevanje zavarovalne premije brez stroškov na sedežu zdravstvene zavarovalnice. Uporabniki pripisujejo manjši pomen dvema komponentama storitve DPZZ. in sicer komponentama mnenja javnosti o storitvi DPZZ in popusti. Čeprav poskušajo zdravstvene zavarovalnice uporabnike s taktikami pospeševanja prodaje prepričali, da zamenjajo obstoječo zdravstveno zavarovalnico, uporabniki popustom ne dajejo velikega pomena.
Tako uporabniki, ki so naklonjeni zamenjavi zdravstvene zavarovalnice, kot tudi tisti, ki temu niso naklonjeni, so se podobno opredelili glede pomembnosti komponent storitve DPZZ. Razlike smo zaznali le pri komponenti mnenja javnosti o storitvi DPZZ.
Rezultati raziskave zdravstvenim zavarovalnicam omogočajo, da bolje razumejo pomembnost posameznih komponent v storitvi DPZZ. Te komponente jim bodo omogočile oblikovali konkurenčne ponudbe, ki bodo uporabnike prepričale, da bodo zamenjali zdravstveno zavarovalnico. Rezultate o pomembnosti komponcnl sloritvc DPZZ lahko zdravstvene zavarovalnice uporabijo pri snovanju novih dodanih vrednosti storitve DPZZ in pri pojasnjevanju vzrokov za uporabnikovo (nc)zamcnjavo zdravstvene zavarovalnice. Zdravstvene zavarovalnice bodo v prihodnje morale spremeniti taktike pospeševanja prodaje, saj ponujeni popusti uporabnikov ne prepričajo dovolj, da bi zdravstveno zavarovalnico zamenjali. Ker je stopnja naklonjenosti zamenjavi zdravstvene zavarovalnica nizka, je potreben celovit pristop k razvoju k lj učnih komponcnl in njihovo vk lj u-čevanje v sloritcv DPZZ. Razlik med zamenjavi zdravstvene zavarovalnice naklonjenimi in zamenjavi nenaklonjenimi uporabniki ni veliko. To nakazuje, da so za oba segmenta uporabnikov komponente storitve DPZZ pomembne in da je potrebna celovita obravnava te storitve. S celovitostjo lahko zdravstvene zavarovalnice na trgu dosežejo pozitivna mnenja različnih jav nosti, ki lahko prepričajo uporabnike, naklonjene zamenjavi zdravstvene zavarovalnice, da sklenejo DPZZ pri drugi zdravstveni zavarovalnici.
V raziskav i smo se oinojili na slovenski zavarovalniški trg ter na storitev DPZZ. v okviru slednje pa na raziskovanje komponent. Za ugotav ljanje razlik v zaznavanju pomembnosti komponent v storitvi DPZZ smo se omejili le na skupino zamenjavi zdravstvene zavarovalnice naklonjenih uporabnikov in skupino zamenjavi nenaklonjenih uporabnikov. Vzorec ni slučajen, zato moramo biti previdni pri posploševanju dobljenih rezultatov. Pomembnost komponent storitve DPZZ smo prikazali s pov prečnimi vrednostmi, ki izhajajo iz osnovnih spremenljivk. Zaradi manjše kompleksnosti storitve DPZZ smo se omejili na ključne komponente, ki jim uporabniki pripisujejo različen pomen. Omejili smo se na raziskovanje pomembnosti komponent v storitvi DPZZ. ne pa tudi na uporabnikovo dejansko zaznavanje komponcnl v proccsu menjave.
