CELJSKI TEDNIK GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA CELJSKEGA OKRAJA VELIKO PREDVOLILNO ZBOROVANJE VHCELJU Na nedeljskih volitvah dokažimo svojo privrženost socializmu Poslanski kandidati Milena Korže, Franc Leskošek in Peko Dapčević pred dvajsetlisocglavo množico v torek je bilo Celje v slavnostni preobleki, zlasti pa še Titov trg, kjer so se do četrte ure zbirale množice Celjanov, članov kolektivov celj- skih podjetij, mladine iz šol, pripadnikov armade in prebivalcev naj- bližjih naselij okoli Celja. Kolektivi in društva so na veliko zborovanje prišla z društvenimi prapori in transparenti. Pred začetkom so tri godbe izmenoma igrale koračnice. Take množice v Celju že dolgo ni bilo na enem kraju. Titov trg je bil nabito poln, prav tako tudi Prešernova ulica. Bil je tp veličasten prizor, ki je dostojno zaključil množičnost letošnje predvolilne dejavnosti v našem mestu in okraju. Točno ob štirih popoldne je godba zaigrala himno, nato pa je predsednik Občinskega odbora SZDL, tov. CVETO PELKO, pozdravil vse navzoče, posebej pa še poslanske kandidate, tov. MILENO KORŽETOVO, člana Zveznega izvršnega sveta, tov. FRANCA LESKOSKA-LUKO in PEKA DAPCEVICA, ki so v spremstvu drugih poslanskih kandidatov, političnih in oblastvenih funkcionarjev prišli na tribuno. Dvajsettisoč- glava množica jih je burno pozdravila. Potek zborovanja je prenašala tudi celjska radijska postaja, tako da je govore poslanskih kandidatov poslušalo dejansko še veliko več ljudi. Prva je pred mikrofon stopila poslanska kandidatka tov. Milena Koržetova. Pridobitve naših delovnih ljudi so ogromne Tovarišica Koržetova je najprej v kratkih obrisih opisala razvojno pot naših narodov po vojni in se posebej ustavila ob velikih delovnih zmagah in ob težavah, ki so jih naši ljudje pre- magovali pri tej graditvi. Zdaj pa so ustvarjeni materialni pogoji, je dejala, od katerih je odvisna nadaljnja rast življenjskega standarda delovnih ljudi. V zvezi s tem je poudarila, da je bilo tudi doslej ogromno storjenega za iz- boljšanje življenja delovnega človeka. Le-to se je izboljševalo v takšni meri, kolikor je bilo ustvarjeno. To izboljšanje pa ni bilo samo v obliki rasti osebne potrošnje, veliko bolj na področju dvi- ganja splošne življenjske ravni: za pro- sveto in kulturo, socialno zavarovanje in skrbstvo, zdravstveno zaščito, za sta- novanjsko in komunalno izgradnjo. Milena Koržetova je navedla nekaj podatkov, ki temeljito prikazujejo pri- dobitve naših delovnih ljudi. V stari Jugoslaviji, kjer je bilo socialno zava- rovanje še revolucionarno geslo, je bilo delno zavarovanih le 23% prebivalcev, danes pa zavarovanje uživa 40% Jugo- slovanov. Navedla je primerjavo, ko- liko dajejo razne države za socialno za- varovanje in ugotovila, da daje Jugo- slavija 12% narodnega dohodka, ZDA 5,8%, Švica 4%, Holandija pa 8%. Brezplačno zdravljenje se je v Slove- niji razširilo na 90% prebivalstva in močno razvita zdravstvena služba se odraža v tem, da je danes v Jugoslaviji za 80% več bolniških postelj, kot jih je bilo pred vojno. Tudi v šolstvu smo dosegli velike uspehe. Med vojno je bilo porušenih polovico šol, po vojni pa smo zgradili 4400 novih. Število obiskovalcev vseh šol se je povišalo za 25%. Tudi stanovanjska izgradnja je mo- čan dokaz našega napredka. Dva mili- jona in pol ljudi je bilo brez strehe po vojni. Zgradili smo 178.800 novih stano- vanj in za to porabili 279 in pol mili- jarde dinarjev. Govornica je nato dejala, da je sedaj nastopil čas, ko bo vsa povojna gradi- tev imela vsak dan večji vpliv na dvig življenjske ravni delovnih ljudi. Pri tem je opozarjala na dolžnost občin, da vsklajujejo vse svoje delo v to smer, in da delovni ljudje z večjo proizvod- njo dosežejo čimprej boljše življenjske razmere. Omenila je tudi stanovanjske skupnosti, ki bodo postale pomemben činitelj za tak razvoj. Dejala je, da sta- novanjske skupnosti postajajo nujnost in da so pravzaprav edina pot sociali- stičnega načina reševanja vprašanj skrbi za otroke, prehrano in pomoč za- poslenim ženam. Govorila je tudi o sredstviih za materialne potrebe teh skupnosti in dejala, da bo poleg do- prinosa državljanov samih nujno po- trebno tudi sodelovanje kolektivov, ki jim naj postane skrb za boljše življenj- (Nadaljevanje na 2. strani) Z okrajne konference Zveze komunistov v Celju Vedno bolj odgovorne nailo^e crospodarskem in družiieneni življenju Poročali smo že, da je bila pretekli petek in soboto v dvorani kina Metropol v Celju okrajna konferenca ZKS. Navzočih je bilo 386 delega- tov in več gostov, med njimi tudi član Izvršnega komiteja CK ZKJ tov. Franc Leskošek-Luka. Po izvolitvi organov konference je sekretar okraj- nega komiteja ZKS v Celju, tov. Franc Simonič, prečital referat »Naloge komunistov v gospodarskem in družbenem življenju«. V petek popoldne pa je sledila razprava o poročilu po komisijah. V komisiji za ideološka in organizacijska vprašanja, ki jo je vodil tov. Cveto Pelko, je v razpravi sodelovalo 18 delegatov. Komisijo za gospo- darska vprašanja in družbeno upravljanje je vodil tov. Riko Jerman. V tej komisiji se je k razpravi prijavilo 18 delegatov. V komisiji za kmetijstvo in zadružništvo, ki jo je vodil tov. Franc Lubej, je sodelovalo 19 delegatov. V soboto je konferenca nadaljevala z delom. Delegati so poslušali poročila predsednikov vseh treh komisij, nakar se je oglasil k razpravi tudi tov. Franc Leskošek, ki je dal nekaj konkretnih in koristnih napot- kov za uspešnejše delo komunistov v celjskem okraju. Na koncu so delegati izvolili 47-članski okrajni komite in 7-člansko revizijsko komisijo ter zadolžili novoizvoljene člane komiteja, da bodo iz referata in razprave na konferenciizdelali sklepe, po katerih bodo or- ganizacije in člani ZK usmerjali bodoče delo. Po zaključku konference se je sestal novoizvoljeni komite ter izvolil 11-članski sekretariat, za sekretarja pa so ponovno izvolili tov. Franca Simoniča. IZVLEČEK IZ REFERATA SEKRETARJA, TOV. FRANCA SIMONICA Mnogo uspehov na vseh področjih Uvodoma je tov. Simonič dejal, da je konferenca pomembna še bolj zaradi tega, ker je sestavni del priprav za VII. kongres In ker se vrši neposredno pred skupščinskimi volitvami, zato je njena naloga, da objektivno, realno in kritično oceni delo komunistov v celjskem okra- ju in začrta konkretne smernice bodoči dejavnosti komunistov za še odgovor- nejše delo. V tej zvezi je tov. Simonič omenil tudi pismo CK ZKJ, ki z globo- kim čutom odgovornosti do našega člo- veka in razvoja sploh odkriva slabosti v naših organizacijah ter istočasno z neomejeno vero v vse naše delovne lju- di in komuniste upravičeno pričakuje na osnovi take kritike boljše delo in uspešnejši razvoj. V svojem delu smo se naučili kritizirati in ustvarjalno pre- sojati svojo prakso. Ne gre za to, da bi iskali krivce posameznih pomanjkljivo- sti, marveč težimo za tem, da najdemo njihove vzroke in sredstva za njihovo odstranjevanje. Ko je govoril o nalogah v gospodar- stvu, je tov. Simonič poudaril