132. Sle«.
Pavšalni Iranko v drlavl SHS.
V Uubllani, v petek 11. iunlla 1920.
W Postarani inv. 1 hren«.
Leto IV.
Iibeja rasen pondeljka In dneva po prašniku vsak dan opoldan.
Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica St. 6/1., Učiteljska tiskarna.
Dopise frankirati in podpisati, sicer se jih ne pri* obči. Rokopise se ne vrača.
Oglasi: Prostor 1 mm X 55 mm po K 1*20. Uradni razglasi, poslano ter notice isti prostor K 1*60. Pri večjem naročilu popust.
Telefonska it. 312.
Naročnina: Po poSti ali z dostavljanjem na dom za celo leto K 240, *a pol leta K 120, za četrt leta K 60, za mesec K 20, Za Nemčijo celo leto K 312, Ba ostalo tujino in Ameriko K 860.
Reklamacije za liat so poštnine proste.
UpravniStvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica »t.6/L, Učiteljska tiskarna.
Glasilo jugoslov. socljalno - demokratične stranke.
Sijajni uspeh socijalnih demokratov pri volitvah v nemški državni zbor.
Socijalna demokratična stranka najmočnejša. Sociialisti so dobili skoro 11,000.000 glasov.
Rezultati nemškega volilnega boja so domala končno znani. Hud volilni boj je bil to, dasi se je vršil popolnoma mirno. Če pomislimo, kako je napenjala vsa reakcija v Nemčiji Svoje sile, da stre republiko in vpo-stavi monarhjo, moremo biti naravnost zadovoljni s sijajnim uspehom. V ipm volilnem h o ju se je izkazalo zopet, k^j velja delavska zavest, delavska solidarnost, ki se mora boriti Projti ogromnemu, kapitalističnemu veganu, ki ima prav v Nemčiji še izredno moč.
Razmerje strank se je sicer nekoliko izpremenilo. Večinska socijalna demokracija je dobila 110 mandatov (lani 163). pa je dobila neodvisna 80 mandatov (lani 22), kar pomeni toliko, da je socijalistična stranka v splošnem Izšla ojačena ter da bosta tj dve skupini, kakor sta že deloma doslej, operirali skupaj. Izgubili so pa na številu demokrati 29 mandatov, ljudska (liberalna) pa jih je pridobila 23. Koalicija, ki Je doslej vodila posle Nemčije »e sicer nekoliko oslabljena, kar pa ne pomeni reakcijo, marveč le potrebo, da se združilo vse one socialistične in napredne skupine, ki hočejo zdrav razvoj v Nemčiji, ki se je nahajala po voini v težkem gospodarskem in socijalnem Položaju.
Nemško delavstvo ve ceniti dosedanjo politiko, ve da se ima zahva-Hti le dosedanji socijalnodemokratič-nl politiki za svoje socijalno stališče, ki jra delavstvo nima v nobeni drugi srednjeevropski državi. Zato je tudi glasovalo v tem zmislu kljub jakemu nasprotniku. >
Koalicijo v dosedanji vladi so tvorili večinski sociialisti, cen trii m Jn demokrati. Iz tega sledi, da se bo nova koalicija morala preorijentirati, 'da bo jamčila za smer, ki si jo ie so-
cialistično delavstvo ob dosedanjih političnih bojih moralo izsiliti. Nemška socijalna demokracija se je naslanjala ves čas svojega poslovanja v vladi na organizirano delavstvo in s pomočjo tega delavstva je izvedla marsikaj, kar bi brez zanesljivih organizacij ne bilo mogoče. Isto pot bo
morala hoditi sooijalnodemokratična stranka judi vbodoče; zakaj socijal-nodemokratična stranka je tudi v novem državnem zboru najmočnejša
JI____________________________________________________________
Komunisti so dobili Ie 2 mandata.
Razmerje mandatov.
Berlin, 9. Ako se prišteje jo poslanci glasovalnih krajev, se razvidi po poslednjih uradnih beležkah in po razdelitvi ostalih glasov, da bo imel novi državni zbor vsega skupaj 460 poslancev. Mandatov so dobili: So-cljalni demokratje 110, centrum 67, demokratje 45, krščansko-federali-stična lista 21, nemškonacijonalna ljudska stranka 65, nemška ljudska stranka 61, neodvisni 80, komunisti 2, bavarska kmetska zveza 4 in nemška hanoveranska stranka 5.
Število glasov.
Berlin, 8. Po dosedanjih poročilih. doposlanih voditelju državnih volitev, je bilo pri volitvah za državni zbor vsega skupaj oddanih 25.119.067 fflasov. Od teh lih Je dobila socijalno - demokratska stranka Nemčije 5,531.157. neodvisna socijalno - demokratska stranka 4,S09.£'>2, nemško - nacijonalna ljudska stranka 3,638 851, nemško ljudska stranka 3.456.131, centrum 3.500 800. nemška demokratska stranka ?,15i.509, krščansko-federalistična l:?ta (bavarska ljudska strar.ka, krščanska ljudska stranka) 1,214.963, komunistična stranka 438.199, nemško-han-noveranska stranka 318.104.
Kako volijo v Nemčiji*
V soboto dne 5. junija je nemško ljudstvo volilo svoje zatopnike v državni zbor. Med tem ko se je prvi parlament republikanske Nemčiie na-zival narodna skupščina, bo novoizvoljeni parlament nosil ime državni zbor. Nova ustava, ki Je izbrala to ime, določa natanko tudi volilno Dravo Poslanci se volijo potom splošne, enake, direktne in tajne volitve. Molilno pravico Imata oba spola, ki s‘a Izpolnila dvajseto leto. Voli se pc načelih proporca. Napram volilnemu redu. ki je veHal za volitve v narod*
no skupščino, je novi volilni red v precejšnji meri izpremenjen. Novi volilni red je tako popolen, da se ne izgubi niti en glas volilcev. Kajpada je bil vsled te svoje popolnosti soglasno sprejet v bivšem parlamentu. Volilni red, po katerem so se izvršite sedanje volitve, ne določa že v na prej, števila poslancev, ki se morajo voliti, temveč je voljen vsak kandidat, ki je dobil v volilnem okrožju 60 tisoč glasov. Državni zbor bo vsled te določitve štel približno 500 poslancev, odvisno seveda, koliko vo-
lilcev se volitev udeleži. Udeležitev na volitvah pride toiej tu v veljavo in nobena stranka ne more zmagati vsled slabosti druge, temveč je izid volitev popolnoma odvisen le od moči stranke same. Pcleg vsega tega je novi volilni red poskrbel tudi za to, da se ne izgube glasovi pod in nad 60000. Stvar je taka- Ves volilni teritorij ima 35 volilnih okrožij. Vsak kandidat, ki dobi 60000 tisoč glasov, je izvoljen. Teh 35 volilnih okrožij tvori pa 17 volihvo-ckrožnih zvez in glasovi, ki so preostali (ki niso dosegli 60000, in oni, ki so presegli 60 tisoč), se v okviru take zveze seštejejo in zopet je izvoljen kandidat, na kojega pridejo ti sešteti glasovi. Glasovi, ki potem še preostanejo, se seštejejo za vsakb posebej v okviru cele države. Temu primerno izda torej vsaka stranka svojo okrožno okrožno-zvezno in državno listo. To seštevanje preostalih glasov ie zelo važno Volilni red je dalje tako urejen, da ne more nobena stranka v okviru cele države izgubiti več kot
29.999 glasov. Stranke se morejo pri volitvah zvezati le, če imajo skupno državno listo, tako da dobi tista stranka mandat,ki ima več preostalih glasov. V novem parlamentu bodo zastopani tudi neizvoljeni zastopniki, t. j. poslanci iz onih dežel, koje državno pripadnost odloči šele plebi-cit. (Vzhodna Prusija, Zgornja Šlezi-ja, Šlezvik-Holštajn): to pa le za čas, dokler se ne izvrši plebiscit, oziroma ne določijo natančne državne meje. Ostane torej v državnem zboru: 11 poslancev iz Slezvik-Holštajn, 14 iz Vzhodne Prusije, 15 iz Zgornje Slezije in 2 iz Zapadna Prusije (1 soc. dem. in 1 demokrat).
Zbiranje in štetje glasov bo trajalo precej časa in bo končnoveljavni izid volitev znan šele 15. Junija. Potemtakem tudi novi državni zbor ne more biti sklican pred 24. junijem. Nova nemška ustava določa, da se mora državni zbor sestati najpozne-ie v 30 dneh po izvršenih volitvah: sicer pa vsako leto prvo sredo v mesecu oktobru.
Usoda Evrope.
❖
Svetovna vojna je vsled svojih usodepolnih gospodarskih »n socijalnih učinkov vrgla na tehtnico usode vprašanje bodočnosti Evrope in s tem vsega kulturnega človeštva. Doslej ie Evropa prevladovala politično, ekonomsko in kulturno vse druge dele sveta, ; čeprav tvori le petnajstino vsega obljudenega zemeljskega povrSja. Približno četrtina vsega človeštva odpada na Evropo. Evropa ie fcila vir vseh Jušev nih, socijalnih in gospodarskih im-pulsov, ki so prepregli ves svet. BPa ie srce in glava sveta, svetišče znanosti, umetnosti, tehnike in dela, ogromna delavnica, kjer so se stekale iiroviue kakor tudi kulturni elementi narodov vsega sveta, da se jih ie predelalo in obdelalo in se *e tako vstvarilo ono mogočno bogastvo, s katerim se ie dičil v sijaju ves svet. Ekonomska in kulturna premoč Evrope je vstvarila tudi njeno politično premoč nad svetom. Izmed osmih velesil, ki so pred vojno vhidale svetu, ie bilo šest evropskih. Zedinjene države ameriške in Japonska so postale šele sredi 19.. oziroma v začetku 20. stoletja pravi velesili, tako da Je do vojne politično vladala Evropa sama.
Svetovna vojna je temeljito iz-premenila razmerje premoči med velesilami. Tri velesile od osmih je doba petih let zrušila v razvaline.
* Po »Arbeiterzeitung« št. 141. z dne 23. maia 1920.
