Pravila slovenske krščansko-socljalne zveze za Štajersko. V založbi Zveze. Tisk tiskarne sv. Cirila. - 3 S 1. Ime in sedež. Društvo ni politično in se imenuje: »Slovenska krščansko-socijalna zveza za Štajersko«. Sedež društva je v Mariboru. S 2. Namen. Namen društva je: a) zbirati krščansko misleče Slovence, vzgo- jevati jih v krščansko-socijalnem in rodo¬ ljubnem duhu, prirejati jim pošteno za¬ bavo in izlete; b) vstanavljati, združevati in spopolnjevati nepolitična društva krščansko-socijalnih načel med Slovenci, kakor: katoliška delavska društva, bralna in izobraževalna društva, mladeniška društva i. t. d. ter jih gmotno in duševno podpirati. § 3. Sredstva. a) Društvo prireja poučna predavanja, pouk o splošno koristnih stvareh, daje navo¬ dila zveznim društvom, prireja poučne tečaje, zabavne shode, gledališke igre in veselice; b) ustanovi si svoj pevski zbor, lastno knjižnico in svojo godbo, c) vsaj enkrat na leto skliče posvetovanje o društvenih zadevah. (Gl. § 14) S 4. Denarni prispevki. Društvo si zbira denarna sredstva : a) z darili; b) z udnino in letnimi doneski v zvezo 1 * 4 sprejetih društev, ki jih določi odbor »zveze«; c) z volili. S 5. Zastava. Društvo si napravi društveno zastavo in se vdcležuje ž njo raznih izletov in slav¬ nosti; spremlja tudi umrle elane k pogrebu. § 6. Ustanovitev. Društvo je ustanovljeno, ko pristopi vsaj 20 udov in se izvoli odbor. Do usta¬ novitve sprejemajo ude predlagatelji. S 7. Udje in njih dolžnosti. Udje so društva in poedinci in sicer; a) častni, katere imenuje občni zbor; b) ustanovni, ki plačajo enkrat za vselej 20 K ne glede na spol ali stan; c) redni ud more biti vsakdo, ki je dovr¬ šil 14. leto in plača vsaj 2 K na lete brez ozira na spol in stan ter ga odbor sprejme; d) podporni ud je tisti, ki je izpolnil 14. leto, vplačal kakšnokoli svoto ter ga je odbor sprejel. Odbor sme sprejem odreči, ne da bi moral navesti razloge. Kdor eno leto zamudi udnino, ali ga odbor izključi, ali sam naznani izstop, pre¬ neha biti ud društva. Društva naznanjajo svoj pristop pri od¬ boru in stopijo v zvezo, ko jih odbor s sprejme. Pristop in izstop je prostovoljen. Sprejeto društvo se sme izključiti iz zveze le pri občnem zboru z dvetretjinsko večino glasov. Letne doneske društev določa zvezni odbor po številu udov; najmanjši donesek je 2 K na leto. S 8. Pravice udov. Udje imajo pravico: a) vdeležiti se društvenih predavanj, pouka, veselic in izletov; h) udeleževati se občnih zborov, staviti predloge in voliti odbor; podporni udje ne morejo voliti in ne voljeni biti. c) društva imajo pravico, obračati se v vseh društvenih zadevah do zvezinega odbora, dolžna so pa tudi poročati temu odboru na njegovo zahtevo o društvenem gibanju. Udje vseh zvezinih društev imajo pravico, udeleževati se društvenih predavanj, veselic in izletov. Glede na občni zbor imajo vsi odborniki v zvezo sprejetih društev tiste pravice kakor drugi udje, če se ga osebno vdeležijo ter skažejo s pooblastilom, ki jim ga iz¬ da odbor njih društva. g 9. Odbor. Odbor sestoji iz 12 odbornikov, katere voli občni zbor na leto dni. Poleg teh se volijo še 4 namestniki. Po potrebi se volijo tudi dekanijski pomožni odbori. 