velike uspehe, ki smo jih od zadnje konferen- ce dosegli na vseh področjih. Gospodar- stvo se je močno stabiliziralo. Uspehi so omogočili izboljšanje življenjske rav- ni zlasti lani. Ti uspehi so rezultat na- glega in uspešnega demokratičnega sa- moupravljanja, ki dobiva vedno moč- nejšo materialno osnovo. Močno se je povečala samostojnost občine in orga- nov družbenega upravljanja. Komuna postaja vedno bolj činitelj, ki neposred- no rešuje p>otrebe državljanov in vskla- juje interese posameznika ter skupno- sti. Glavna odgovornost za tak razvoj v podjetju, zadrugah in občinah brez dvoma pade na komuniste. To vlogo je Zvezi komunistov jasno določil že VI. kongres, čigar sklepi poudarjajo, da je osnovna dolžnost komunistov ne samo politično vzgajanje množic, temveč da jih je treba usposabljati, jih pravilno usmerjati v delo ter jim pomagati pri izvrševanju vsakodnevnih nalog. Dosedanja praksa, zlasti pa x3ojavi v zadnjem razdobju nas opozarjajo, da je za nadaljnji razvoj socialistične demo- kracije trenutno najvažnejše naprej raz- vijati, usposabljati in izboljševati obli- ke in vsebino dela organov družbenega in delavskega upravljanja, komun, sta- novanjskih skupnosti, zadrug itd. Zlasti je treba usposabljati delavce, da bodo v široko razpredenem mehanizmu sociali- stične demokracije neposredno razprav- ljali in odločali o vseh vprašanjih, ki se tičejo njih in naše skupnosti. VSI 2ELIMO, DA BI BOLJŠE 2IVELI Največje skrbi in* težave povzročajo problemi v gospodarstvu. Kljub ugoto- vitvam, da smo v zadnjih letih dosegli (Nadaljevanje na 3. strani) V nedeljo vsi na volišča! Volilni proglas SZDL — Državljani Jugoslavije Milijoni volivcev socialistične Jugoslavije pojdejo zadnje dni marca na volitve v Zvezno ljudsko skupščino in skupščine ljudskih republik. Leta med minulimi in sedanjimi volitvami so bila polna velikih uspehov in zmag, ki so jih narodi Jugoslavije izbojevali v svojih naporih za iz- gradnjo močnega gospodarstva, za razvoj socialistične demokracije, za boljše in srečnejše življenje vseh delovnih ljudi naše dežele, za mir in miroljubno sodelovanje med narodi. Zavedajoč se velikih uspehov, doseženih v dosedanjem razvoju, bomo z enotno udeležbo na volitvah izrazili svojo pripravljenost in voljo, da smelo nadaljujemo nadaljnjo izgradnjo lepšega življenja in bolj hu- manih, socialističnih odnosov med ljudmi. Pogled nazaj na tisto, kar smo dosegli, nas navdaja s ponosom in močjo, pogled v prihodnost pa z navdu- šenjem in poletom za nove napore. Z enodušno udeležbo na volitvah bodo naši narodi še enkrat izpričali, da so zvesti velikim pridobitvam ljudske revolucije, da vedo, kaj hočejo, da vedo, kam gredo in da so pripravljeni še nadalje boriti se za razcvit svoje socialistične domovine. DRŽAVLJANI IN DRŽAVLJANKE JUGOSLAVIJE! Vse, kar smo zgradili v naši deželi, vse, kar gradimo in kar bomo gradili, ustvarjamo za človeka, za ljudi, za blaginjo in srečo delovnih ljudi v mestu in na vasi, za svobodo in boljše življenje državljanov naše socialistične domovine. Nova industrija Jugoslavije, naše hidrocentrale, tovarne, železniške proge in mnogi drugi objekti — so čvrsta podlag^a, s katero gremo v nadaljnjo bitko za preobrazbo naše domovine v deželo močne industrije in naprednega kmetijstva. Družbeni plan za leta 1957 do 1961 predvideva znatne investicije v razvijanju industrije in pospeševanje kmetijstva. Znatna sredstva so namenjena za izboljšanje družbenega standarda, za stanovanjsko izgradnjo, za prosvetno, socialno in zdrav- stveno službo. Vse to ne bi bilo tisto, kar je, ne bi pomenilo, kar zdaj pomeni za vse nas, da niso nastale v družbenih odnosih v naši deželi globoke revo- lucionarne spremembe, da nismo izgradili sistema družbenega samouprav- ljanja, ki omogoča slehernemu človeku, da neposredno sodeluje v uprav- ljanju na vseh področjih družbenega življenja. V sistemu neposredne socialistične demokracije, vzporedno z nenehnim naraščanjem gospodar- skih sil naše dežele, raste in se razvija lik novega socialističnega držav- ljana, svobodnega in zavestnega graditelja socializma. V našem dinanričnem razvoju, v katerem smo vzlic raznim težavam dosegli uspehe, nastajajo tudi pomanjkljivosti in negativni, nesocialistični pojavi. Te pomanjkljivosti so predvsem posledica podedovane zaostalosti, ostankov birokratizma in zastarelih ozkih gledišč v razvoju družbenih sil in zapostavljanja koristi skupnosti v celoti. Uspešno premagovanje vsega, kar zavira in zadržuje naš hitrejši razvoj, je odvisno od nas samih, od dejavnosti milijonov državljanov v političnem življenju dežele, od boljšega in bolj vsestranskega dela orga- nov družbenega samoupravljanja, od vztrajnega in doslednega boja za- vestnih socialističnih sil, predvsem pa Zveze komunistov. Socialistične zveze delovnega ljudstva, Zveze sindikatov in Ljudske mladine. Ogromna sredstva, namenjena nadaljnji socialistični izgradnji, mo- ramo trositi še bolj ekonomično in še bolj racionalno, žigosati moramo sleherne pojave tudi najmanjšega razsipavanja družbene imovine. V socialistični demokraciji, kakršno imamo v naši deželi, je nara- ščajoča vloga človeka — državljana v življenju skupnosti trdno poroštvo stabilnega naraščanja proizvodnje, zbol.išanja življenjskega standarda ter nenehnega zboljševanja splošnih gospodarskih in kulturnih pogojev živ- ljenja vseh naših delovnih ljudi. Uresničenje srečnejšega, bogatejšega in (Nadaljevanje na 2. strani) STRAN 2 21. MARCA — STE V. U Veliko predv^olilno zborovanje v Celju Vsi do zadnjega pokažimo v nedeljo svojo socialistično zavest (Nadaljevanje s 1. strani) ske razmere ljudi na svojem območju prvenstvena. Skrb za redno življenje delovnega človeka mora biti skrb za njegovo zdravje in boljše počutje., pa tudi za njegovo večjo storilnost in boljšo kva- liteto njegovega dela. Tako je zaklju- čila svoj govor tovarišica Milena Kor- žetova. nalogah organov samoupravljanja, ka- terih delo je treba močno okrepiti. V njihovih rokah je tričetrt narodnega dohodka, zato morajo biti naši delav- ci bolj zainteresirani ,kako se z razni- mi skladi upravlja. V bodoče se mora vpliy delavcev bolj čutiti na vseh pod- ročjih. Večkrat se ti skladi uporabljajo za stvari, ki ne vplivajo na standard, je dejal, pa čeprav so dolžnosti in pravice organov delavskega upravljanja jasno formulirane z zakonskim predpisom. Za pravilno uporabljanje teh skladov je treba postaviti jasno politiko, ki bo znana vsem, ki imajo pravico odločati, kaj se bo delalo, kaj se bo investiralo, kaj se najbolj mudi. Tu so naši politični in družbeni, kakor tudi organi samo- upravljanja preveč počasni in dopušča- jo, da se napake ponavljajo, ne reagi- rajo pravočasno, čeprav jim uredbe in zakoni, ki so jih sami sprejeli in jim to dolžnost nalagajo, dajejo možnost za sankcije. Ko je govoril o bodočem političnem delu, je izrazil željo, da bi se aktivno politično delo, ki se je v predvolilnih manifestacijah Itako stopnjevalo, na- daljevalo in večalo. Dejal je, da je nov