LISTEK.
Mogočna Rusija Je propadla, propadla Je tudi ponosna Nemčija, starodavna habsburška monarhija pa Je razpadla. Francija in Italija sta izkr-vavljeni odšli z bojnih poljan. Tisti, ki so iz meteža izšli kot pravi zmagovalci, so izvenevropske velesile: Amerika, Japonska in Anglija kot ’Z-venkontinentalna velesila. Umetniško in čutno fini gospodarski mehanizem, ki je doslei vezal Evropo kljub njeni tisočeri politični in naci-jonalni raznolikosti in razdrapano-sti. je vojna razdrobila v njegovih prvinah. Triintrideset pocepanih in globoko pretrešenih držav se sedaj obupano bori z vedno hujšim sploš nim propadanjem gospodarstva. Evropsko krizo pa je pariški »mir« še povečal. V položaju, v kakršnega je pahnila Fvropo vojna in ki Ra še pomaga poslabševati »mir«, k> je rivali-ziranje med državami celo še poostril in ne odstrani!, se Eviopa n svojih lastnih moči in ob sedanji državni razcepljenosti ne more več dvigniti. Proces obubožavanja Evrope se hitro razvija. Industrijalna in poljedelska produkcijska moč gi-neva. Furije v podobi lakote, bolezni in predčasne umrljivosti plešejo svoj smrtni ples: Evropa postaja puščava, koraka nazaj k agrarnemu gospodarstvu.
S tem, da so evropske države v drugi polovici 1^. stoletja prešle od agrarnega k industrijskemu gospodarstvu, kj je omogočilo podvojitev števila njih prebivalstva, je postala Evropt popolnoma odvisna od pre-
komorskega živilskega uvoza. Evropa je dajala svetu industrijske, duševne in kulturne produkte. Evro* pejci so igrali v svetu ulogo buržo-azije. ki daie manj kakor pa preje« ma. Viri gospodarske moči in ugleda Evrope usihajo: vojna je izčrpala ves akumulirani kapital in zdi se, kakor da začenjamo doživljati nov veliki produkcijski preobrat, brez sredstev, pričakujoč usode od zapa* da, ki ima sedaj vso politično moč nad svetom v svojih rokah.
Svetovno-gospOdarski proces ki je dvignil one tri velesile na stopnio edinih svetovnih velesil, pa je obenem tudi svoje interese odvrnil od Evrope. Največ moči si ie v vojni pridobila Anglija Spretno je znala razpresti organizem svojega mogoč* nega imperija, trdno se je vsidrala v Indiji in spravila v soglasno vez Kapstadt, Kairo in Kalkuto. Angleškemu kapitalu se je odprlo široka polje mogočnega ekonomskega udejstvovanja, tako, da se mu ni bati nobene konkurence s strani Evrope. In kakor nima Evropa pričakovati od Anglije nobene izdatne pomoči« tako tudi in še manj od ameriškega finančnega kapitala. Angleški kapital je namenjen po večini Afriki in Aziji, ameriški pa se le pričel uveljavljati vsled panameriške ideje iz« ključno le z odkrivanjem novih bogastev ameriških pokrajin, kar veže vse moči Zedinjenih držav doma ni znači, da se obračak) proč od Evrope. Japonski imperializem stremi za ncizčrpljivim bogastvom Kitaj* ske. Osvojil si ie Santung, pokupnj« rudnike, železnice in banke, daje Kitajski ogromna posojila, jemlje v, najem ogromne plantaže, veča in pomnožuje svoie brodovje; orjaška1 država, kakršna je Kitajska s svojimi delovnimi silami 400 milijonov, glav broječega kmet iškega prebivalstva, bo »naravni* predmet ka« pitalizma. Nova razdelitev sveta je dala kapitalu treh izvenevropskih med seboj borečih se velesil možnost najbolj dobičkanosnega udejstvovanja, Evropa pa os:ane brez pomoči prepuščena svoji usodi. S te« snočutjem spoznavamo, da se glavna nit zgodovine, ki se je dosedaj povijala i2 Evrope, ne bo več spre-zala iz nje, temveč iz onih delov, sveta, ki jim je vojna položila v roke premoč nad svetom. Težišče sve« tovne politike preide polagoma iz sredozemskega in antlantiškega oceana na Tihi ocean. In če se Evropi pravočasno ne posreči, da se zopet dvigne, jo čaka slična usoda, kakršna ie zadela svojčas Španijo, ko se ie središče svetovne trgovine preneslo v druge pokrajine. S tem pa bi bila tudi vsa moderna kultura resno ogrožena.
A. P. Čehov:
Znameniti ljudje.
(Poslovenil Fran Pogačnik.)
(Dalje.)
»Kdaj? Jutri?* Je vprašala Olga Ivanovna In ga osuplo pogledala. »Kako moreš jueri opraviti? Jutri odpelje prvi vlak ob devetih, a Poroka se vrši ob enajstih. Ne, dragi moj, danes moraš iti, na vsak način še danes! Ako se Jutri ne boš mogel vrniti, mi pošlji te stvari po selu! Torej pojdi! Vsak hip ima priti osebni vlak. Ne zamudi, duša!«
»Prav!«
»Ah, kako mi je žal, da te moram pustiti od sebe’« je potožila Olga Ivanovna in solze so se ji zasvetile v očeli. »Čemu sem, nespa-metnica, telegrafistu obljubila?«
Dimov je brž izpll čašičo žganja, použil kolaček in krotko smehljaje odšel na postajo. Ka-vijar, sir in lososa pa so pojedli debeli igralec m oba črnolasca.
IV.
Tihe, mesečne julijske noči je Olga Ivanovna stala na palubi parnika na Volgi in se ozirala sedaj na vodo, sedaj na krasne bregove, s* ik nje je stal Rjabovskij in ji pripovedoval, da
temne sence na vodi niso sence, nego sen, da bi bilo cb pogledu na to čarobno vodo s fantastičnim bleskom, ob pogledu brezmejnega neba in tožnih sanjavih Lregov. govorečih o ničevosti našega življenja in o bitnosti nečesa višjega, večnega, blaženega, prav, pozabiti se, umreti, stopiti se v spomin. Preteklost je vsakdanja in nezanimiva, budočnost ničevna, a sedanjost, ta čudovita, edina noč se skoro konča in preide v večnost. Čemu tedaj živeti?
Olga Ivanovna je prisluškovala sedaj govorici Rjabovskega, sedaj nočni tišini in mislila, da je nesmrtna in da nikdar ne umrje. Turkizna barva vode, kakor je še ni videla, nebo, bregovi, temne sence in nepojmljiva radost, ki ji je polnila dušo. so ji govorili, da postane še velika umetnica in da jo tam nekje v dalji, onkraj mesečne noči, v brezkončnem prostranstvu, čakajo uspeh, slava in ljubezen naroda. Ko je nepremično strmela v daljavo, so se ii pojavljale pred očmi gruče ljudi in ognji, čula je zvoke svečane godbe, vzhičene vzklike in videla je samo sebe v belem oblačilu in cvetkah, ki so se vsipale nanjo z vseh strani. - Mislila je tudi, da stoji poleg nje, naslonjen na ograjo, pravi, veliki človek, genij, božji izvoljenec... Vse, kar ie doslej ustvaril, ie prekrasno, novo in izvirno. a njegova bodoča dela. ko se mu z leti njegov redki talent okrepi, bodo čudovita, vzvišena; to se mu čita z obraza in opaža na njegovem Izražanju ter njegovem razmerju do pri-
rode. O sencah večernih tonih, luninem svitu govori na poseben način, v svojem jeziku, tako da nehote občutiš njegovo čudežno moč nad naravo. Sam Je zelo krasen in originalen človek, njegovo življenje je neodvisno, svobodno, tuje vsemu posvetnemu, podobno življenju ptice.
»Hladno postaja,« Je dejala Olga Ivanovna
in se stresla.
Rjabovskij jo Je zavil v svol pla«č in tožno izpregovoril-
»Čutim nad seboj vašo oblast. Vaš suženj sem. Zakaj ste danes tako očarujoči)’«
Gledal je ves čas vanjo, ne da bi obrnil oči od nje in njegov pogled je bil strašen; bala se le pogledati vanj.
» Blazno vas ljubim ...« ji je šepetal, sopeč ji v lice. »Recite mi le besedo in ne bo me več med živimi, zavržem umetnost...« je jecljal v silnem vznemirjenju. »Ljubite me, ljubite!...«
»Ne govorite tega1« je odvrnila Olga Ivanovna in zaprla oči. »To je strašno! A Dimov?«
»Kal Dimov? Čemu Dimov? Kaj me briga Dimov? Volga, Inna, krasota, moja ljubezen, moje genutje, a nikakor Dimov! Ah, ničesar ne vem ... Ne maram prošlosti, dajte mi le tre-notek, en sam trenotek'«?
Olgi Ivanovni je tolklo srce. Hotela ie misliti na moža, toda vsa preteklost s svatbo, Di-movim in večernimi zabavami, se jixJe zdela malenkostna, ničevna. motna, nepotrebna in
daljna, daljna... »Kaj Dimov? Čemu Dimov?, Kaj ii ie do Dimova? Ali sploh obstoji v resnici, ali je le sen?
»Zanj, preprostega, navadnega človeka, je dovoli sreče, kolikor le je že užil,« ie mislila in skrila obraz v dlani. »Naj me tam na onem svetu obsodijo in prekolnejo, kljub vsem stfrim in se pogubim, storim in se pogubim... V življenju se mora vse izkusiti. O bog, kako grozna in kako prijetno!«
»No, kako, kaj?« ie vzdihoval umetnik ob« jemaioč jo in strastno poljubljajoč njene roke, s katerimi se ga je le rahlo branila. -.Ti me ljubiš? Da? Da? O, kaka noč! Čudovita neč!«
»Da, kaka noč!« je zašepetala in ga pogledala v oči, bleščeče v solzah; nato se je hrza ogledala, ga oblela in ga toplo poljubila na .ista.
»Bližamo se Kinešmi,« je zaklical nekdo na drugi strani palube.