6 Društvenice si volijo izmed svoje srede pri občnem zboru svoj posvetovalni odbor 5 odbornic, ki si volijo izmed sebe pred¬ sednico in zapisnikarico. Predsednica skli¬ cuje odborove seje, pri katerih se posve¬ tuje zlasti o stvareh, ki se tičejo društvenic. Namen ženskemu odboru je pa zlasti skrb za izobrazbo ženske mladine. Sklepi žen¬ skega odbora se naznanijo društvenemu odboru v kouečno odločitev. § 10 Delokrog odborov. Odbor voli iz svoje srede predsednika, podpredsednika, blagajnika, zapisnikarja in knjižničarja; sprejema ude, podaja letne račune, oskrbljuje društveno imetje, skrbi za pouk in zabavo. Sklepčen je, ako je navzočih poleg predsednika ali podpred¬ sednika vsaj 6 odbornikov. Sklepa se z nadpolovično večino glasov, pri enakem številu odločuje predsednik. Vsak mesec mora imeti odbor vsaj eno sejo. Vsaj 7 od¬ bornikov mora stanovati v Mariboru. S 11. Predsedništvo. Predsednik ali njegov namestnik za¬ stopa v vseh slučajih društvo, predseduje odborovim sejam in občnim zborom ter vodi razprave. Vsa razpravila, pisma in potrdila pod¬ pisuje predsednik ali njegov namestnik in zapisnikar. Blagajniške zadeve podpisuje predsednik ali njegov namestnik in blagajnik. 1 S 12. Občni zbor. Občni zbor skliče predsednik vsako leto redno enkrat ter ga primerno naznani. V področje občnega zbora spada poleg že navedenih slučajev: a) sklepanje o spremembi pravil; b) vo¬ litev treh pregledovalcev računov; c) skle¬ panje o letnem poročilu odborovem; d) skle¬ panje o razdruženju društva. Ge občni zbor odborovega poročila ne vzame na znanje, se voli nov odbor; ta mora preiskati delo¬ vanje prejšnega odbora ter o tem poro¬ čati prihodnjemu občnemu zboru. Občni zbor sklepa veljavno pri vsakem številu navzočih udov v vseh točkah, izvzemši a) in d) tega Občni zbor sklepa z nad- polovičuo večino navzočih glasov, pri ena¬ kem številu odločuje predsednik. Način glasovanja določuje občni zbor. Desetina udov, oziroma pooblaščencev zvezinih društev (gl. § 8), ima pravico za¬ htevati občni zbor, ki ga mora predsednik sklicati v 14 dneh, ko se mu je vročila pismena zahteva z razlogi. § 13. Razdružitev. Za razdružitev društva, za spremembo pravil in izključenje sprejetega društva je pri obenem zboru treba dve tretjine glasov navzočih udov. Društvo se razdraži: 1. Če to sklene občni zbor z dvetretjinsko večino glasov, ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA V MARIBORU 2. če ga razpusti žitve ali razpusta »Kat. tiskovnemu ga mora porabiti v slične svrlie, Kamor jui ima »Zveza«. Za izvršitev tega določila skrbi zadnji predsednik, oziroma od zad¬ njega občnega zbora določen pooblaščenec. § 14. Posvetovanja. Posvetovanja, ki se vrši vsaj enkrat vsako leto, se udeležujejo samo pooblaš¬ čenci glavnega društva in drugih v zvezo sprejetih društev. Število pooblaščencev glavnega društva določa zvezin odbor, ostala društva smejo poslati k posvetovanju toliko pooblaščencev, kolikor imajo odbor¬ nikov. Pooblaščenci morajo biti izmed društ- venikov, pooblastila jim daje odbor dotič- ncga društva. § 15 Razsodišče. Prepire, ki bi utegnili nastati v društvu, presoja razsodišče petih članov, katerih si vsaka stranka voli dva in ti štirje petega, kateri predseduje razsodišču. Ako se raz¬ sodniki ne zjedinijo pri volitvi predsednika, ga določijo z žrebanjem. Razsodišče razsoja po večini glasov, proti njegovemu ukrepu ni ugovora. Ta pravila je odobrila ccs. kr. namestnija v Gradcu dne 2623 20. oktobra 1906 št.——