politični in gosipodarski sistem čvrst in jasen. Danes se ljudje lahko borijo za svoje pravice naravnost preko samo- upravnih organov in se zoprstavijo bi- rokratskim in drugim antisocialističnim tendencam. Poudaril je potrebo kon- struktivne kritike, nujnost razkrinka- vanja egoistov, demagogov in frazerjev, ki vidijo samo sebe. Opredelil je razliko kritike, ki je konstruktivna in dema- goško kritiziranje, ki škoduje. Vselej ni mogoče vsega storiti, ker so kje še večje potrebe, zato je treba pri kritiki tudi pametno presoditi. Delovni ljudje, je poudaril, so dobili v roke velike pravice. Od njih samih je odvisno, kako jih bodo uporabili za na- predek in dobrobit komune in vsakega posameznika. Naš sistem je dal v roke komunam večino vseh odločilnih sred- stev za nadaljnje razvijanje naše go- spodarske rasti in dviganja življenj- skih pogojev. Zato je dandanes od dela občin, njenih organov družbenega upravljanja, od organov samoupravlja- nja in od pozitivnega vpliva množic na te organe odvisno skoraj vse. Za razvoj je dandanes odgovorna predvsem ko- muna in za njo okraj, je dejal med dru- gim tovariš Leskošek in na koncu po- zval prisotne zborovalce, da naj na ne- deljskih volitvah dokažejo svojo pri- vrženost stvari socializma in s svojo enotnostjo potrdijo naše dosedanje skupno delo in naše skupne cilje v bo- dočnosti. Celfsfif ohraf ima velike moznosii za se večji napredek Ko je pred govorniški oder stopil na- rodni heroj in poslanski kandidat to- variš Franc Leskošek-Luka, je med množico znova završalo. Bučno so po- zdravili svojega rojaka in dolgoletnega borca za pravice delavskega razreda ter poslanca iz celjskega okraja v Zvezni ljudski skupščini. Tovariš Leskošek je med drugim de- jal, da so delovni ljudje celjskega okra- ja v predvolilnem času ogromno raz- pravljali o uspehih naše povojne gra- ditve in da so na teh zborovanjih, se- stankih in zborih volivcev razpravljali o tekočih nalogah, načrtovali za bodoč- nost ter da bo spričo tega težko pove- dal kaj novega. Nasprotno s tem pomislekom, je to- variš Leskošek v svojem govoru pove- dal veliko takega, kar nas je ponovno prepričalo, da smo v Jugoslaviji po voj- ni dosegli domala neverjetne uspehe. Nanizal je vrsto podatkov, ki govorijo o tem, da se je Jugoslavija iz zaostale, polkolonialne in kmetijsko zaostale de- žele razvila v Indvistrijsko državo. No- bena država doslej ni v tako kratkem času tako močno napredovala, v krat- kih dvanajstih letih. V tem času smo zgradili talco industrijo, ki nam omo- goča nadaljnji razvoj drugih panog našega gospodarstva, predvsem pa pro- meta in kmetijstva, ki za našo prehra- no in izvoz ogromno pomeni. Precejšen del svojega govora je to- variš Leskošek posvetil obravnavanju vprašanj razvoja celjskega okraja. Po- udaril je, da smo v okraj udosegli lepe uspehe. Industrijska proizvodnja se je povečala za 17%, kmetijska pa za 13%. To je lev uspeh, je dejal, zlasti za kme- tijstvo, ki ga je spomladanski mraz ob- čutno prizadel. Nato je govoril o perspektivnem pla- nu celjskega okraja in se pohvalno iz- razil o predvidenem dvigu proizvod- nje v industriji za 9 in pol odstotka in v kmetijstvu za 7 odstotkov. Dejal je, da bi lahko nekatera podjetja v okraju dosegla še večjo proizvodnjo, predvsem železarna, ker meni, da bo letos elek- trične energije dovolj. Tudi kemična in usnjarska industrija bi lahko močno povečali svojo storilnost. Z boljšo orga- nizacijo bi tudi rudniki rjavega premo- ga lahko dosegli večjo proizvodnjo, medtem ko je za Tovarno emajlirane posode dejal, da bi večja skrb za su- rovine lahko pripomogla k večjim uspe- hom. Tudi industrija gradbenega ma- teriala bi' z boljšo organizacijo mogla bolje ustreči potrebam. Posebno pozor- nost bomo morali posvetiti zlasti tisti industriji, ki svoje izdelke izvaža. Tovariš Leskošek je govoril tudi o velikih možnostih razvoja kmetijstva v našem okraju. Tudi v tej panogi bi bilo mogoče dvigniti proizvodnjo iznad pred- videnih 7 odstotkov. Tu bi morale naj- več storiti zadruge in kmetijska gospo- darstva. Zadruge bi morale dokončno- prenehati z nekmetijskimi dejavnostmi in se posvetiti proizvodnji ter s sodelo- vanjem med kmeti in zadrugo doseči boljšo kvaliteto pridelkov in večje ko- ličine. Kmetijska gospodarstva še ved- no ne dajo tistega, kar bi lahko. Pred- vsem bi se morala zavzeti za proizvod- njo industrijskih rastlin (hmelj, lan, sortna semena) in za živinorejo. Občine bodo morale vlagati več sredstev za kooperacijo med zadrugami in kmeti, povečati je treba porabo umetnih gno- jil, saditi- in sejati kvalitetno seme, vzrejati dobro živino, izkoristiti vso zemljo, urediti plantaže, zemljo kar se da arondirati itd. Nato je tovariš Leskošek govoril o Petletni načrt za enakomeren in vsklajen razvoj vseh proizvodnih nalog Množica je navdušeno zaploskala, ko se je v ospredju tribune pojavil član Izvršnega sveta FLRJ, tovariš Peko Dapčevič. Izrazili je svoje veselje, da lahko govori v Celju, v mestu, ki je med prvimi v borbi za socialistični raz- voj vse naše domovine. V svojem govoru je, kot oba predgo- vomiika, v kratkih besedah orisal ves naš povojni razvoj,, nato pa prešel na razčlenjevanje našega velikega načrta za nadaljnjih pet let. Petletni načrt bo odpravil sedanje neenakomemosti razvoja in bo Istočas- no rešil nekatera politična vpreišanja ter zagotovil nadaljnji razmah gospo- darskega razvoja države na širšem pod- ročju. Med najvažnejše pogoje je uvrstil na- logo, da bi v letih od 1957 do 1961 zago- tovili čim enakomernejši in vsklajen razvoj vseh proizvodnih panog. Pri tej nalogi, ki bo dala temelje za nagel razvoj vseh drugih panog gospodarstva, največ pričakuje skupnost od delavske- ga razreda, ki je najbolj zaveden, naj- naprednejši, najbolje organiziran in močan. Kot drugi osnovni element je nave- del napredek kmetijstva in razvoj so- cialističnih odnosov na vasi. Kmetij- stvo je eden od osnovnih členov eko- nomike v državi, ki pa krije še velike rezerve. Te rezerve so sedaj točno ugo- tovljene in izdelani so konkretni načrti, kako bi te rezerve čim hitreje mobilizi- rali v skupno korist. V teku nekaj let bomo lahko rešili vse velike probleme kmetijstva, da bo lahko nudilo gospo- darstvu in prebivalstvu države vse, kar potrebujemo. Tretji element, je po besedah tovariša Dapčeviča, nadaljnji in še širši razvoj delavskega in družbenega upravljanja. Da bi lahko pri tem naredili čim večje korake naprej, so zagotovljene nove ma- terialne osnove, ki bodo ta razvoj po- tiskale v hitrejša tek. Od delavskega razreda, od nadaljnjega izpopolnjeva- nja proizvodnosti, od vključitve vseh delovnih ljudi k racionalnejšemu iz- koriščanju in ustvarjanju novih dobrin je odvisno, koliko bo v^ega ustvarje- nega in proizvedenega. V načrtu je re- čeno, da se bo realna plača dvigala od 7 do 8 odstotkov letno. Kot četrti element je omenil nujnost stabilizacije gospodarstva in tržišča in rešitev plačnega debalansa v državi. Vse to pa ni izredno važno samo za naše delovne ljudi, za