Začuli so sc težki koraki. Prišel le nnmi
natakar.	x.t	,
»Poslušajte,« mu je naročila Olga Ivanov^ na, smejoč in lokajoč se od sreče. » Prinesite
nama vina!«
Umetnik jc, bled od razburjenja, sedel na klop, se ozrl na Olgo Ivanovno z obožujočim,' hvaležnim pogledom, zatisnil oči in rekel z utrujenim glasom:
»Truden sem.«
Naslonil ie glavo na ograjo.
(Dalje prih)
Stran 2.	__________________________
Najgloblji vzrok oslabelosti Evrope ie njena politična in gospodarska ppcepanost Na teritoriju Zedinjenih držav, ki je skoro ravno tako velik kakor F.vropa, Je 48 držav, ki tvorijo tesno spojeno gospodarsko in politično enoto. Evropa pa je raztrgana v J3 držav, ki so med seboj v hudem rivalitetnem boju, ki sp druga od druge popolnoma oddeljene in slabe druga drugo v neprestanih na-oroženih in neoboroženih bojih. ima Fvropa toliko bogatih zalog produktivnih pomočkov, da se utegne povzpeti iz stanja svojega ponižanja. če bo njeno gospodarstvo organizirano po načrtu. Toda ideji organiziranega skupnega gospodarstva, ki se more udejstviti le na podlagi evropske solidarnosti, naspro-tuie še vedno obstoječe breznačrtno kapitalistično gospodarstvo, ki s, stavlja za glavno in prvo svoje načelo konkurenco vseh proti vsem na vseh gospodarskih poljih in med vsemi evropskimi narodi. In če je Dante žalosten potožii: »Človeštvo! Koliko viharjev, izgub in
ladielomov moraš utrpeti, ker si postalo mnogoglavi nestvor in gredo tvoje težnje in smeri narazen«..., je s tem jasno podal iudi sliko sedanjih razmer, ki jih ne moremo prebo-leti in katerih globoki vzrok tiči v bistvu sedanje kapitalistične dobe. Te narazen stremeče težnje, ki so nekdaj bile vir gigantskih sil, ki so vstvarile mogočne produktivne sile. bogastvo Evrope in njeno premoč nad svetom, bodo danes Cvropi povzročile nie propad in pogibelj.
Edirnf upanje Evrope je še zmaga delavskega razreda, ki ie nositelj mednarodne solidarnosti. Če raste moč delavskega razreda, se manjšajo nasprotja med narodi ‘n državami. z njegovo zmago pa izginejo ovire, ki države seda] ločijo. Samo zmagujoči proletarijat more uresničiti enotnost Evrope in nje gospodarsko skupnost, brez katere Evropa ne more več ozdraveti. Tako je usoda socijalizma postala usoda Evrope in obratno. S propasfjo Evrope pa bi usahnila najmogočnejša korenika socijalizma.
Bojkot svetovnega delavstva proti Madžarski.
Mednarodna zveza strokovnih or ganiza:ij se obrača na delavstvo vseh uržav s pozivom, naj delavci opuste vsako delo. ki bi posredno ali neposruno koristilo Madžarski. Od 20. junija dalje ne sme prlll noben vlak na Madžarsko, nobena ladja ne sme pristati v madžarskih pristaniščih, nobeno pismo in nobena t >-javka ne sme niti na Madžarsko, niti iz Madžarske. Promet na Madžarsko se mora prekiniti. Madžarska ne sme dobiti premoga in slrovin in tuli ne živ51.
Politični pregled.
-f Dolenja Lendava v Prekmurju v nevarnosti. Mejo med adžarsko in Jugoslavijo bo določil:, posebna komisija. Zaradi tega, ker je komisija nam nenaklonjena v večini utegne Madžarska dobiti večje dele slovenskega Prekmurja. Madžari si že danes šepetajo, da bo meja med Madžarsko in Jugoslavijo reka Mura. Vsekakor pa bi bilo treba, če se Dol. Lendava ne da rešiti, da se reši čimvečii del tega ozemlja tia do Rabe. ker le velikega gospodarskega in strategičnega pomena. Tako nam poroča dopisnik, ki s tem opozarja delegacijo na resnost položaja
-f Veljavnost mandatov v predstavništvu. Parlament ie na podlagi sporu/uma sklenil, da ostanejo od-slei dalje v veljavi samo §iandati, za katere je doznal verifikacijski odbor, da so nesporni. Odločeno je, da se zastareli mandati vrnejo verifikacijskemu odboru.
+ Izprememba organizacije delavskih svetov v Avstriji. Državni delavski svet je dne 2. t. m. na svojem zborovanju na Dunaju v nekaterih malenkostih sklenil izprf iem-bo dosedanje organizacije del . skih svetov. Predvsem se to tiče volilne pravice brezposelnih delavcev in delavcev, ki delaio doma. Vsi tl dobe pravico, voliti v delavski svet svoje zastopnike po svojem številu. Navajamo iz statuta eno točko, ki pravi: Delavski sveti so razredna organizacija proletarijata, izraz volje in moči razredne zavednega delavstva v sviho odstranitve kapitalističnega načina produkcije potom razredno-bojne emancipacije delavstva. Delavski sveti so organizacija proletarijata vseh smei i socijalizma.
-f Po stari navadi. Iz Pariza poročajo: Francoski krogi so iznena-
Mednarodna zveza strokovnih organizacij apelira na delavce vseh deže!. naj se prične bojkot, ki je bil za vojne naperjen proti sovražnim državam in po vojni proti delavskemu gibanju v Rusiji, sedai proti Mad-?• ki. Proti belemu terorju naj se čue sedai bojkot proletarijata vsega sveta. Ta poziv so podpisal' predsednik mednarodne zveze strokovnih organizacij Appleton. podpredsednik hi tajnik. (LD\J.)
deni vsled kampanje italijanskega tiska povodom reševanja vprašanja vojne odškodnine, ki jo ima plačati Nemčija. Pripominjajo, da vendar ni treba, da italijansko časopisje pozablja resnico, niti da uporablja preteč ton, kadar brani svojo stvar, kakor to dela rimska »Tribuna«. Ta list protestira proti temu, da pripade Belgiji 12% od vse vlUi vojne od-
škodnine, ko Je vendar Belgija izgubila komaj 40.000 ljudi, dočim je iz-
gubila Italija 65.000 ljudi. List zaključuje, da se Italija, ako ne dobi za-
doščenja, ne bo udeležila konference
v Spal. Italijanska vlada stremi po tem, da se uredi to vprašanje z direktnimi pogajanji z Nemčijo. LDU.
+ Mednarodna kreditna pomoč srednjeevropskim državam. Po konferenci zaveznikov v Mvrhe, ki je sklepala o razdelitvi vojnih odškodnin, se Je sestal v Parizu geneialn. svet mednarodnega kreditnega komiteja, ki ie sklepal o kreditih, ki naj iih posamezne zavezniške države dovolilo izčrpanim državam srednjeevropskim. Tega kredita se bodo udeležile naslednje zavezniške m nevtralne države: Danska, Anglija, Holandija, Norveška, Švedska, Švica, Fiancija, Argentinija (5 milijonov pezov. t. J. približno 35 milijonov francoskih frankov), Italija (približno 100 milijonov lir, od katerih se pa Avstriji že dodeljena pomoč odraču-na), Belgija, Kanada, Zed njene države in Španija. Vse te države bodo dovolile največ kredita v obliki dovažanja živil in surovin, Amerika pa bo dala gotovo blago. Kredita v tej ali oni obliki bodo deležne te-le države- Poljska, Cehoslovaška. Jugoslavija, Rumunija, baltiške države, Armenija, Avstrija, Georgiia in Madžarska. (Za Avstrijo so krediti živil že natančno dolečeni; dobila bo velike množine pšenice, žita, mesa,
Abditus:
Železničarska stavka in nje posledice.
(Misli.)
VI-
Morda so moie besede prestroge; toda so opravičljive. Rekel sem, da se Je Belgrajsko Sindikalno Veče Izkazalo popolnoma nezmožnega voditi tako veliko stavko, v kateri so življenja delavcev in eksistenca njihovih ubogih družin v nevarnosti. Železničarsko stavko so napovedovali v Belgradu že pred tričetrt leta S pokrajinskimi železničarskimi organizacijami se seveda o tem niso nikoli in nikjer posvetovali. Vsaj celo vladi oziroma mnistrstvu saoliračaja niso izročili uitimatuma, kakor se to ob vojni napovedi spodobi in zahteva. Cul sem, da le ljubljanska strokovna kerr.ls?*3 dc-klia o IzKrvhu železničar ke stavke in v Belgradu že tedaj sklenjeni slmnatijski stavki indirektno poročilo šeb tisti večer, ko se ie na J a v n e m shodn prod »MestnLa domom* sia .ka iursafcuo
____________NAPREJ.__________________
slanine, živino, mleko, kavo', olje, ribe itd.). Glede dobave surovin za in- f dustnio je določeno ■ doslej, da da Danska v to svrho 12 milijonov K, Anglija 10 milijonov funtov, Holandska 12 in pol milijona goldinarjev, Norveška 17 milijonov kron. Švedska 10 milijonov kron, šv.oa 15 milijonov frankov (prej morda že dani krediti v te vsote niso vračunjeni).
+ Ustava republike lit v inske, Litvinski parlament ie sprejel novo provizorično vlado, ki določa:	Lit-
vinska ie demokratična republika s predsednikom in parlamentom, ki se volita. Med drugim bi bilo omembe vredno, da ustava odpravlja na Lit-vinskem j.nrtno kazen.
+ Program ameriških socialistov, določen na zadnji strankini konferenci, je sledeči: popolna odklonitev versaillske in drugih mirovnih pogodb, splošna razorožitev, priznanje irske republike in sklep miru z Rusijo v zunanji politiki ter priznanje vseh državljanskih !n političnih pravic črncem in podržavljenje velikih monopolov in bank v notranji politiki. S tem programom pojdejo v volilni boj.