Menimo, da bi s proučevanjem področja zdravstvenih zavarovanj veljalo nadaljevati. Ker so uporabniki kompo-
ncnto popusti v storitvi DPZZ uvrstili na zadnje mesto, bi bilo smiselno iz\ esti raziskavo o zadovoljstvu in koristnosti popustov, ki jih uporabnikom nudijo slovenske zdravstvene zavarovalnice. Koristno bi bilo ugotavljati povezave med zadovoljstvom posameznih komponent storitve DPZZ in naklonjenostjo zamenjavi zdravstvene zavarovalnice. V ra/iskavo bi lahko vključili dodatne socioekonomske komponente. kot so spol, dohodek, območje stalnega prebivališča. zaznavanje morebitnih izgub zaradi bolezni, pogostost koriščenja zdravstvenih storitev, naklonjenost tveganju ... Vzorec bi lahko razširili na titje zavarovalniške trge. na katerih zdravstvene zavarovalnice uporabnikom nudijo storitev DPZZ. Uporabili bi lahko tudi drug metodološki pristop. Anketirancem bi lahko predstavili različne storitve DPZZ zdravstvenih zavarovalnic in anketiranci bi jih razvrstili od najboljše do najslabše.
Literatura
1.	A liking F. W.. C. Giaccollo in R. E. Santcrrc (2009). The aggregate demand for private health insurance coverage in the United States. The Journal of Risk and Insurance. 76 (1). 133-157. litlp://d\.doi.org/l(). 1111/j.l 539-6975.2009.01290.x
2.	Araiijo. E. (2010). The Demand for Voluntar)' Health Insurance (VHI) in the Brazilian Two-Tier Health System.
The Genova Association, Risk Insurance Economics, Health and Ageing 23 (October): 15-17.
3.	Asgary. A.. K. Willis. A. Taghvaei in M. Rafeian (2004) Estimating rural households' willingness to pay for health insurance. The European Journal of Health Economics 5 (3): 209-215. http://dx.doi.org/10.1007/sl0198-004-0233-6
4.	Barringcr. M. W. in G. T. Milkovich (1996). Employee health insurance decisions in a flexible benefits environment. Human Resource Management 35 (3): 293-315. hllp://dx.doi.org/10.1002/(SlCI)-1099-050X(199623)35:3<293::AID-HRM2>3.0.CO:2-S
5.	Bccson Royally, A. in J. Hagcns (2005). The effect of premiums on the decision to participate in health insurance and other fringe benefits offered by the employer: evidence from a real-world experiment.
Journal of Health Economics 24 (1): 95-112. http://dx.doi. org/10.1016/j.jhealeco.2004.07.005
6.	Blunch. Niels J. (2008). Introduction to structural equation modelling using SPSS and AMOS. Los Angeles: Sage.
7.	Bollen. K. A. (1989). Structural Equations with Latent Variables. Wilcv-lnlcrsciencc Publication.
8.	Buchmueller. T C.. A. Couffinhal. M Grignon in M. Pcrronnin (2004). Access to physician services: docs supplemental insurance matter? Evidence from France.
Health Economics 13 (7): 669-687. http://dx.doi. org/10.1002/liec.879
9.	Chen. R.. Wong Hong. A. in Lee. C. (2001). Age. Period, and Cohort Effects on Life Insurance Purchases in the
U.S. The journal of Risk and Insurance 68 (2): 303-328.