naš notranji trg, temveč tudi za našo zunanjo trgovino, od katere pričakujemo v bodočnosti še veliko več. Kot i>eto načelo petletnega načrta je omenil nujnost izenačitve razvitih in nerazvitih predelov v državi. To je ve- lik skupen problem, ki ga pri graditvi socialistične bodočnosti ne moremo ob- iti. Da bi jasneje predočil sliko teh veli- kih razlik, je navedel primer Cetinja, kjer kandidira za poslanca v Zvezno skupščino. V tem mestu je 12.000 ljudi, ki živijo težko in brez dovoljne per- spektive. Komuna nima nobenih sred- stev za stanovanjske gradnje, niti za popravilo hiš, ki propadajo. Ljudje so precej revni in skoraj ne vidijo izhoda iz tega položaja. Toda tem ljudem je jasno, da brez nadaljnjega razvoja raz- vitih krajev in mest ne moremo zami- sliti celotnega razvoja v državi. Zave- dajo se, da bi vsak lokalizem šel na škodo splošnemu razvoju. To je velika stvar, ki pa nalaga na drugi strani raz- vitim krajem še večjo dolžnost, da mobilizirajo vse sile in sredstva,, da čimprej pride do reševanja težkih pro- blemov v takih zaostalih krajih. Le na tak način lahko postane Jugoslavija ekonomsko močna in politično enotna. V svojem govoru je navedel nekaj ta- kih nerazvitih področij, ki jim mora vsa naša skupnost pomagati, da se bodo čez čas vključila v enakovredno fronto splošnega napredka. Na koncu svojega govora je omenil tudi promet, ki se bo v okviru petlet- nega načrta močno izboljšal in razvil. Tudi v tem pogledu se nerazvitost Ju- gloslavije močno kaže. Investicije za promet bodo v petletnem načrtu znaša- le 20 odstotkov, ali v povprečju 125 mi- lijard letno. Na koncu se je predsednik občinskega odbora SZDL, tovariš Pelko zahvalil govornikom in v imenu volivcev izrazil željo, da bi tudi v bodoče pogosto pri- hajali med nas. Hkrati pa se je za- hvalil udeležencem za tako množičen obisk zborovanja in jih še enkrat po- zval, da naj vsi v nedeljo pokažejo svo- jo socialistično zavest z udeležbo pri vo- litvah. Tako je bil zaključen eden izmed naj- bolj veličastnih zborov v zadnjih letih v Celju. V pričakovanju volitev... Povsod v okraju te dni zaključujejo volilne priprave, ki so bile zlasti zadnje tedne zelo živahne. Razen številnih predvolilnih zborovanj in drugih stikov poslanskih kandidatov z volivci, so ljud- je razpravljali na sestankih množičnih organizacij o doseženih uspehih, po- manjkljivostih in perspektiva nadalj- njega razvoja naše ožje in širše domo- vine. Temeljito so se povsod pogovorili tudi o problemih na svojem terenu in kam bo treba usmeriti zalaganja in na- pore delovnih ljudi, da bodo uspehi še večji, da bo naš delovni človek bolje živel. Tako sedaj volivci z razčiščenimi poj- mi in z vedrim obrazom pričakujejo nedelje, ko bodo oddali svoj glas za svo- je kandidate in s tem še enkrat potrdili pripravljenost, da bodo svoje sile in sposobnosti vlagali v skupne napore na- še socialistične domovine, katere edini cilj je — lepše in boljše življenje naših delovnih ljudi v mestih in na vasi. TRI PREDVOLILNA ZBOROVANJA V nedeljo so bila na območju mozir- ske občine kar tri predvolilna zborova- nja. V Nazarju sta govorila poslanska kandidata za Zvezni in Republiški zbor proizvajalcev, tov. Peter Šprajc in ing. Desanka Kozič. Oba kandidata sta go- vorila o naših gospodarskih uspehih in o nalogah ki čakajo delovne kolektive pri njihovem bodočem delu. Obširno sta govorila tudi o našem delavskem samo- upravljanju. Na zborovanju v Solčavi je govoril poslanski kandidat za Repub- liški zbor, tov. Tone Kropušek. Na zbo- rovanju v Ljubnem ob Savinji je govo- ril poslanski kandidat za Zvezni zbor proizvajalcev, tov. Franc Simonič, ki je večji del svojega govora posvetil razvoju našega kmetijstva. VOLILNO ZBOROVANJE V VELENJU Preteklo soboto se je preko 400 voliv- cev zbralo na velikem predvolilnem zbo- rovanju v kino dvorani Velenje, na ka- terem sta govorila kandidat za reputoli- ški zbor proizvajalcev industrijske sku- pine, tovariš Ivan Krofi in kandidat za zvezni zbor, sekretar Okrajnega komi- teja ZKS tov. Franc Simonič. Prvi je govoril o delavskem samoupravljanju (ki ga je treba okrepiti predvsem v manj- ših podjetjih) in o trgovini, ki jo bo treba zaradi nenehnega naraščanja pre- bivalstva v Velenju stalno širiti. To bo mogoče le na ta način, da bodo v pri- tličjih novih stanovanjskih zgradb ure- jevali trgovske lokale. Tovariš Simonič pa je govoril o ve- likih gospodarskih uspehih naše države v zadnjih 12 letih, o izravnavanju naše plačilne bilance in o decentralizaciji, ki se odraža tudi v tem, da v celjskem okraju ostane letos od celotnega druž- benega bruto dohodka kar 77 %. Nagla- sil je potrebo po usposabljanju kadrov in pohvalil velenjski rudnik, ki je pri tem dosegel najlei>še rezultate v okraju. Ko je govoril o razvoju Velenja, je nakazal problematiko, ki se p>oraja vzpo- redno s kapitalno izgradnjo. Sole, igri- šča in zdravstvene ustanove bodo mora- le biti ix)sebna skrb ljudi, ki delajo v Velenju. Govoril je še o stanovanjskih skupnostih in poudaril velik pomen pro- stovoljnih del, ki .posebno v Velenju člo- veka oblikujejo in mu izboljšujejo živ- ljenjski standard. Ob zaključku je tov. Simonič želel, da bi v merilu jugoslo- vanske skupnosti izvrševali naloge, ki so pred nami, pri tem pa ne pozabili na človeka, ki je v socializmu prvo in naj- dražje. SLOVENSKE KONJICE V predvolilnih pripravah je bilo na področju konjiške občine 50 zborov vo- livcev po vaseh in preko 20 v industrij- skih podjetjih, obrtnih obratih in kme- tijskih zadrugah. Vsi zbori razen enega so bili prvikrat sklepčni. Vsak volivec je sodeloval vsaj na enem izmed teh sestankov. Zadnje dni je bilo v večjih krajih konjiške občine več zborovanj, na ka- terih so se volivci seznanili s svojimi kandidati. Volivci gospodarskih organi- zacij so na svoje zbore še posebej po- vabili kandidate za zvezni in republiški zbor proizvajalcev. Tak zbor je bil v tovarni usnja KONUS, na katerem je o našem gospodarskem razvoju in ne- posrednih nalogah govoril kanddiat za Zvezni zbor proizvajalcev, tov ing. Vejo Djinovski. Kandidat za Republiški zbor proizvajalcev, tov. Bojan Leskovar pa je poudaril potrebo po čim večjem med- sebojnem sodelovanju podjetij in ob- čine. MOZIRJE Štab, ki vodi priprave za volitve pri občinskem odboiru SZDL Mozirje, je sklical po vseh krajih mozirske občine sestanke s predstavniki političnih in družbenih organizacij. Na njih so se po- govorili o nalogah v zvezi z volitvami. Ureditev volišč so v glavnem prevzele mladinske organizacije. V nedeljo vsi na v^oliščal (Nadaljevanje s 1. strani) bolj kulturnega življenja delovnih ljudi Jugoslavije ni samo daljna per- spektiva, to je prihodnost, ki jo že jasno vidimo pred seboj, to postopoma postaja stvarnost. DRŽAVLJANI JUGOSLAVIJE! Bratstvo in enotnost naših narodov sta ena največjih pridobitev ljudske revolucije. V pogojih polne narodne enakopravnosti vseh narodov Jugoslavije to zgodovinsko pridobitev nadalje krepimo z izgradnjo si- stema družbenega samoupravljanja