+ Vstaje v Perziji. Razmere v Perziji so se znatno izpremetiile. S tem, da so boljševiške čete zavzele Baku, Aserbeidžan in po zadnjih poročilih celo Teheran, so prišle v neposreden stik z angleško-indijskimi četami. Prvi boji med njimi in bolj-ševiki so se bili pri Astara, mestu ob nekdanji rusko-perzijski meji. V Perziji so poleg vsega tega na dnevnem redu še sistematične krvave vstaje in upori proti angleškemu despotizmu. Vzrok, da te vstaje ne uspejo, leži v tem, ker ljudstvo v uporih neenotno nastopa, dočim Angleži v pobijanju uporov nastopajo po načrtu. Krvavi upori so bili v mestih Tebris, Ispahan, Meshmed, Aša-bad, Teheran in Angleži nastopajo z uporniki najbrutalnejše in jih v masah deportirajo, kakor se to sicer dogaja tudi v Transvalu, v Indiji in drugod. Težje Je udušiti vstaje v notranjosti dežele in vsled velikanskega njenega obsega nekaj ti^oeev angleških vojakov tudi ne more zasi-guratl uvoza živil, ki prihaja iz perzijskega zaliva, Mezopotamije in Palestine. Vsa uprava, sodstvo, dav-karstvo, pošta in brzojav. armada itd., stoje direktno pod kontrolo angleških uradnikov. In sicer vsled famozne angleško-perzijske pogodbe od 18. avgusta 1919, vsled katere Je Perzija postala Angležem povsem podložna dežela. »Nacijonalna vlada« Perzijcev >e le še spomin na stare čase. Perzijski parlament že od avgusta lanskega leta več ne zboruje. Ljudstvo sovraži tako ministrskega predsednika Ali Mirza, kakor tudi šaha, ker sta ga prodala Angležem! Angleži so v Perziji in Indiji najobčutnejši, zato se tako zelo boje bolJševikov, da ne bi vdrli v v Iiid'jo in se zvezali s turškimi uporniki v Kurdistanu in Armeivji. To bo najbrž« tudi vzrok, da se čuti Llovd George prisiljenega sramežljivo približevati se gospodarskim pogajanjem s Krasinorn, zastopnikom sovjetske Rusije. Predno pa more priti do veljavnih gospodarskih sklepov, je umevno, da mora Angliia vsaj formalno priznati sovjetsko vlado, kar pa Francija ponosito odklanja in Angležem očita, zakaj se sploh spuščajo z holjševiki tudi le v najmanjša pogajanja.
-+ Turčija Je razpadla v šest novih držav" Kurdistan, Armenijo. Hed-žas, Sirijo, Mezopotamijo in Palestino. Smirna in Tracija pripadeta Grški.
Dnevne vesti.
Poverjenik za agra^— reiormo je pozabil. Glavni poverjenik za agrarno reformo za Slovenijo v Ljubiji.:ii ie naročil z dopisom z dne 23. februarja 1920, št. 1334, davčnim uradom v svrho nadaijnih priprav za izveuoo agrarne reforme v Sloveniji, da potrebuje glavni poverjenik mi;' tr-stva za agrarno reformo katastralne podatke vseli malih posestnikov iz posestnih listov vseh onih občin, ki so se odzvale interesiramrn na kakem veleposestvu. Te izvlečke je gospod poverjenik za agrarno reformo zahteval, da naj se izvršeni izpiski iz davčnih občin od časa do časa pošljajo poverjeništvu za agrarno reformo, kar se je tudi storilo. Gospod poverjenik za agrarno reformo pravi pri naročilu, da se je ministrstvo za agrarno reformo sporazumno z finančnim ministrstvom dogovorilo, da to delo primerno honorira, ker se te podatke nujno rabi. Delo se je izvršilo no želji p^ ,o.,ika za agrarno reformo. Mi leo smo prepisovali oziroma delali te izvlečke tudi v prostem času pozno v noč ob petrolejski luči, bi tudi želeli, da se nam tisto delo plača, ker bi se tudi nam us.treglo, če se zasluženi denar nakaže, kajti čakamo £e dva meseca in računamo s tistimi kronicami kam jim bomo dali. Želimo, da bi se nam zasluženi denar, katerega smo zaslužili in kateri zaslužek ie nam tudi priznan, v najkrajšem času nakazal, ker tudi mi nujno rabimo pomočke za življenje.
Na kr. drž. realni gimnaziji z nemškim učnim Jezikom v Ljubljani (Sv. Jakoba trg 2) se bo v prvi razred vpisovalo dne 27. Junija 1^20 od D. ure, izpiti za sprejem v ta razred bodo dne 28. junija od 8. ure zjutraj K vpisovanju naj učenci (učenke) seboj prineso izpričevalo o skončanem četrtem razredu ljudske šole ter krstni (rojstni) list. Sklepno izpraševanje privatistov in eksternistov bo od 22. do 26. junija, njihovi pismeni izpiti bodo samo 23. in 24. t. m. Da nihče tega roka ne zamudi!
Invalidi in certiiikatistl Kakor lani se bo vršil tudi letošnjo jesen pr* deželnem sodišču v Ljubljani polletni poučni tečaj za invaiide, certi-fikatiste in pisarniške praktikante, ki hočejo napraviti po 6 mesečni pripravljalni službi prvi pisarniški in zemljoknjižni izpit. Tečaj se otvori 15. septembra, prošnje pa je vlagati najkasneje do 1. septembra t. 1. pri predsedništvu višjega deželnega sodišča. — Osrednji urad »Državne posredovalnice za delo« v Ljubljani
Koroška mladina v Ljubljani V
petek, 11. t. m ob 10. uri SS minut pride koroška mladina s posebnim vlakom iz Borovelj tn iz Rožne doline, skupno nad 350 učencev, spremljanih po učiteljstvu in deloma s sta-riši posetit Ljubljano. Mladinski pevski zbor boroveljski bo v koncertu Glasbene Matice v soboto nastopil s številom 47 deklic in 26 dečkov. V Ljubljani bodo pozdravili koroško šolsko mladino zastopniki šolskih oblasti, šolska vodstva in odposlanci vseh ljubljanskih šol. Vsa mladina ljudskih in meščanskih ljubljanskih šol oa bo napravila pred kolodvorom in po Dunajski cesti špalir.
Koroški mladinski zbor iz Borovelj bo izva;al v soboto 12 junija 12 izbranih narodnih pesmi. Pred nastopom koroškega inladinskga zbora bo orkestralno društvo Glasbene Ma tiče pod vodstvom konservat. prof. Karola Jeraja izvajalo skladbi- Qr'e* ga in E. Franzota: kračice, koroški
sklenila in proglasila. To ie vendar nezaslišano, naravnost neverjetno. Belgrajski komunistični diktatorčki se torej niso s pokrajinskimi strokovnimi organizacijami prav nič posvetovali — niti v Zagrebu niti v Ljubljani niti v Saraievem. Belgraj-sko Sindikalno Veče Je stavko čisto enostavno diktiralo in pri tem — t*j se da iz navedenega logično sklepati — ni imelo pred očmi stanovskih zadev nagih in bosih in zadolženih že lezničarjev, temveč svoje politične cilje; cilje, ki so spiičo današnjih razmer Otročji ali pa nori.
Železničarska stavka Je biJa v Srbiji, v Bosni in na Hrvaškem sla-bejša kakor v Sloveniji. Ugotovim, da se Hrvatsko Sindikalno Veče v Zagrebu ni brezpogojno pokorilo ukazu iz Belgrada, kakor - ljubljansko. Uprizorilo je sicer euodnevno sitnpatijsko stavko, pa z g o 11 v Zagrebu. in še to obenem Iz lokalnih razbgov (zaradi konfliktov mel j iirvasko vlado in zagrebškim občinskim svetom). Navodila iz Belgrada so direktno in indirektno vplivala razdiralno, ker so kršila disciplino i v or&tuij&uiah buruiti.
Nezmožno pa se le pokazalo tudi pokrajinsko vodstvo stavke v Ljub liani. Pokrajinska strokovna organizacija železničarjev v Ljubljani Je bila kot politična ekspozitura bel-grajskih komunistov poslusen sluga svojih gospodariev. Povedal sem ze, kakšni ljudje so bili to! Zato se n, m notranja organizacija ni obr.es. a Primer: Strokovni odbor železničarjev le bil voljen za tri p°z;v® ^ se Je prvi poziv začel skrivati, orugi ni re^no nastopil !n ves aparat le odrekel. Ne strokovna organizacija železničarjev, ne strokovna komisija ni dobila nobenih sporočil vec; Belgiad ie umolknil že prej, Ljubljana poslej, nihče ni več vedel ne kod :ie kam, V Ljubljano so prihajali s kolesi — iz Maribora enkrat celo v bančnem avtomobilu — - seh iz posameznih krajev. Poi očali so le o že zastaranih dogodkih. Med stavko pa so obratno pošiljali ljubljanski »komunisti« svoje emis^rie v razne kraje izven Ljubljane, zlasti tudi v Trbovlje. v Kočevje Hi na Jesenice. Iz province dohajajoči mladiči — tudi iz Celja in Maribora — so šfi po Inr formacij« v. Mahrpvo hi&k h »kor
munistom«. dočim navodil strokovne komisiie niso hoteli niti poslušati. Zlasti oni iz Trbovelj, Hrastnika, Zagorja in Kočevja ne. Komunistični emisarji iz Trbovelj so pognali pa tudi delavstvo v Rajhenburgu v stavko (menda desetdnevno), brez dvoma na priporočilo gospodov iz Mahrove hiše. Peščica Hudi je tako terorizirala vse delavstvo in skoro vse organizacije. Ob početku stavkp ie šel zaupnik »komunistov« — Ven-cajz - v Belgrad. Ko se je vrnil, je kur :,am — po čigavem nalogu in s kakšno pravico? — brzojavil rudarjem. naj gredo zopet na delo. Da so »komunisti* pognali tudi rudarje v stavko, je bilo že vnaprej brez pomena in potrebe. Premoga ie bilo nakopanega dovolj, železničarska stavka pa itak ni mogla trajati dolgo. Rudarii so imeli od tega zgolj škodo, koristili pa niso s tem prav nikomur. Zato so se koncem železničarske stavke dogajali kaj žalostni prizori: Železničarji so že delali, rudarji pa so še vedno »tavkaii — iz simpatije do njih M
Danes se meče na cesto ne samo žciumičauti. temveč tudi. rudau&iu
Stev. 182.
