160
Novičar iz raznih krajev.
Odkar ste angležka in francoska vlada za ver,?le od austrijanske vlade nasvetovani predlog zastran mirne sprave z rusovsko in ste angležka in francozka vojskine strune spet hujše napele, je stopila vsa ta zadeva v novo dobo, ktere izid je zdaj še popolnoma neznan. Iz Dunaja se piše, da pri teh navskriž-mislih bode austrijanska vlada tisti del turškega cesarstva, v kterega brambo se je zavezala, s svojo armado branila, al v napad Rusije se ne bo spustila, ako jo Rusija pri miru pusti. Da se Rusi na hudo vojsko pripravljajo, je očitno iz novega ukaza čara Aleksandra, ki je bil te dni oklican in kteri veli, da je zdaj carstvu popolna armada na suhem in na morji neobhodno potrebna; za tega voljo se bode novo rekrutiranje (v zahodnih deželah po 12, povsod drugod po 7 mož od 100) mesca junija začelo, ki mora končano biti mesca julija. Kmalo potem se je razglasila tudi novica, da je dozdanji minister-stva predsednik Neselrode odstopil in namesto njega grof Tolstoj izvoljen; od druge strani pa se terdi, da Neselrode je kar je bil, in da Tolstoj, ki je sedanjemu čaru, ko je še carevič bil, v diplomatičnih opravilih pomagal, je zdaj le za ministra vunanjih zadev postavljen. — Zdaj so zapisniki dunajskega zbora znani; v?e to, kar se je že prej vedilo, se v njih bere in očitno vidi, da Rusija nikakor ne dovoli, da bi se ji oblast na černem morji kaj okrajšala. — Poljci v Parizu so vsi zidane volje, odkar jim je cesar Napoleon unidan na njih pismo bledeče odgovoril: wVase pismo me je močno ganilo; pričakoval sem od Vas kaj tacega. Dozdaj nisem za Poljsko mogel tega storiti, kar bi bil rad storil. Al kakor danes reči stoje, smem upati, da bi Vam utegnil koristen biti, nadaljajoč delo tistega, čigar naslednik sema.— Vtem, ko se zunaj vojske veliko govori in piše, se pa v vojski le malo opravlja. Goršakov naznanja iz Krima od 8. t. m., da je bombardiranje   precej   zmerno in da  ladije   francozke
in angležke, ki so se unidan na morje spustile, so se spet pred Sevastopolj vernile; lord Raglan pa je pisal, da 10. dau t. m. so Rusi dvakrat z veliko silo udarili nad desno stran grabnov, pa so vselej nagloma nazaj zapodeni bili. — Angležko-francozke ladje so že spet na izhod-njem morji; ali bojo letos kaj več opravile kot lani, se ne ve; toliko pa je gotovo, da novi ladijni poveljnik še ni ukazal ^fantom nožev brusiti", kakor Karliček lani. — Če bi se v sedanjo vojsko se naš cesar in kralj pruski spustila^ bi bile skor vse tiste imena cesarjev in kraljev v ti vojski, kakor v veliki pred 40 leti, namreč: Napoleon, Aleksander, Franc (Jožef) in Friderik Vilhelm, le namest angležkega kralja Jurja je zdaj kraljica Vik-toria. — Angleži mislijo dolgo v Krimu ostati, ker je vlada naročila veliko semen (travinih in zelenjadnih) t je poslati za obdelovanje rodovitnih krajev. — Sultan je odpustil kristjanom glavni davek (harač) in jih bo jemal vprihodnje tudi v armado, toda v posebne kardela. — Pianori-ta so v pondeljk zjutraj ob 5. v Parizu ob glava djali. — V torek je cesar Napoleon s slovesnim nagovorom odperl obertnijsko razstavo. — Pogodba za zveza austrijanskega in rusovskega telegrafa je bila 15. t. m. na Dunaji podpisana. — Serbski general Kničanin je spet tako zlo zbolel, da bo težko se ozdravil. — Romarji iz Jeruzalema so prišli srečno v torek v Terst nazaj. — V Lignicu na pruskem Šlezkem je policija razglasila, da vsakdo, kdor doma ali zunaj doma kakošnema beraču kaj daruje, mora 3 tolarje kazni plačati. Na to vižo se hoče konec storiti pohišnemu ali popotnemu beračenju; resnična ubogi naj se oglasijo pri policii.