in gospodarskega razvijanja zaostalih področij s prizadevanjem, da bi čimprej odstranili razdeljenost Jugosla- vije na razvite in zaostale pokrajine. Dolžnost nas vseh je, da ko punčico očesa čuvamo in nadalje razvijamo bratstvo in enotnost narodov Jugosla- vije. Volitve v Zvezno ljudsko skupščino in v skupščine ljudskih republik naj močno potrdilo politiko bratstva in enotnosti. Naj bodo še ena mani- festacija enakpravnosti, ki jo uživajo vsi jugoslovanski narodi in vse na- rodne manjšine v deželi, naj bodo manifestacija njihove trdne enotnosti v izgradnji nove, socialistične skupnosti narodov Jugoslavije. To bo pre- pričljiv odgovor vsem sovražnikom, ki skušajo ovirati naš socialistični razvoj. VOLIVCI, DRŽAVLJANI IN DRŽAVLJANKE! Trajen in pravičen mir ustreza življenjskim potrebam vseh naro- rodov in koristim nemotenega razvoja socializma na svetu, kajti vojna — zlasti v pogojih atomske oborožitve — bi pomenila katastrofalno uničenje človeškega rodu in sodobne civilizacije. S svojim vztrajnim bojem za mir na svetu, za uresničenje načela aktivne in miroljubne koeksistence, za so- delovanje z vscani narodi in državami si je naša socialistična domovina. Federativna ljudska republika Jugoslavija, pridobila velik mednarodni ugled. Zunanja politika FLRJ je bila vedno najpopolnejši izraz plemenitih, teženj narodov Jugoslavije, da okrepe neodvisnost svoje domovine, da v miru grade svojo boljšo prihodnost, da razvijajo vsestransko enakopravno sodelovanje z vsemi narodi in državami, predvsem pa z naprednimi silami na svetu. MLADI VOLIVCI, MLADINA JUGOSLAVIJE! Naša dežela je po pravici ponosna na svojo mladino in njena deja- nja v revoluciji in v povojni izgradnji. V socialistični Jugoslaviji raste rod smelih, svobodnih, požrtvovalnih fantov in deklet, ki v čedalje večjem obsegu prevzemajo pomembne družbene odgovornosti na vseh toriščih našega življenja. Mladinci in mladinke Jugoslavije! Vaša mladost, zasta- ve, okrog katerih se zbirate, radost, s katero prevzemate nove naloge iz- gradnje, polet, s katerim greste novim zmagam naproti — to je najlepši okras jugoslovanske sedanjosti. Na volitvah v marcu strnite svoje vrste z milijonskimi vrstami svojih tovarišev — volivcev. Državljani in državljanke socialistične Jugoslavije! Vsi na volišča, vsi do zadnjega — naprej pod zastavo, okrog katere se zbirajo milijoni članov Socialistične zveze delovnega ljudstva z Zvezo komunistov na čelu. Za razcvet socialistične Jugoslavije, za našo sreč- nejšo prihodnost, za neodvisnost naše domovine, za zmago socializma, za mir na svetu! ZVEZNI ODBOR SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA JUGOSLAVIJE 21. MARCA — STEV. 11 3 STRAN Okrajna konferenca Zveze komunistov v Celju Vzgajati komuniste za delo med množicami (Nadaljevanje s 1. strani) izredne uspehe, je življenje še vedno težko in bodo na tem področju tudi v bodoče naloge za vse naše ljudi najzah- tevnejše. Kajti v skrbi za človeka smo zlBiSti na področju okraja premalo sto- rili. Zato moramo izkoristiti vse mož- nosti, ki jih doslej nismo znali v večji meri izkoristiti. To velja predvsem za boljše delo v kmetijstvu, gradbeništvu, obrti in trgovini, oziroma preskrbi sploh. skratka, za boljše delo v naših organi- zacijah, občinah in okraju. Vsi si želimo, da bi laže in (boljše ži- veli, pirav tako pa vsi hočemo, da bi bili povsem svobodni in neodvisni ter da bi čim bolj uspešno uveljavljali politiko aktivne koeksistence in borbe za trajen mir. Vse to pa zahteva ogromno napo- rov in žrtev in prav bo, če bomo ustvar- jalna sredstva porazdelili tako, da bo za vse bolj prav. Uvesti najširšo favno kontrolo Ko je govoril o .perspektivnem planu, je tov. Simonič opozoril na naloge, ki v zvezi s tem čakajo komuniste in vse na- še delovne ljudi v skrbi, da se poveča življenjska raven naših ljudi. Vsi ukrepi so usmerjeni v to, da bi na osnovi bolj- še proizvodnje in boljšega gospodarje- nja izboljšali življenjske pogoje. Večje pogoje naj dobijo tisti posamezniki, -pod- jetja in občine, ki pod enakimi pogoji dosegajo boljše rezultate v gospodar- stvu. Toda naši cilji bodo uresničeni le tedaj, če bomo izpolnili načrt proizvod- nje. Potem bomo lahko boljše in lažje živelii. So še velike neizkoriščene mož- nosti, ki pa jih lahko realiziramo samo v gospodairskih organizacijah, v merilu okraja. Zato bo treba uvesti najširšo demokratično in javno kontrolo v pro- izvodnji, še večjo pa v porazdelitvi ustvarjalnih sredstev in tako zagotoviti. da bo dobil več tisti, ki več ustvarja, ki boljše gospodari, kar bo najuspešnej- še vzpodbujalo prizadevanje za še večjo proizvodnjo. Za lažje ipazumevanje splošnih težav je tov. Simonič navedel zanimiv .poda- tek. Večkrat slišimo, je dejal, da so po- kojnine nizke, ikar je res. Zlasti ob spre- jemanju občinskih proračunov so teža- ve, kako pokriti izdatke za socialno in zdravstveno zaščito prebivalcev. Toda na področju okraja so znašali lani do- hodki vseh zaposlenih ljudi 4.962 mili- Sekretar Okrajnega komiteja ZKS tov. Franc Simonič in del delovega pred- sedstva med čitanjem poročila Jonov din, socialne dajatve (pokojnine, otroški dodatki ter dajatve za socialno- zdravstveno zaščito) pa 3.105 milijonov din ali 62.5% v odnosu na plače. Ta sredstva so zelo velika in bi bilo ob do- sedanji proizvodnji zelo težko to breme še p>ovečati. Še so možnosti za porečonfe siofittiosii Nato je obširneje govoril o usipehih in po(n\anjkljivostih na gos,podarskem po- dročju celjskega okraja. Med drugim je tov. Simonič dejal, da se je lani fizični obseg proizvodnje v okraju povečal za 17% v primerjavi z letom 1956. Postav- ljeni načrt je bil lani prekoračen za 8%. To pa kaže na slabost, da smo zmožno- Bti, ki smo jih imeli v proizvodnji, pod- cenjevali. Plani gospodarskih organiza- cij so bili neprecizni in oportunistično ocenjeni, ponekod pa so celo nasedli bi- rokratskim težnjam odgovornih ljudi v podjetjih, ki so težili za tem, da bi bile proizvodne naloge čim manjše, da bi jih lahko čim bolj presegli. Razen tega so v nekaterih podjetjih podcenjevali pripravljenost in sposob- nost delovnih ljudi ter učinek stimula- tivnega plačnega sistema. Lanskoletna praksa kaže, da so še velike možnosti z boljšo organizacijo dela in z bolj do- glednim sistemom nagrajevanja pove- čati storilnost. Precej je že podjetij, ki so spoznala važnost normiranja vseh del, ki jih je možno normirati. Tudi pripravljenost delovnih kolektivov, da se zalagajo za večjo proizvodnjo, je ve- lika, o čemer zlasti govori ix>vprečno preseganje norm v lanskem letu za pol- nih 16%. Kako daleč gre ta pripravlje- nost in požrtvovalnost posameznih ko- lektivov, ob pravilnem usmerjanju in delu komunistov, sindikalnih organiza- cij in organov delavskega upravljanja, nam dokazujejo primeri v velenjskem rudniku. Tovarni emajlirane posode v Celju, v AERO, v Steklarni Rogaška Slatina, v Tekstilni tovarni na Polzeli, Cinkarni in v še nekaterih podjetjih, kjer so ponekod celo povečali akordne postavke. Povečana storilnost dela pa ni imela le Vpliv na povečan obseg proizvodnje, temveč tudi na dohodek zaposlenih. Kljub temu, da se je lani povečalo šte- vilo zaposlenih za 7%, so se osebni do- hodki lani dvignili za 26%. Povprečna plača na delovno uro se je povečala od 52,98 v letu 1956 na 61,78 v lanskem letu, odnosno za 16,6%. Povprečna me- sečna plača na enega zaposlenega, se je povečala lani za okoli 18% v primerjavi s predlanskim letom, in sicer od 10.523 din na 12.425 din. Nepravilnosti v premiranju so povzročile upravičeno kritiko ljudi Tem pojavom, ki "so bili zakoniti, pa je botroval škodljiv pojav, namreč, da so ponekod izplačevali nerealno visoke dobičke nad plačami in ponekod ne- upravičeno tudi visoke premije. Pri iz- plačevanju premij smo imeli hude bi- rokratske pojave okoriščanja in neso- cialističnega odnosa do delovnih ljudi v proizvodnji. Nekaj primerov v našem okra.