    * ■ '■*»
mladini posvečena skladba. Koncert' se prične točno ob pol osmi uri, ker, morajo godbeniki ob četrt 9 uro sode' lovat pri predstavi opernega gleda« lišča. Za koncert koroške mladine se vstopnice prodajajo v trafiki v, Prešernovi ulici. Vsak Ljubljančan naj se ugeleže koncerta in pozdrava koroške mladine.
Glasbena Matica. V, četrtek, 10. t. m. skušnja ženskega, v petek 11. t. m. moškega zbora; obakrat ob 8. uri. Vsi! — Odbor.	k
Občni zbor Slovenske matice se bo vršil v nedeljo, dne 18. t. m. oh 10. uri dopoldne v magistratni dvo' rani. Spored: 1. Nagovor predsednika; 2. poročilo tajnika; 3. poročilo preglednikov računov: 5. sprememba pravil: 6. slučajnosti.
Povratek pesnika Stritarja v domovino, Kakor je znano, živi pesnik Josip Stritar kot vpokojeni gimnazijski profesor v Aspangu na Nižje Avstrijskem. Sedaj sc je baje odločil, da se preseli v domovino meseca avgusta. Nastani se v Ljubljani.
Čebosiovaškl legionarji na povratku. iz Trsta.se	p red v*-—•-
šnjetn peljalo skozi Ljubljano pet transportov čehoslovaških legijonar-t jev, ki se vračajo v domovino iz Ru« sije. Kaj pa z jugoslovanskimi legijo-narji?
Politična pravda. Pred ljubljanskim okrajnim sodiščem teče zanimiva kazenska pravda proti Arnoštu Bartuloviču, predsedniku strDkovne organizacije krojačev in krojačic. Bartulovič je obtožen, da je za časa splošne stavke 24. 4. t. L hujskal krojaške pomočnike in krojačice proti delodajalcem, naj ne delajo in da je pri tem nastopal, zlasti v slu-čaiu Goli in Šarc, z grožnjami V tO' rek dopoldne je okrajni sodnik že v, tretjič razpravljal. Razprava je lila v vsakem oziru zanimiva, zlasti, ko je priča modistinja Šarc odkrito I ri-znala upravičenost organizacije, toda s pristavkom, »da se naj v ujej »dekleta« kaj pametnega nauoe.< Bartulovič ji je v odgovor predložil okrožnico krojaške zadruge, v kateri modistinje nočejo priznavati delavske organizacije. Razprava je bila zopet preložena. Potek dosedanjih treh razprav .je dokazal, da ie Bartulovič legalno nastopal in da ni nikogar hujskal oziroma grozil.
Zahvala. Podpisana se zahvaljujem rudarjem v Hrastniku in Ojstrettl za nabrani znesek 120 K, katerega so mi podarili kot podporo za časa interniranja mojega moža- — Anica Platinovšek.
Zahvala. Med časom mojega preiskovalnega zapora vsled splošne stavke so živilski delavci v Celju in drugi dobrotniki darovali moji ženi 209 K- Izrekam tem potom zahvalo za proletarsko sočutje v tem času — Leskošek 41ojzij
Deželno sodišče v I.jubliani je mesto venca na krsto umrlega višjega pisarniškega oficijala Ivana KrH stana podarilo društvu za mladinsko skrb znesek 100 K.
Leon Trocki:
:: lina::
pint# v 1|
prične te dni Izhajati V KAPSEJU.
delavce v vseh mogočih strokah. Delodajalci vihte bič nad delav stvom, ki se je lahkomiselno dalo zavesti gospodi iz Belgrada in njihovim nameščenikom v Ljubljani. Posledica? Posledica je: na stotine uničenih delavskih družin, izguba zaslužka in nedisciplina v delavskih organizacijah. Žrtve so velike. Belgrad pa od tedai molči in ne da od sebe nobenega glasu več; - - vsaj slovensko da-lavstvo plačuje račune za njim!
Ali mislite, da so se ti *voditelji< spametovali? Danes govore, da morajo sedaj najprvo rudarji v stavko, potem, za njimi, Jim bodo znova sledili železničarji. Ljubljanska strok, organizacija železničarjev Izdaja svoj političen list. — »Rdeči prapor«; uganja toral znova komunistično, propagando po delavskih okrajih} znova pošilja svoje neresne einisarje med delavsko ljudstvo; znova delajo ti ljudje dolgove na tuj. na / ’ v-ski račun. Kdaj bodo napravili resni železničarji red v svoji strokovni organizaciji in njeni blagajni?
Končno: Kaj so ti voditelji« na-tedili za mesLauiaaa. delavce^ Zri
m
t -	-
:ev. 182.
RAPRBJ,
Stran 3.
' Šport in tlristika.
Opozarjamo na nogometno tekmo med S. K. »Svoboda« (Liubliana) In
S.	K. Šparta, ki se bo vršila v sobo-|o, dne 12. t. m. ob pol 7. uri na igrišču S. K. »Ilirije«-.
Nedeljska kolesarska dirka kluba K. J. ? Ilirije« na progi Ljubljana-Vrh-nika-dcmarkacijska črta in nazaj, 48 kilometrov, se ie vršila ob jako živahni udeležbi tekmovalcev kakor tudi občinstva. Vozilo se je v dveh oddelkih: s teškimi in lahkimi kolesi. Prva težke skupine sta se vrnila gg. Perdan in Zanoškar. a le slednji prvega pred ciljem prehitel za dolžine kolesa in pripeljal prvi cili. Vozi! je 1 uro 47 min. 26 sek., 50 sc-k. za prvima je prišel Bar Vinko kot tretji na cili. 7a njim sta bila že prva od lahke skupine Držai in Babnik, od kolih se je Držaj krasno odtrgal Babniku in prišel prvi. Vozil je eno uro 36 min. 45 sek., kar bi odgovarjalo natančno 30 km tempu, 45 sekund za nr.m ie prišel Babnik kot drugi, dve mjnutj za niim Solar kot tretji. Dirka Je jako lepo izpadla, hitrostni čas, ki j® P>} dosežen, je brezdvemno najboljši. Na cilju in na progi je vladal vzoren red.
POZOR, SODRUGI IN SODRU-ŽICE!
Na vseh sestankih zaupnikov, ki se bdoo sklicevali odslej, *e bo razpravljalo tudi o bodočih občinskih volitvah. Zaradltega le nujno, da se zaupniki sestankov v polnem številu »deležujelo. Taji ištvo JSDS,
Iz stranke.
Sodrug! Ali si že pridobil kak-Siiega novega naročnika »Napreju«? Pojdi in pridobi ga1	'4)
Seja osrednjega društva kovinarjev se bo vrš; la v petek takoj po delu. Seja ie kratka in nujna: polnoštevilna udeležba dolžnos,'.
Trbovlje. Izlet planinskega odseka -Svobode« na Mrzlico se bo vršil v soboto 12. t- m. s sledečim sporedom: ob 7. uri zvečer sprejem Ljubljanskih izletnikov z delavsko godbo na kolodvoru: ob S. uri odhod izletnikov (z godbo) od delavskega doma na Mrzlico (prenoči se aa Mrzlici); v nedeljo ob 9. tiri (novi čas) odhod z Mrzlice čez Zabukovce in Liboje na Celje; ob 3 pop. koncert delavske godbe na p.haa v Gozdnem domu (Waldhaus) z naslednjim vzporedom’ 1. Mahlon Du-gane: The Girls of America: 2 F. Van Floto-v: Ouverttra k operi Ales-sandro Stradella: 3. F. Jakš: V mornarskih krogih (Valček); 4. F. Hitbel Berem v tvojih očeh. (Pesem); 5 Schogl: Pikantna (Polka):	6. F..
Stolz: Verdiana (Podpori); 7. P. Lin-ke* Ouvetura k oper. Madain Luna; 8- Fr Lehar: Koračnica »Sedaj se Prične«! -- Med odmorom poje moški in mešani pevski zbor »Svobode* Iz Trtovell. Dalje recitacije. — Vse Podružnice »Svobode« celjskega okrožja in druge vabimo, da se tega Izleta in koncerta — posebno pa celjske sodružice in sodruge — v kolikor mogoče velikem številu udeleže . izletnike ee prosi, da vzamejo okrepčila s seboj. V Slučaju neugodnega vremena izlet odpade, a kon-Cert se vrši. — Odbor.
Gospodarstvo.
. “= Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani. Dne 8. junija t. 1. Se je vršil XX. redni občni zbor banke pod predsedanjem dr. Ivana Tavčarja ob
udeležbi 48 delničarjev, ki so zasto-
pali 33.492 delnic, oziroma 3294 glasov. Občnemu zboru je bila predložena bilanca za leto 1919, ki izkazuje sledeče glavne številke: (V oklepaju številke v letu 1918.): Aktiva: blagajna K 4,777.423.02 (7,187.853.07), menice K 7,849.891.33 (1,680.458.11). valute in	devize K 6,935.932.88
(90.760.88), predujmi na vrednostne papirje K 17,334.866.36 (13,722.464.44, vrednostni papirji K 23.001.014.53 (13,119.578.83), dolžniki K 295 mil. 052.678.60 (131,939.235.40), inventar K 207.207.12	(105.455.32),	realitete
K 2,474.526.27 (1,383.314.54), keažor-
ciialni računi K 1,755.153.26 (---------),
sSrapno K 368,388.693.37 (169 mil. 229.120.59). — Pasiva: delniška glavnica K 20,000.000.— (10,000.000.—), rezervni zakladi K 7,964.7-17.21 (2 tn. 1.781.21), pokojninski zaklad K
456.861.86	(309.673.06). vloge K
148,425.903.40 (89.497.628.11), upniki K 188,225.821.57	(65,932.628.97),
tranzito obresti kron 57.311.47 (224.231.59), nevzdignjena dividenda K 198.360.— (19.472.—), dobiček K
3.059.687.86 (1.243.705.65), skupno K 368,388.693.37	(169,229.120.59).	—
Prejemki: Obresti K 9,940.710.54
(5.007.797.64), drugi prejemki in prenos dobička iz I. 1918 K 2.668.772.19 (1,217.179.66), skupno torej kron 12.609,482.73 (6,224.977.30). — Iz-datkl: obresti K 6.814.237.92 (3' mil. 759.207.72), režija, plače in odpisi K 1.913.644.16 (945.114.96), davki K 821.912.79 (276.948.97), skupno K
9.549.794.87 (4,981.271.65), tako, da ie čisti dobiček K 3,059.687.86
(1.243.705.65). Občni zbor je sklenil izplačati za leto 1919, počenši z 15.