10.	Clemcs. M. D., C. Gan in D. Zhang (2010). Customer switching behaviour in the Chinese retail banking industry. International Journal of Marketing Bank 28 (7): 519-546. http://dx.doi.org/10.1108/02652321011085185
11.	Colgate. M. in L. Bodo (2001). Switching barriers in consumer markets: an investigation of the financial services industry. Journal of Consumer Marketing 18 (4): 332-347. http://dx.doi.org/10.1108/07363760110393001
12.	Costa-Font. J. in J. Garcia (2003). Demand For Private Health Insurance: How Important Is The Quality Gap? Health Economics 12: 587-599. http://dx.doi.org/10.1002/ hcc.756
13.	Doiron, D.. G. Jones in E. Savage (2008). Healthy, wealthy and insured? The role of self-assessed health in the demand for private health insurance. Health Economics 17 (3): 317-334. http://dx.doi.org/10.1002/hec.1267
14.	Donnont. B.. P. Geoffaid in K. Lamiraud (2009). The influence of supplementary health insurance on switching behaviour evidcncc from Swiss data. Health Economics 181 (1): 1339-1356. http://dx.doi.org/10.1002/hec. 1441
15.	Elizur. D. in A. Sagie (1999). Facets of Personal Values: A Structural Analysis of Life and Work Values. Applied Psychology:. In International Review 48 (1): 73-87. http:// dx.doi.org/10.1111/j. 1464-0597.1999.tb00049.x
16.	Fomcll. C. in D. F. Lacker (1981). Evaluating structural equation models with unobscrvable variables and measurement error. Journal of Marketing Research 18: 39-50. http://dx.doi.org/10.2307/3151312
17.	Gravelle. H. in G. Masiero (2000). Quality incentives in a regulated market with imperfect information and switching costs: capitation in general practice. Journal of Health Economics 19: 1067-1088. http://dx.doi. org/10.1016/S0167-6296(00)00060 -6
18.	Gupta. H. (2007). The role of insurance in health care management in India. International. Journal of Health Care Quality Assurance 20 (5): 379-391. http://dx.doi. org/101 108/09526860710763307
19.	Gutter. M.. S. inC. B. Hatcher (2008). Racial Differences in the Demand for Life Insurance. Journal of Risk and Insurance 75 (3): 677-689. http://dx.doi.org/10.ll 11/j. 1539-6975.2008.00279.x
20.	Hair. J. F.. R. E. Anderson. R. L. Talham in W. C. Black (1998). Multivariate Data Analysis with Readings, 5th ed. New York: Prentice-Hall International. Englewood Cliffs.
21.	Harmon. C. in B. Nolan (2001). Health insurance and health services utilization in Ireland. Health Economics 10 (2): 135-145. http://dx.doi.org/10.1002/licc.565
22.	Hcndriks. M., J. D. Jong. A. Brink-Muincn in P. P. Groenewegen (2010). The intention to switch health insurer and actual switching behaviour: arc there differences between groups of people? Health Expectations 13 (2): 195-207. http://dx.doi.Org/10.llll/j.1369-7625.2009.00583.x
23.	Henrique/ Hóficr. R. (2006). Private healthin-surance and utilization of health services in Chile.
Applied Economics 38 (4): 423-439. http://dx.doi. org/10.1080/00036840500392797
24.	Hopkins. S. in M. P. Kidd (1996). The determinants or the demand for private health insurance under Medicare.
Applied Economics 28 (12): 1623-1632. http://dx.doi. org/10.1080/000368496327598
25.	Johar. M.. G. Jones. M. koane. E. Savage inO. Slavrunova (2010). The demand for private health insurance: do waiting lists or waiting times mailer? (ITS: Centre for Health Economics Research and Evaluation 8: 1-12.
26.	Jong. J. D.. A. Brink-Muinen in P P. Groenewegen. (2008). The Dutch health insurance reform: switching between insurers, a comparison between the general population and the chronically ill and disabled. Health Services Researchi 8 (58): 1-9.
27.	Kakar. P. in R. Shukla (2010). The Determinants of Demand for Life Insurance in an Emerging Economy— India. The Journal of Applied Economic Research 4 (1): 49-77.
28.	Kcavcncy. S. M. (1995). Customer switching behavior in service industries: An exploratory study. Journal of Marketing 59 (2): 71-82. http://dx.doi.org/10.2307/1252074
29.	King, D. in E. Mossialos (2002). The Determinants of. Private Medical Insurance Prevalence in England. LSE Health and Social Care. London: The London School of Economics and Political Science Houghton Street London.