>u je tako grobih in izrazitih, da so povzročali upravičeno kritiko in neza- dovoljstvo med ljudmi. Enomesečni plačni fond vseh delavcev v Tovarni organskih barvil v Celju (164 ljudi) zna- ša 1,990.000 din. Pet ljudi pa je prejelo v oblik premij in nagrad v tej tovarni 1,694.000 din, skoraj toliko, kolikor zna- ša enomesečni plačilni sklad v tem pod- jetju. V tem podjetju je že v osnovah premijskega pravilnika groba kršitev socialističnih načel nagrajevanja, kajti osnova za premije v tem kolektivu ni boljše delo in boljše gospodarjenje, tem- več večji dohodek, ne glede na to, kako je ustvarjen. V Tekst, tovarni Šempeter je 6 ljudi prejelo 1,700.000 din za nagra- de in premije, ves kolektiv (118 ljudi) pa ima enomesečni plačni sklad 1 mili- jon din, kar je manj od nagrad in pre- mij, ki jih je sprejela šestorica vodilnih ljudi. Prav tako so si neupravičeno iz- plačevali nagrade v podjetju Tkanina- Galanterija v Celju in še ponekod dru- god, vendar je takih primerov bilo raz- meroma malo. Čeprav ekonomsko za okraj te premi- je ne pomenijo mnogo, vendar upravi- čeno vzbujajo vročo kri, kar pušča za seboj politično škodo. Te stvari niso sa- mo stvar nediscipline, neodgovornosti, egoizma, ampak so to izraziti pojavi ob- navljanja kapitalističnih odnosov in po- polne odsotnosti intervencij naših orga- nizacij Zveze komunistov, sindikatov in organov delavskega upravljanja. Da takšno stanje vodi k neodgovornemu trošenju sredstev na našem trgu, ni tre- ba posebej poudarjati. Na področju celj- skega okraja se je povečala potrošnja živil v lanskem letu za 15%, potrošnja industrijskih izdelkov pa celo za' 24%. Ti podatki res dokazujejo, da se je stan- dard dvignil za 15%, vendar gornji pri- meri nepravilne razdelitve plačnega sklada kažejo, da se del teh sredstev troši po nesocialističnih principih. Vse plače noj bodo javno razobesene Narobe bi bilo, je dalje dejal tovariš Simonič, da bi te primere, ki jih je bilo sora2memo malo, neprincipielno razpi- hovali in posploševali, zlasti še, ker je večina prizadetih uvidela, kako težak postopek so nai>ravili. Ti pojavi pa mo- rajo biti v opozorilo vsakemu našemu komunistu in delavcu, posebej še članu delavskega sveta, da brez močne druž- bene kontrole in predvsem vzgoje de- lovnih ljudi ne bomo uspešno premago- vali raznih birokratskih pojavov in te- ženj. Plače bi morale biti javno razobe- sene, ne samo plače delavcev ampak tu- di direktorjev, vodilnih ljudi, voljenih predstavnikov, javnih in političnih de- lavcev. Ce bo sistem nagrajevanja stvar javnos'ti, bo prav gotovo vsak nagrajen po delu in uspehu ter prevelikih razlik v plačah v istovrstnih ali različnih pod- jetjih ne bo. Težiti moramo, da bo si- stem nagrajevanja čim bolj stimulati- ven in da bo dejansko odgovarjal na- čelu: vsakemu po njegovem delu. Pojavi, ki so ustvarjali nezadovoljstvo Dalje je tov. Simonič govoril o raznih pomanjMjivosthi in napakah v našem družbenem življenju in dejal, da so le-te vzrok, da ni bilo politično razpo- loženje ljudi zlasti v industrijskih sre- diščih in mestih v skladu z doseženimi uspehi v gospodarstvu in s tem tudi z izboljšanjem življenjske ravni. Ob kon- cu lanskega leta in v začetku letošnjega leta so se vrstili problemi, odnosno na- pake in slabosti v podjetjih in na tere- nu. Birokratski in brezdušni so bili zla- sti odnosi v zvezi z delitvijo dohodka, s poslovanjem trgovin, s preskrbo na sploh, s stanovanjskimi problemi itd. Ti pojavi so ustvarjali nezadovoljstvo, pogosto tudi nezaupanje ne samo v or- gane družbenega upravljanja v podjet- jih, občinah in okraju, temveč tudi v člane organizacije in forume Zveze ko- munistov. Takim pojavom so se pridružili še primeri osebnega okoriščanja komuni- stov in uživanja raznih privilegijev. Med ljudmi, ki pod ugodnejšimi pogoji uživajo letni dopust, ki potujejo v ino- zemstvo, posebno še v zadnjem času v Trst, ki imajo privilegije pri dodelje- vanju stanovanj, so pogosto najodgo- vornejši ljudje in komunisti. Kako ne- varno se razrašča privilegaštvo v neka- terih podjetij, nas opozarja primer manjšega podjetja na področju celjske občine, v katerem je 9 članov ZK. Cim so sprejeli koga na novo v članstvo, so ga umaknili s težjega na lažje delo, predvsem pa na boljše nagrajeno delov- no mesto, ne glede na njegove sposob- nosti. Zaradi nepravilnosti in napak je bilo zlasti močno nezadovoljstvo v Celju ter v nekaterih ostalih industrijskih cen- trih. Težkim in množičnim izlivom ne- zadovoljstva in nergaštva so se pridru- žili še nekateri komunisti, sindikalni funkcionarji in odgovorni ljudje v naših organih komunalne samouprave. Toda vsa kritika se je tudi tokrat, kot običaj- no, usmerila manj v odstranjevanje sla- bosti v lastnih podjetjih, ustanovah, občini, okraju, organih delavskega in družbenega upravljanja, temveč pred- vsem na razne centralne organe, na naš gospodarski sistem itd. Le malo podjetij, je, kjer v večji ali manjši meri takih po- javov ni bilo. Ocena teh negativnih po- javov, ki so predvsem porajali nezado- voljstvo in to nezadovoljstvo spremenili v nergaštvo ter neprincipielno kritika- strstvo, kaže, da so v glavnem vsi ti problemi in slabosti posledica, oziroma stranski produkt nagle naše rasti na področju družbenega upravljanja in ■komunalnega sistema ter nezadostne usposobljenosti komunistov. Okrepiti vlogo organov družbenega upravlianja Najvažnejša naloga komunistov je te- daj, da s svojim delovanjem okrepijo vlogo in delo organov družbenega upravljanja, ki so z decentralizacijo sprejeli nešteto nalog in s tem seveda tudi novih problemov in težav na svoja pleča. Na področju celjskega okraja je v organih dnažbenega upravljanja, de- lavskih svetih, šolskih odborih, občinah in njihovih organih v okraju, stano- vanjskih svetih itd. vključeno okoLi 20.000 ljudi. Ti organi bodo uspešno de- lali le tedaj, če bodo komunisti nenehno v njih sodelovali in jim pomagali in če bodo pri reševanju važnih nalog sode- lov^e najširše delovne množice, zlasti pa delavci. Doslej je bila pomoč komu- nistov, in sindikalnih organizacij na tem področju prešibka. Ti organi imajo