6.	t. I. 5% dividendo in 4% superdi-videndo, t. J. 9% = K 36.— na delnico (oziroma K 18.— za V2 kupona), dodeliti K 597.166.65 rezervnim fondom, K 100.000.— pokojninskemu skladu, nakazati K 200.000.— kot te-numeracijo osobju in od ostanka, odštevši statutarne tantijeme itd. per K 222.116.66, prenesti K 265.404.55 na novi račun.
Splošni promet za leto 1919 je znašal čez 12 milijard K. — Kakor je iz naveden:h številk razvidno, sc ie razširilo poslovanje tudi v 19. bilančnem letu v vseh oddelkih Vloge so dosegle skoraj znesek 150 milijonov kron, poleg drugih upnikov v znesku K 188 milijonov, kar pričuje o vedno rastočem zaupanju k fej najstarejši in največji banki v Sloveniji in eni prvih bank v. naši državi sploh. — Obsežni delokrog banke na polju trgovine In industrife zahteva vedno novo in večjo obratno glavnico in zato, je bil soglasno sprejet predlog upravnega sveta k zvišaniu delniške glavnice od 30 na 50 milijonov kron, tako, da bodo dosegla lastna sredstva banke (glavnica in rezerve) okroglo 100 milijonov kron. Podrobnosti glede provedbe tega novega zvišanja se objavijo v kratkem. — Nadalje se ie naročilo upravnemu svetu izposlovati državno dovoljenje k nadaljnemu zvišanju od kron 50 na 100 mlijonov, kar bi sledilo šele pozneje, — Pri volitvah v upravni svet sta bila po redu izstopajoča člana *fg losip Špitalskv in Alojzij Vodnik zopet izvoljena. — Ko le bila iz vrst delničarjev predlagana zahvala upravi in osobki banke soglasno sprejeta, fe zaključil predsednik zbo-ro vanje.	600
Natečaj. Oprava gledališča v Skopliu je razpisala iz svojih sredstev natečaj 2000 dinarjev za originalno dramo iz narodnega življenja v Stari Srbiji in Macedoniji.Za sprejeto delo je določenih tudi 20 odstotkov tantijem od prvih predstav. Rok predložitve le določen do 20 marca 1921.
mn
njih družine? Koliko novcev ie za
Sri°t xžrlve nablala družba okolo »Rdečega prapora«. Kie so bili tl go-spodje »komunisti«. Ko so niih zape-liancki sedeli v lečah? Poskrili so
se, svojih služb se dtže — pa makari da so te službe državne’ Eden prvih njihovih voditeljev je takrat, ko so na Zaloški cesti pokale puške, še spal doma v svoji mehki postelji! Morda ni vedel za to, bo kdo vprašal. Ni res, on je najbolj agitiral za tridnevno simpatijsko stavko in lo celo »Droklamirsl‘1
Jaz imam slovensko delavstvo za Preveč inteligentno in preveč pametno, da bi mislilo, da bo še kdaj Položilo svojo usodo v takšne nezmožne roke. »Komunisti« so pri nas doigrall In delavstvo naj jih pomene, kadar zopet pridejo. Nemško delavstvo jim ie dalo brco. Zakaj kadar pride do preobrata in do soci-Jalne revolucije, ne bodo delavskega gibanja vodili niti belgrajski »profesorji* ki »majstorU niti politični •otročaji t naših domačih poljan. Sto’ vensko delavsko Hud.*t.v_Q je. m san
skušnjo bogatejše — draga je bila — in bo vbodoče ostalo zvesto sebi in svojim tradicijam. Predvsem pi si bo dobro zapomnilo, da ga iz Bel-grada ne bodo naučili še dolgo dolgo nič modrega, nasprotno, da morajo priti belgrajski ^komunisti« v Slove nijo, se učit, če hočejo kdaj kaj veljat’ in znat’!
Predvsem pa, delavci in delavke, ohranite disciplino v svoj h organizacijah in ne dajte se begati od ljudi, o katerih ne vemo v čigavem imenu in na čigave stroške rogovilijo po organizacijah. Ce Je sprememba organizacije ali taktike potrebna, stori naj to celotna organizacija. Kdor pa prihaja med vas za hrbtom organizacije, kdor obrekuje svoje sodruge zato, da dela razkol v vaših vrstah, pa ali ni sam poštenjak ali pa le slepo orodje nepoštenih temnih elementov, katerih danes mrgoli okolo. Razkol v delavske organizacije se danes skuša zanesti s kapitalističnim denarjem. Tudi to bomo še $ trn MčfMno kofl£a»l
VZROKI NITT1.IEVE DEMISLIE.
Trst, 10. (Izv.) Neposredni povod najnoveiši demisiji Nittijevega kabineta so dale veliV^ sccijalistlčne manifestacije proti podraženju kruha. Nittijeva vlada je nameravala potom kraljevega dekreta znatno zvišati cene kruhu, kar bi naravno najob-čutneje zadelo italijanski delavski proletarijat. Proti temu načrtu je vse delavstvo Italije po vseh industrijskih centrih odločno protestiralo, mestoma je došlo do hrupnih demonstracij. Parlamentarna socialistična skupina je izdala odločen veto in napovedana je bila celo splošna delavska stavka. Pod pritiskom teh protestov ie moral Nitti naredbo o zvišanju cen kruhu ukiniti
(Vesti LDU.)
14 SMRTNIH ŽRTEV V GRADCU.
Gradec, 9. Od demonstrantov, ranjenih pri demonstracijah ob mestnem mostu, so umili trije Vseh mrtvih je štirinajst. Jutri popoldne bodo pokopali deset mrličev skupno na centralnem pokopališču.
STAVKA V RIMU.
Milan, 9. Kakor javlja »Corriere della Sera«, so nameščenci in delavci rimskih podjetij začeli v torek popoldne stavkati, in sicer v protest proti zvišanju krušnih cen.
IZGREDI V BUDIMPEŠTI.
Pečuh, 9. Madžarski listi pišejo o velikih izgredih, Ig so se dogodili v Budimpešti na dan podpisa mirovne pogodbe. Velike množice demonstrantov so preplavile mestne ulice ter razbile okna na čehoslovaškem konzulatu, medteiji ko so pred en-tentnimi konzulati, in tujimi misijami burno demonstrirale in psovale na najostudnejše načine. Po demonstracijah so tolpe pričele pleniti ter so razbile več velikih kavaren. Pri spopadu s policijo in vojaštvom je bilo več oseb usmrčenih. Vsled teh dogodkov je bilo proglašeno obsedno stanje in dasi sta zavladala po vsej Budimpešti red in jjiir, se vendar 0-oaža neka vznemirjenost med najširšimi sloji, ker se .pričakujejo v najkrajšem času važni dogodki.
GLASOVANJA V TEŠINU NE BO.
Pariz, 9. Z informirane strani se poroča: Da sta Poljska in Čehoslo-
vaška sklenili odreči se glasovanju v tešinskem okrožju in predložiti rešitev spornega vprašanja razsodbi evropske, posebno ugledne osebnosti. »Echo de Pariš« domneva, da je francoska vlada za to predlagala belgijskega kralja.
IZID VOLITEV V BAVARSKI DEŽELNI ZBOR.
Monakovo, 8. Pri volitvah v bavarski deželni zbor je bilo izvoljenih 19 socialnih demokratov, 16 neodvisnih, 1 komunist, torej 36 socialistov, nadalje 54 poslancev bavarske ljudske stranke, 17 poslancev nemške ljudske stranke in nemškonacio-nalne ljudske stranke, 10 poslancev kmetske zveze, 8 demokratov, torej skupaj 89 meščanskih poslancev. Razven tega je izvoljenih še 30 poslancev raznih strank.
ANGLEŠKA ZBORNICA.
Rotterdam, 9. V angleški poslanski zbornici je dejal včeraj Lloyd George, da bo seia sveta zveze narodov. ki je bila skiicana, da bi proučevala pritožbe Jugoslavije, brez dvoma mogla obravnavati tudi nevarnosti in težkeče, ki ogrožajo srednjeevropski mir. Pri zborovanju zveze narodov bo navzoč najbrže Llo.vd George kot zastopnik Britanije, ako pa bi bilo njemu nemogoče, bi stopila na njegovo mesto Balfour ali lord Curzon.
NA IRSKEM ZMAGALI SINF4J-NOVCI.
Rotterdam, 8. Kakor javlja »Ob-server«, so občinske volitve na Irskem skoraj končane. Sinfajnovci so povsod v veliki premoči, aazen na severovzhodu Uls*re in grofije L on doti-derrv.
ITALIJANSKA MISIJA NA POTI V RUSIJO.
London, 8. Kakor doznava »Mer-ning Post« iz Revala, le glavni urednik lista »Avanti*. Scrati, s štirimi odposlanci m člani italijanske strokovne zveze dospel v Hclsingfors. odkoder bo odpotoval v Moskvo. Njegova misija ima namen, vzpostavi« ftoapodarske odnešaje z Rusijo. V Rfann pričakujejo uspehe njegovega proučevanja; W niih budo odio-
čali, ali se sprejmejo akreditirani
agenti sovjetske vlade.
RUSKO-POLJSKO BOJIŠČE.
Moskva, 9. Poročilo z zapadne fronte: Nadaljujejo se ljuti napadi
sovražnika ob Berezini. Na jugoza-padni fronti, 65 vrst severno od Kijeva so rdeče čete pregnale sovražnika in ujele 105 mož.