30.	King. D. in E. Mossialos (2005). The Determinants of Private Medical Insurance Prevalence in England, 1997-2000. Health Services Research 40 (1): 195-212. http://dx.doi.Org/10.llll/j.1475-6773.2005.00349.x
31.	Lado. N. in A. Maydcu-Olivarcs (2001). Exploring the link between market orientation and innovation in the European and US insurance markets. International Marketing Review 18 (2): 130-145. http://dx.doi. org/10.1108/02651330110389972
32.	Lako. C. J.. P. Roscnau in C. Daw (2011). Switching Health Insurance Plans: Results from a Health Survey. An Internationa! Journal of Health Care Philosophy and Policy 19: 312-328. http://dx.doi.org/10.1007/sl0728-()10-()l54-8
33.	Laskc-Aldershof.T..E. Schut. K. Beck. S. GreB. A. Shmueli in C. Van de Voorde (2004). Consumer Mobility in Social Health Insurance Markets: A Five-country Comparison. Applied Health Economics and Health Policy 3: 229-241. http://dx.doi.org/l0.2l65/00148365-200403040-00006
34.	Liu T. L. in C. S. Chen (2002). An analysis of private health insurance purchasing decisions with national health insurance in Taiwan. Social Science Medicine 55 (5): 755-774. hUp://dx.doi.org/10.1016/S0277-9536(01)00201-5
35.	Loncica. M., E. C. Pctrcscu. D. Loncica in M. Constanti-nescu. (2012). The role of education on consumer behav ior on the insurance market. Social and Behavioral Sciences 46: 4154-4158.
36.	Lope/. J. M. P., Y. P. Rcdondo in F. J. S. Olivan (2006). The impact of customer relationship characteristics on customer switching behavior: Differences between switchers and stayers. Managing Service Quality 6 (16): 556-574. http://dxdoi.org/10.1108/09604520610711909
37.	Marquis. M. S. in S. H. Long (1995). Worker demand for health insurance in the non-groupmarket..y«wroa/ of Health Economics\ 14, 47-63. http://dx.doi.org/10.1016/0167-6296(94)00035-3
38.	Moissialos. E. in S. Thomson (2004). Voluntary health insurance in the European Union. Brussels: European Observatory on Health Systems and policies.
39.	Mosca, I. in A. Schut-Welkzijn (2008). Choice determinants of the mobility in the Dutch health insurance market. The European Journal of Health Economics 9 (3): 261-264. http://dx doi.org/Kt l007/sl0198-007-0073-2
40.	Nguyen H. in J. Knowles (2010). Demand for voluntary health insurance in developing countries: The case of Vietnam's school-age children and adolescent student health insurance program. Social Science & Medicine 71: 2074-2082. http://dx.doi.Org/10.1016/j. socsci nied.2010.09.033
41.	Norman Zielz. E. (2003). An Examination of the Demand for Life Insurance. Risk Management and Insurance Review 6 (2): 159-191. http://dx.doi.Org/10.1046/J. 1098-1616.2003.030.x
42.	Nunnally. J. (1978). Psyhomelric Theory. New York: Mcgraw-Hill.
43.	Paccagnella. O.. V Rebba in G. Weber (2012). Voluntary private health insurance among the over 50s in Europe.
Health Economics 1-27.
44.	Parcntc. S. T.. R. Fcldinan in J. B. Christianson (2004). Employee Choice of Consumer-Driven Health Insurance in a Multiplan. Multiproduct Setting. Health Services Research 39 (42): 1091-1112. h(lp://dx.doi.org/10.1111/j. 1475-6773.2004.00275.x
45.	Propper, C. (1989). An ecometric analysis of the demand for private health insurance in England and Wales. Applied Economics 21: 777-792. http://dx.doi. org/10.1080/758520273
46.	Riskcr, D. C. (2000). Factors inlluencing employee hcaltli plan choice in the corporate selling. Health Marketing Quarterly 18: 15-27. http://dx.doi.org/10.1300/ J026vl8n01 02
NG, ■ . 3-4/2013 I/»IKN /NAM UVIKI :IAN .'O, NA ■:! NI I ; ivVfk:
47.	Rooijcn. M. R.. J. D. Jong in M. Rijkcn (2011). Regulnlcd competition in health care: Switching and barriers to switching in the Dutch health insurance system.