spričo vedno večjih kompetenc zelo odgovorne in težke na- loge. Samoupravljanje že v celoti pome- ni ustvarjati sredstva, z njimi razpola- gati, jih pravilno deliti in nositi odgo- vornost za njih pred ljudmi. Ce se tega zavedamo, potem se je težko sklicevati zaradi napak, ki so v glavnem rezultat našega slabega dela, ne pa nekih cen- tralnih organov, načrtov in predpisov. Zato je nujno, da se najprej spoprime- mo s svojimi lastnimi slabostmi, z bi- rokratskimi in nesocialističnimi težnja- mi v naših vrstah, v svojem podjetju in občini. Ko je tov. Simonič govoril o izvrše- vanju družbenega načrta za letošnje le- to, je poudaril, da se odpirajo delovnim ljudem dobre persi>ektive. Toda pred- videvanja načrta bodo uresničena le te- (Nadaljevanje na 7. strani) OB ZAKLJUČKU KONFERENCE JE GOVORIL CLAN IZVRŠNEGA KOMITEJA CKZKJ TOV. FRANC LESKOŠEK-LUKA. — IZVOLJEN NOV 47-CLANSKI OKRAJNI KOMITE ZKS CELJE. — ZA SEKRE- TARJA JE BIL ZNOVA IZVOLJEN FRANC SIMONIČ Odločnai Tltovai beseda: Da bi ppi nas nastali zdravi in svetii odnosi v nedeljo je hil domala ves Beograd zbran na Trgu Marxa in En- gelsa, Terazijah in Bulvarju revolucije, kjer je obdan z visokimi poli- tičnimi in oblastvenimi funkcionarji govoril predsednik republike in poslanski kandidat za Zvezni zbor Josip Broz-Tito. Beograjčani, ki so mesto okrasili z zastavami in transparenti, so mu priredili bučno dobrodošlico in ves njegov govor spremljali s hrupnimi ovacijami in odobravanjem. Predsednik Tito se je uvodoma za- hvalil za zaupanje volivcem svojega okraja, ki so ga izbrali za poslanskega kandidata, potem pa je govoril o pome- nu predstoječih volitev, o njihovi de- mokratičnosti in poudaril, da je pri nas o vsakem kandidatu razpravljalo po- vprečno okvii 7000 ljudi ter da je volja volivcev pri nas prišla bolj do veljave kot kjerkoli v svetu, kjer kandidate po- stavljajo vrhovi strank. Navedel je tu- di, da se je v sedanji predvolilni dejav- nosti pojavilo mnogo novih imen in da bodo tudi bodoči predstavniški domovi močno obnovljeni. Tako bo v Zvezni zbor kandidiralo 41% novih kandidatov, v Zvezni zbor proizvajalcev pa 80%. Ko je govoril o razlikah predvolilnih kampanj drugod v primerjavi z našo predvolilno dejavnostjo, je navedel, da je naš volilni sistem v bistvu najbolj demokratičen, ker pri izbiri sodeluje domala vsak volivec, ker pri nas ni predvolilnih obljub, ker je pri nas pred- volilna doba čas, ko ugotavljamo vse uspehe, ko si sestavljamo nove načrte in si odkrito povemo tudi napake. Ome- nil je, da tudi pri nas v tem obdobju ni bilo vse brez napak. Posamezni pri- meri bolečega lokalizma pa so vendar v primerjavi s celoto zelo malenkostni. Tovariš Tito je nato govoril o uspehih naše povojne graditve, o velikanskih naporih, ki so jih jugoslovanski narodi vložili za napredek države in njene go- spodarske moči. Obenem je nakazal najvažnejše smernice za naš nadaljnji razvoj, ko moramo poskrbeti, da bo tu- di kmetijstvo doseglo svoj napredek in da bo vsa naša gospodarska dejavnost usmerjena v dviganje življenjske ravni, tako da bo delovni človek ne samo vse dobil, temveč tudi vse ceneje kupil. V svojem govoru se je dotaknil tudi naše stanovanjske izgradnje. Ostro je ob- sojal preveliko potratnost pri gradnjah in način, kako ljudski odbori pridejo do sredstev za gradnjo. Dejal je, da bi do teh sredstev na račun standarda ne smeli prihajati, z razpoložljivimi sred- stvi pa bi morali štediti in graditi čim več stanovanj, ne pa luksuzne stavbe. Povedal je, da za nadaljnji razvoj sta- novanjske izgradnje pripravljajo zakon, ki bo vsa ta vprašanja urejal. Dober del svojega govora je tovariš Tito posvetil komentiranju pisma CK ZKJ. Dejal je, da je to pismo dokaz po- guma, da znamo priznati napake, ki nastajajo pri nas in da jih znamo tudi odpravljati. S tem v zvezi je dejal, da se motijo tisti, ki mislijo, da je vsebina pisma samo trenutna kampanja in da se bo »vihra« čez čas polegla. Poudaril je. da je pismo imelo med množicami mo- čan odmev in da bodo v Zvezi komuni- stov gledali, da bo pismo od točke do točke uresničeno. Na te misli je navezal svoje vroče že- lje, da bi delavski razred preko delav- skega in družbenega upravljanja pripo- mogel k odpravljanju vseh napak, da bi se delovni ljudje močneje zavedali svo- jih pravic in jih tudi uspešno uveljav- ljali. To bi morala postati splošna last- nost pri nas, da bi ljudje bili ustvarjal- ni, da bi s takimi ustvarjalnimi nameni tudi kritizirali, če je treba, da bi pri nas nastali zdravi in svetli odnosi. Kdor de- la, dela tudi napake. Napake pa je treba popravljati, tiste pa, ki bi zabredli pre- globoko, ki bi storili tudi kriminalna dejanja, pa bo družba tudi kaznovala. Ko je govoril o komunah in njihovih nalogah, je poudaril, da je skrb komu- ne usmerjena na izboljšanje življenja vsakega posameznika, da je v okviru komunalnega sistema treba razvijati naš splošni življenjski nivo. Govoril je tudi o potrebi večjega sodelovanja med pod- jetji in podkrepil svojo misel z besedar mi, da delovni ljudje v vsakem podjetju dejansko pripadajo eni sami socialistič- ni skupnosti, zato je treba odpraviti lo- kalistične tendence, družba pa bo po- skrbela, da bodo razlike v proizvodni zmogljivosti zaradi subjektivnih razlo- gov odpravljene in se zavzel za tako gospodarsko politiko v bodočnosti, da bo naš razvoj v bodoče pe«ekal bolj enako- merno. V svojem govoru sele tovariš Tito do- taknil tudi nerečega mednarodnega po- ložaja. Pri tem se je močno zavzel, da bi naša država tudi v bodoče vložila vse sile za miren razvoj in reševanje mednarodnih vprašanj. Obrazložil je vzroke sedanjih žarišč nemirov v svetu in ponovno izrazil upanje, da bodo vod- stva držav vendarle našla način, kako bi odpravili najpoglavitnejše povzroči- telje vojne nevarnosti, kako bi se konč- no dogovorili in ustvarili pogoje za trd- nejši mir. Pri tem je izjavil, da bi bil za narode sveta najlepši praznik dan, ko bi se v svetu sporazumeli o prepovedi uporabe atomske energije v vojne na- mene in bi jo vključili v gospodarsko službo za boljše življenje ljudi. Tovariš Tito je obrazložil naše zuna- nje politične odnose tako do držav na vzhodu, kot do zahodnih držav. Z vsemi želimo imeti čim boljše odnose, je de- jal, z vsemi smo pripravljeni čim bolj sodelovati, toda le na ta način, da osta- ne naša neodvisnost nedotakljiva. Ome- nil je pristne prijateljske odnose zlasti s tistimi državami, s katerimi nas veže skupen boj za mir v svetu in za med- sebojno sodelovanje na principih med- sebojnega spoštovanja. STRAN 4 21. MARCA — STEV. 11 Predajem besedo heroju-homondantu štirinojste (S POSLANSKIM KANDIDATOM TOV. IVANOM KOVACICEM-EFENKOM IVIED VOLIVCI V PARTIZANSKIH KRAJIH) Slemene, 7. marca: Sneg je z vso močjo naletaval, da sta se avtomobila komaj dokopala do cilja. Cek) porivati ju je bilo treba in Efenko se je prvi krepko uprl ob vozilo... Po- tem nas je pot vodila po zasneženih in blaifenih kolovozih do Spodnjih Slemen v hišo, ki se ji po domače reče pri Pla- nincu. Izba se je naglo polnila. Domala vsaka hiša iz okoliških vasi je poslala svojega zastopnika. Mednje je prišel po- slanski kandidat. Se več. Obiskal jih je narodni heroj, vsem tem ljudem nad partizanskimi Dramljami znani koman- dant Elfenko. »Mislil sem, da ga ne bo, mi je prišep- nil kmet, ko pa tako sipi je in gre...