Berlin, 9. »Vossische Zeitung« lavlja iz Vratislave:	Varšavska
»Abendzeitung« doznava. da se je pod vodstvom maršala Pilsudskega pričela nova poljska ofenziva v smeri proti Vitebsku. Kakor poroča »Schlesische Zeitung«t. se nadaljuje ljuti boi za prehod čez Berezino.
NAPAD NA NEMŠKI KONZULAT'
Amsterdam, 8 »Hollandsch Ni-euw Bureau* javlja iz Londona da so pristaši demokratske stranke v Teb-risu 4. t. m. oblegali nemški konzulat in zahtevali izpustitev zaprtih perzijskih boljševikov. Konzul je dal streljati na množico s strojnico, nakar ie množica odgovorila s streli in vdrla v konzulat. Medtem je konzul izvršil samomor.
Iz Slovenije.
Tibovlje (N e t a k t n o postopanje z d e 1 a v c 1.) Na dnevnem odkopu Dobrna nadzoruje in vodi delo nadpaznik Toman, ki delavce psuje in zmerja priganjajoč k delu posebno, kadar ie deževno vreme. Pričakovali bi v prihodnjič od tega možakarja več olike. Še žival gre rada pod streho, kadar dežuje, in človek ie vrhu tega izpostavljen boleznim, če se, premočen od dežja, poti pri delu. Opravičeni torej pričakujmo, da se mož poboljša in se predvsem odvadi svojih nelepih psovk.
Raihenburg. (O položaju.) Morda si je kak čitalec »Napreja« Že mislil, da ie naša politična in strokovna organizacija že razpadla. Temu pa ni tako. čeprav tudi v našem kraju skušajo nekateri delati za razkol med delavstvom in se tako veseliti nesporazumljenja med njem. Težko je delo v mladi organizaciji, preden postanejo člani resni in neustrašeni pristaši socijalizma, ker šola socija-lizma je težavna stvar, ki potrebuje resne razsodbe in resne organizacije. V naši dolini vlada po večini še klerikalna gospoda in tudi liberalna gospoda fe 5e tupalam nastopila. Od te gospode fe nezaveden delavec, kmet in obrtnik pričakoval odveze, ali razočaran je izprevidel, da se tej gospodi gre le za lasten interes. Prvi shod socijalne demokracije — takrat imenovano hudičevo društvo — se ie vršil tu pred 20 leti. Oovoril Je na shodu sodr. Ftbin Kristan. Jedrnato nam le obrazložil program. Še danes se ga spominjamo in mu želimo mnogo sreče tam v Ameriki. Zadnja leta so obiskovali naš kraj sodrugi Drofenik. C obal in Petejan in drugi. In 5- muia 1913 smo ustanovili tu podružnico naše stranke. Člani so prihajali in odhajali vsled svojih nestalnih služb. Med njimi je bilo tudi nekaj prav dobrih sodrudnikov. Na letošnji prvi maj \smo žalovali in stavkali, ker nismo dobili potrebnega poročila. Stavkalo se !e pri nas kar devet dni in rudarji kakor tudi prožni delavci so dobivali poroči!« večinoma iz Hrastnika.Orožništvo je bilo ojačeno za čas stavke in ko je okoli 600 delavcev hotelo zborovati, da dobi potrebnih obvestil in informacij. je bilo zborovanje prepovedano- Do incidentov ni prišlo prav nikjer. Po stavki je delavstvo zopet enkrat moglo spoznati svoje prave in izkušene voditelje in spoznati tudi svoje obrekovalce. Sploh se opaža, da se organizacije- zopet urejujejo, z res zavednim' člani. Sodrugi. tako naprej 1 Le resno in trezno delo rodi sadoye!
Mežica. (»V se za narodov blago r«.) Če človek potuje po svetu, izve marsikaj, o čemur mora tudi drugim povedati. Nekateri, posebne pa g. Kalan, mislijo, da je vse zlato, kar se sveti, posebno pa, da so duhovniki sami nedolžni ljudje, ki jim je »blagor« narodov in vera edino na srcu. So pa stvari, sicer malenkosti. pa vendar take, da jih ljudski kriticizem vpošteva kot važne. Par vzgledov brez komentarja! Šentmihe*ljski kaplan W. je dne 18. aprila pri cerkveni pridigi naznanil, da mora vsakdo, ki hoče, da se bere kaka maša, prinesti k njemu tri ali štiri klobase, srebrnino ali pa zlatnino, ker papirnati denar nima vrednosti. — V Pliberku le kaplan g. M. v družbi svolega kolege pri »Lampelbirtu* vpričo drugih ljudi strastno objemal In poljubljal krasotico. — V Pliberku opravlja ljudstvo maJnSfee RPboimisti itfez du-
hovnika, čeprav Jih je kar šest v tem kraju. — V Doberli vasi gospoduje pri občinskem uradu kot gerent kaplan K. Zelo samolasten je in nastopa uprav nasilno. — Med tem ko mi delulemo med delavstvom kulturno, uganjajo klerikalci politične perse-kucije ju nasilnosti, pa si ne dajo ničesar dopovedati, da to plebiscitu škoduje!
Pristopajte k izobraževalni
organizaciji „Svoboda„.
Veselični odsek splošne organizacije vojnih invalidov za Slovenijo v. Ljubljani izraža tem potom najpri-srčnejšo zahvalo vsem onim, ki so s svojimi gmotnimi in moralnimi žrtvami pripomogli, da je vrtna ve. ’;-ca, ki io je priredila organizacija dne 3. t. m. v hotelu Tivoli, v vsakem c;;i-ru tako razveseljivo uspela. Predvsem se pa zahvaljujemo gospodu generalu Smiljaniču, ki nas je ' ot pokrovitelj prireditve v svoji naklonjenosti vsestransko in blagohotno podpiral, in vrlim ljubljanskim narodnim damam, ki so nam pod spretnim vodstvom gospe dr. Tavčarjeve do skrajnosti požrtvovalno nudila svojo pomoč. Presrčna hvala Vam vsem, ki ste kakorkoli dokazali, da vživajo Vaše. simpatije tudi najbed-nejši med bednimi vojni invalidi, k
Aprovizaciia.
Telečje meso. vVnovčevalnica za živino in mast« je oddala za četrtek in petek, t. J. 10. in 11. t. m. sledečim mesarjem svoja teleta v prodajo Prepeluhu, Ham Mat., Ham Mariji, Javorniku, Ocvirku, Kocjanu. Sela« nu, Janežu, Petriču, Rihter mL, R;h-ter star.. Prezelju, Zupančiču. Dolničar Francu, Žganjar fožetu. Makov« cu, Novaku, Škerjancu, Jesihu, Kočarju. Primcu, Češeku, Černivcu, Dolničar Jožefi, Anžiču, Navljar.u, Cuzaku, Škranjarju. Smoljanu, Žabjeku, Ahlinu, Kastelicu, Breceljniku, Zajc Ivanu, Lebnu, po tri teleta: Žganjar Antonu, šrretu in Štrukelju po 2 teleti, »Gospodarski zvezi« po 4 teleta; ie Janežič je dobil 8 telet. Ki« gram mesa velja: sprednjega 19 K, zadnjega 20 K. - Vsaka stranka dobi naiveč 1 kilogram mesa.
Mast dobe člani mestne aproviza* cije, dokler je zaloga, v vojni proda* jalui na Poljanski cesti št. 15, na izkaznice mestnega magistrata. K« masti 41, K.
Prodaja petroleja. Petrolej na drugi odrezek A, B in C izkaznice s« dobi v trgovinah le še do vštete sobote 12. junija Od 14 junija naprej smejo trgovci prodajati ostanek pe-troleia strankam iz Ljubljane po 1 liter brez izkaznice.
Petrolejske izkaznice pa so za poznejšo pošiljatev petroleja še veljavne.
Peki, ki še niso dobili petroleja naj sc nemudoma zglase na magistra« tu.
m za svojcu pili ttn.
Dosedai izkazana darila 15 573 K 5 vrn.; nadalle so darovali-
F. H. 30 K, dr. Karl Škapin 100 K, Tati §1 j var Martin 10 K, Selič Peter 10 K, Vrhovnik Valentin 10 K. Urma§ Miha 2 K, Urbanc Jože 2 K, Verbič 2 K. Nepoznan 2 K, Silič Štefan 10 K, Honigsmann 6 K, Konsumno društvo, podružnica Glince 180 K 24 vin., Se« lan Josip, Krško 30 K, Jugoslov. soc. dem. društvo, Kropa 130 K, Arih Iv* Kranjskagora 309 K: v skupnem znesku 16.-106 K 29 vin.
iii
Rudolf Golouh, rojen 25. oktobra 1887 v Kopru, pristojen v Trst, r. k. oženjen, odgovorni urednik »Napre-Ja« v Ljubljani, predkaznovan *
ie kriv,
da Je dne 6. januarja 1920 v Ljubljani kot odgovorni urednik »Napreja« v v šL 4. tega lista objavil članek »iz št. Vida pri Zatičini«, v katerem se očitajo Lovretu Jevnikarju nepoštena in nenravna dejanja, le torej ko< odgovorni urednik perijodiine tisko* vine, katere vsebina ustanovi pre-grešek radi žaljenja časti zanemaril ono pozornost svoje dolžnosti, pri kateri bi bila sprejetev kaznive vsebine v tiskovino izostala.
S tem je zagrešil prestopek zanemarjenja dolžne uredniške paznosti po členu III. zakona z dne 15. oktobra 1S66. št 142 drž. zak. in se obsoja po točki 5 iste zak. določbe na 200 kron denarne kazni, v slučaju m\z* terljivosti 20 dni zapora«.
Okrajno sodišče v Ljubljani, oddelek UL dna 2, iunlia 1920.
Stran 1
NAPREJ.
Stev. 182.
Ul
iti
Času primerno čtivo kupujte, čitaite, razširjajte
BROŠURE:
Temeljna načela sociialne demokracije (Erfurtski program).
Spisal Karel Kautsky.
I. Kdo uničuie proizvajanie v malem? Cena 30 vin.
III. Kapitalistični razred. Cena 80 v.
IV. Država prihodnjostl. Cena 40 vin.
Propagandni- soisl:
Narodno vprašanje In Slovenci. Cena 10 vin.