Health Services Research 11 (1): 95-104. http://dx.doi. org/10.1186/1472-6963-11-95
48.	Schokkacrt. E.. T. Van Ourti. D. Dc Gracvc. A. Lccluysc inC. Van dc Vootdc (2010). Supplemental health insurance and equality of access in Belgium. Health economics 19 (4): 377-395. http://dx.doi.org/10.1002/hcc.1478
49.	Schumacker. R. E. in R. G. Lomax (2004). A beginner's guide to structural equation modeling. London: L. Erlbaum.
50.	Shi. L. (2001). The convergence of vulnerable characteristics and health insurance in the US. Social Science & Medicine 53 (4): 519-529. http://dx.doi.org/10.1016/S0277-9536(00)00357-9
51.	SZZ - Slovensko zavarovalno združenje. Gospodarsko interesno združenje slovenskih zavarovalnic. (2012) Statistični zavarovalniški bilten 2012. Dosegljivo: hup:// www.zav-zdruzcnjc.si/docs/Slatislicni%20zavaroval-niski%20bilten%202012.pdf.
52.	Thomson. S. in E. Mossialos (2009). Private health insurance in the European Union. London: School of Economics and Political Science
53.	Vcra-Hcrnandcz. A. M. (1999). Duplicate coverage and demand for health care. The case of Catalonia. Health Economics 8 (7): 579-598. http://dx.doi.oig/10.1002/(SI-CI)1099-1050( 199911)8:7<579::AID-HEC478>3.().C0:2-P
54.	Vertot. Nelka (2010). Svetovni'danzdravja 2010. Dosegljivo: http://www.stat.si/novica prikazi.aspx?id=3040.
55.	Vzajemna (2011). Revidirano letno poročilo za leto 201'1. Do segljivo: hI tp://w vvvv.vzajcin na si/media/rev idi rano. Ip.za_.2011.pdr.
56.	Wang H. in R. Rosenman (2007). Perceived need and actual demand Tor health insurance among, rural Chinese residents. Economic Review 18 (4): 373-388.
57.	WHO - World Health Organization (2011). Global status report, on nonecomm municable disease 2010. Dosegljivo: http://www.who.inl/ninh/publications/ncd_report_full_ enpdf.
58.	Xu. X.. A. Divya. A. Vahratian in S. Ransom (2006). Insurance coverage and health care use among near-elderly women. Art icleli omen's Health Issues 16 (3): 139-148. http://dx.doi.Org/10.1016/j.wlii.2006.02.005
Urban Šebjan je diplomiral na Ekonomsko-poslovni fakulteti Univerze v Mariboru na smeri Management. Na isti fakulteti je končal specializacijo s področja marketinškega komuniciranja in magistriral na smeri za marketing. Dolgo časa je sodeloval z Zavarovalnico Triglav, d. d., na področju marketinga. Na Ekonomsko -poslovni fakulteti je doktorski kandidat na področju managementa, organizacije in informatike, posveča pa se raziskovanju procesne organizacije, inovativnosti organizacije, konceptov CRM in sodobnih informacijskih rešitev.
Urban Šebjan is management graduate who earned his MSc in marketing at the University of Maribor—Faculty of Economics and Business, where he also completed his specialization in marketing communication. He has long worked in the Marketing Department of Triglav Insurance Company. He is currently a PhD student at the University of Maribor—Faculty of Economics and Business, Department of Organization and Informatics. His research focuses primarily on process organization, innovation organization, concepts of CRM, and modern information technology.
Dr. Majda Bastič je redna profesorica za področje operacijskih raziskav na Eko-nomsko-poslovni fakulteti Univerze v Mariboru. Raziskovalno se ukvarja z optimizacijo poslovnih procesov in uporabo kvantitativnih metod v inovacijskem menedžmentu in trajnostnem razvoju. Je avtorica in soavtorica številnih znanstvenih člankov, učbenikov in poglavij v knjigah. Sodelovala je na več kot 50 znanstvenih konferencah. Je glavna urednica revije Naše gospodarstvo in pomočnica urednika revije Central European Journal of Operations Research.
Majda Bastič, PhD, is a professor of operations research at the Faculty of Economics and Business, University of Maribor. Her research is focused on business process optimization and the use of quantitative methods in innovation management and sustainable development. She has authored and co-authored a number of scientific articles, textbooks, and book chapters. She has participated in more than 50 scientific conferences. She is editor-in-chief of the journal Our Economy and an associate editor of the Central European Journal of Operations Research.