Volna in soeljafna demokracija. Cena 30 vin.
V dobi klerikalizma. Cena 40 vin.
Prvi majnlk 1918. Cena 1 K.
Vun z enako volilno pravico! Proč s carino na živila. Cena 40 vin.
Zvišanje duhon. plač. Cena 10 vin.
Tajnosti španske inkvizicije. II., III. in IV. zvezek. Vsak zvezek po 10 vin.
Krst sv. Vladimira. Cena 50 vin.
Katoliško svetovno naziranje In svobodna znanost. Cena 70 vin.
Strahovi. Cena 30 vin.
Cerkvene pristojbine ali štolnlna. Cena 30 vin.
Razprave VII. rednega zbora jueosl. soc. dem. stranke lz I. 1909. Cena 60 vin.
Koliko prltlče družinam vpoklicanih? Cena 20 vin.
Razprave X. rednega zbora ]ugosl. soc. dem. stranke iz 1. 1917. Cena 1 K 50 vin.
Delavske razgledne«. 2 vrsti. Cena 20 vin.
Majniške razglednice. Serija po 1 K.
Pripovedni la znanstveni spis!: Lurška pravljica. Cena 40 vin.
Francka in drugo. Spisal Etbin Kristan. Cena 50 vin.
Dr. Jaaez Bleiwe|8 In njegova doka.
Cena 1 K.
Primož Trubar la m&i reformacija.
Cena 50 vin.
Pot k socHatizHM. Dr. Oto Bauer.
Cena 2 K.
Pod spovednim pečatom. II. del. Cena 2 K.
Naši zapiski. Nekaj letnikov nepopolnih. Posamezna številka 50 vin.
Pri vseh teh brošurah so cene višje za 30%.
Sodrugi, sodružice! Naročajte zgornje knjižice naravnost ali po dopisnici pri upravi »Napreja«, Ljubljana. Frančiškanska ulica štev. 6.
I. nadstropje. — Vse podružnice »Svobode« opozarjamo, da skrbe marljivo za razširjanje zgoraj nave' denih brošur.	_
Novo!	Nove!
Ravnokar je izšla zanimiva brosurica
M gospodarska in sol vpialai
Spisal Abditus.
Cena K 4'—, s poštnino K 4‘20.
Naroča se v upravništvu »Napreja*', Ljubljana, Frančiškanska ulica 6-1
Izdajatelj: Ivan Mlinar. Odgovorni urednik: Jak Vehovec. Tisk »Učit. tiskarne« v Ljubljani
!»U .
obrestuj« hranilne vloge po {istih
Rezervni zaklad nad K 1,100.000*
brez odbitka rentnega davka.
Ustanovljena leta 1881.
Konkurenčne cene!
Samo na debelo!
Vsakovrstno manufakturo
se dobi po najnižjih cenah pri tvrdki
BRUMAT F., L JUBLJANA, Mestni trg 25 L
Lastni ant o za prevažanje.
Konkurenčne cen**
jel
Zelo uspeli!
Miki.
• iv** t *l
Je razen ponedeljka vsaki dan od 8. ure zjutraj do 8. ure popoldne
odprta.
575
Skaboform se zopet dobival
Proti srbenju, svrabu, lišajem, nečistostim kože zahtevajte v najbližnji lekarni preizkušeno in zdravniško priporočeno
dr. Flescha orig. Skaboformovo mazilo.
Ne maže, ne pušča barve, brez duha. Po vteranju puder „Skabaform\ Dobiva se po vseh lekarnah. — Generalna zaloga za Ljubljano in okolico
pri »Zlatem jelenu" IV., - — Marijin trg. - - -
Rihard Sušnik
za premogovnik Hrastnik-Trboveljske pre-mogokopne družbe se išče. Nastop službe 1. septembra 1920. Plača po dogovoru. Cenjene ponudbe na Bratovsko skladnieo Trbovlje.
Tovarna
Barva
vsakovrstno --.........blago.
Kemično čisti 0bleke.
Ljubljana, Poljanski nasip 4. Svetlolika
stnice in srajce.
Podružnica: Šelenburgova ul. 3.   ........—^
Maribor
Gosposka ul. 38
Podružnice:
Novom sto
Glavni trg
Kočevje
št. 39. '
MONSIEUR I M ADAME I
P® voiiB loilelle m® ie:
GOSPODI OOSPAI
Za Vašo tolisia jemljite
HA voli
en litre el itn de 120 d
Me en ura por 1 liana R. Drla?,
Hodni salon
$tuchly - Maške
Ljubljana iUniki «1.3	--	Evorski	lig	1
Priporočam veliko izbiro naj-novejčih svilenih
kilMin, čepic ii slamnikov za dame is deklice.
Popravila točno in ceno. Zalnl klobuki vedno v zalogi. 289
J
Na novo izšel
Slovenski Favorit
za spomlad in poletje, mladinski album, ter vsi kroji pri tvrdki
M. Ranth,
ubliana, Marijin t’o 113.
Glavno zastopstvo za Jugoslavijo. ::
ia
112-po poiti R13 —
K
popust.
Banka in menjalnica
S»<
Trenkova ulita 12. Telefon 20—26,
Kupuje in prodaja
valute, zlati in srebrni denar kakor tudi vse ostale vrednote najkulantneje.
Izvršuje
borzne naloge najkulantneje.
Prevzema
kontrolo in evidenco vsakovrstnih srečk po zmernih provizijah.
Daje strokovne nasvete
najpripravnejše brezplačno.
LJUBLJANA, ŠELENBURGOVA UL. 1.
Interesna skupnost s hrvatsko eskomptno banko in srbsko banko v Zagrebu.
Izvršuje vse bančne transakcije ::	najkulantneje.	::
n A IP • kredite in predujme IS/ULi • na blago, efekte itd.
I7H A I A < akreditive na vsa tu ILUnJn . in inozemska mesta.
SPREJEMA:
knjižice In
na tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju.
KUPUJE in PRODAJA:
devize, valute, efekte itd.
ESK0N11RA:#&£
Brzojavi: ESKOMPTNA.
P0SPESUJE:
industrijo ter uvoz in izvoz.
Int. telefon St. 146.
I
ČRNO VINO
dalmatinsko 10°/0 ll°/<> in 127o močno; belo in Črno dalmatinsko za steklenice ter izvrsten rizling letnik 1917 ima v zalogi po zmernih cenah tvrdka
BR. NOVAKOVIČ
veletrgovina vina in žganja
LJUBLJANA, Kolizej.
Telefon interurb. 131.
msssiss^ssa Bsssssussm
Rok za podpis akcij
le podaliian do inkl. 20. junija 1.1.
Opozarjamo na glavni oglas za podpis teh akcij, ki smo ga
svojeiasno objavili v našem listu.
591
Pletarje
pod ugodnimi pogoji sprejema
tov.SoliK, Velika Goiiia. Uniatska.
Stanovanje prosto. — Hrana po
ceni.
Papir ■ cigarete
Abadie, Samum, Golub, Club, Oltoman, vsakovrstne stročnice, pečatni vosek in konceptni papir priporoča na debelo:
mr mm. um
Mastni trg it. 11.
S
Mi na Mio vi 21 Wm
==n
Mil podgane, Me in Hi
fnv ynv IBlffi? mora pogimti, če se lu ib« liiili.it vporaoijajo moja preizkušeno nsjboljša in povsod hvaljena sredstva, kakor: ra poljske miši 10 K, za podgane in miši 10 K, za ščurke 10 K, a posebno močna vrsta 20 K, posebna močna tinktura za stenice 10 K, uničevalcc moljev 10 K, prašek proti mržesom 6 in 12 K, tinktura proti užem pri ljudeh 5 In 10 K, mazilo za uši pri živini 6 in 10 K, prašek za uši v obleki in perilu 6 In 10 K, tinktura proti mrčesu na sadju in zelenjadi (uničev. rastlin) 10 K, prašek proti mravljam 10 K, mazilo proti g a r j a m 10 K. — Pošilja po povzetju: Zavod za ek-sport M. JUnker, Zagreb 40, Petrinjska ulica 3.
Poštni čekovni račun št. 10,532.
Telefon interurban 178.
za
vpisana zadruga z omejeno zavezo.
Društvo ima sedaj nad 17.000 članov. Po zadnjem računskem zakljw5kU znašajo društveni skladi:
rezervni sklad K 42.831*65	bolniški	sklad	K	^
dispozic. sklad K 21.007 61	pogrebni	sklad	K	1.000
deležni sklad K 303.022’94 Društvo izplačuje zaostalim po umrlih članih pogrebno podporo, bolnim članom, bolniško podporo.
Društvo ima 85 prodajaln in sicer sledeče:
Ljubljana, Sp. Šiška Olince pri LIjubljani Rožna dolina pri Ljubljani Ljubljana, Bohoričeva-ulica Ljubljana, Krakovski nasip Ljubljana, Sodna ulica Tržič na Gorenjskem Križe pri Tržiču Sv. Ana pri Tržiču Sava-Jesenice Jesenice (pri Ferjanu) Koroška-Bel«, Javornik
Mojstrana
Kranjska gora
Gorje pri Bledu
Radovljica
Borovnica
Kamnik
Litija
Radeče-Zidanimort
Celje
Store pri Celju Šoštanj
Rogaška Slatina
Pragersko
Maribor
Ruše nad Mariborom Fala pri Mariboru Št Lorene na Pohorju GuštanJ Prevalje
Mežica Koroško Tria I.
,rna II.
Pliberk
Hranilni oddelek
društva obrestuje hranilne Vloge po 4°/o oziroma 4\V70. Hranilne vloge se vlagajo in izplačujejo v vseh zgoraj navedenih društvenih prodajalnah, kjer ----------- se dobijo tudi vsa potrebna pojasnila. ——	—»
Kot član pristopi lahko vsak. Pristop znaša KI — delež K100 —
Pisarna: Ljubljana-Sp. Šiška, Kolodvorska c.208.
Pisma naj se pošiljajo pod naslovom: LJubfJaRa, poŠSnč preda! št. 13-