« Kmetje so posedli okoli mize, za pečjo in po klopeh. Bilo je kot nekoč. Nobenih uvodnih govoranc. Beseda je dala besedo, spomini so zaživeli med ljudmi, ki so preživljali skupaj težke čase. Ko pa se je stemnilo in je bledi- kava petrolejka za silo razsvetlila izbo, je stekel pogovor tudi o elektriki. Zme- nili so se, da bodo čimprej tudi v teh hribovskih vaseh »svetili« z elektriko. Izbrali so elektrifikacijski odbor, potem pa so se EK>menUi tudi o drugih nalogah. Tovariš Efenko je preprosto, tako da so ga vsi razumeli, s tisto toploto in pre- pričljivostjo, ki jo poznajo že od dni, ko je prvikrat stopil na štajerska tla med pohodom slavne štirinajste divizije, govoril o vsem, kar je te ljudi zanimalo in o tistem, kću: je on mislil, da bi mo- Sonce se je uprlo v bleščeč sneg, ko so poščali dvorano zadružnega doma po spet zbrali v tej dvorani, kamor so pri »Via rali zvedeti. Ko je končal, se je hiša stre^, tako so zaploskali, čeprav vemo, da kmetje niso ravno navajeni tako očitno izkazovati svoje odobravanje. Pehe, do katerih so ji v nemali meri pripomogli dobri gozdarski odbori pri zadrugah, v katerih sodeluje 248 odbor- nikov. \ Iz delovnega programa za leto 1958 je razvidno, da bo Gozdarska poslovna zve- za Celje, skupno z zadrugami, tudi v bodoče storila vse za napredek gozdar-' stva in lesnega gospodarstva. Uvajala bo preko KZ načrtno gosix)darjenje v zasebnih gozdovih in imela strokovni nadzor nad izkoriščanjem teh gozdov. Vzporedno s smotrnim izkoriščanjem zasebnih, odnosno zadružnih gozdov, bo zveza organizirala in pomagala izvajati dela pri gojitvi gozdov. Tako bodo KZ v našem okraju v letu 1958 na 39 ha pripravile tla za pogozdovanje, 36 ha zemljišč bodo pogozdile, na 38 ha izpo- polnile že osnovane gozdne kulture, ob- žetev gozdnih kultur bo na 542 ha, na 190 ha pa čiščenje gozdnih sestojev. Skupna vrednost gojitvenih del bo zna- šala preko 16 milijonov dinarjev. Glede sadilnega materiala pri pogo- zdovanju gotovo ne bodo v zadregi, saj bodo obratovale v okviru zveze kar 3 drevesnice (Prešnik, Ločica pri Vran- skem in Zreče). Za varstvo in zaščito za- sebnih gozdov pred škodljivci ima zveza predvidenil^ 100.000 din. Da pa se bodo lahko nadaljevala dela na izdelavi gozdno-gosipodarskih načrtov, je zveza v svojem družbenem planu zagotovila 3 milijone dinarjev. Na področju popravila in rekonstruk- cij gozdnih komunikacij je -bilo v pre- teklem letu že precej storjenega, toda v letošnjem letu bo treba še s pospeše- nim tempom delati na teh vprašanjih, saj so gozdne poti domala v vseh obči- nah v zelo slabem stanju in nujno po- trebne popravila. V kolikor kmetijske zadruge letos še ne bi mogle same pre- vzeti teh nalog, bo Gozdarska poslovna zveza sama izvajala popravila, odnosno rekonstrukcije gozdnih komunikacij in je v ta namen zagotovila 47 milijonov dinarjev. Iz navedenega sledi, da so pred celj- sko gozdarsko poslovno zvezo postavlje- ne velike in težke naloge. S svojim uspešnim dosedanjim delom je že doka- zala, da je kos težkim nalogam in sme- mo zato upati, da bo s svojim dobrim, prizadevnim kadrom in z zalaganjem KZ samih častno izpolnila zastavljene naloge. Vedno bliže cilju___ Gozdna cesta, ki bo povezala Mozirje s Smihelom in gozdnimi »zalogami« Mo- zirske planine, je do začetka prvih serpentin v strmine bila gotova že do je- seni. Dela nadaljujejo zdaj v kamnolomu, spomladi pa se bodo zagrizli v strmo podnožje gorskega masiva. V nekaj letih se bomo z avtomobilom peljali skoraj pod vrh Mozirske, danes pa se že pripeljemo do gostilne v dolini, ki je turistom prva postaja pri vzponu, zadnja pa ob vrnitvi. Niijmočnejši radioaktivni vrelec IZVIR POD CESTO 8,17 ME -= BLATO 6,5 ME Nekdo bi govoril o čudežu. Pred de- setletjem bi morda postal še kdo svet- nik kakor Bemardka v Lurdu. V »atom- skih« toplicah pri Podčetrtku pa so se prikazovali v blatu povaljani ljudje, kd so zaupali v ozdravljenja, čeprav je bilo vse polno nesnage. Res, čudež je, da niso vsi še bolj oboleli. Pri mlaki na Hrvaški strani se je namesto svetnice prikazal nepovabljeni blagajnik z mi- zico, ki je morda prav zaradi lastne prikazni vzbudil pri ljudeh, zaupanje, saj veste, da denarju mnogi največ za- upajo. Ljudje so se prerekali in prepri- čevali o učinkovitosti vode in blata, a šele znanost je odločilna razsodnica. Fi- zikalni institut »Josip Štefan« v Ljub- ljani je pod vodstvom dr. A. Peterlina novembra lani sprejel vzorce iz vrelcev v Harini Izlaki in pri Podčetrtku ter ugotovil, da topli vrelec onkraj Sotle vsebuje 4,7 Machovih ©not in je s tem najbolj radioaktiven vrelec s primer- no temperaturo. Vzorec nekoliko hlad- nejše vode iz močnega vrelca pod cesto na Slovenskem pa je presenetil, saj ima 8,17 ME radioaktivnosti, kar je da- leč nad rezultatom najboljših toplic, saj imajo Rimske Toplice, ki so od urejenih najmočnejše, samo 3,6 ME. Ta najno- vejši rezultat vrelca je potrdil, kar je zelo zanimivo, domnevo ljudstva, ki je preteklo leto pripisovalo prav blatu in vrelcu pod cesto največjo učinkovitost. Samo blato ima 6,5 ME in je torej iprav gotovo imelo določen učinek na organi- zem. Razvoj toplic pri Podčetrtku tako po- staja prav aktualno vprašanje. V pri- hodnjih mesecih bo zopet naval, a sani- tarne in higienske prilike? Ob promet- ni cesti v črnem blatu povaljani ljudje, gneča v umazani mlaki, stanovanjska kriza, prenočišča na kozolcih, dokaj ne- prijetna predstava ob uiianju v ozdrav- ljenje. In vse to se bo pomešalo še z graditelja proge, ki bo stekla v nepo- sredni bližini. No, prijetno letovanje in obilo zdravja! Toda ljudje, voda je vendar resnično najboljša in resnično zdravilna. Obsoleljska železnica bo približala dolino Sotle ostalemu svetu 2e dolga leta v prejšnjem stoletju se je govorilo o tem, da se zgradi ob Sotli železnica, le nikakor se niso mogli od- ločiti ali bi šla naravnost v Gradec ali v Maribor ali vsaj na Pragersko, kajti da bo vezala s severom ji je bil glavni namen. Sele v začetku tega stoletja leta 1902 in 1903 se je navezala na južno železnico pri Grobekiem, zato da zveze s prometom Rogaško Slatino in Roga- tec, ki sta bila ,prava varovanca v tistih nemških časih. Naravno bi bilo, da bi se spojila ta železnica s kraji ob Krapini, pa takratni oblastniki tega niso dovolili in zato je bilo šele po osvoboditvi možno zvezati štajerske kraje s hrvatskimi in tako spojiti to železnico z Zagrebom. Se- daj pa bo dobila tudi Sotla svojo želez- nico, vendar tako, da se gradi od juga proti severu. Niso samo imenitni kraji, ki to zahtevajo, marveč tudi gospodar- ske zahteve silijo, da se bo tudi te kraje upoštevalo in pritegnilo k prometu. Se- veda je tukaj centralna točka Kumro- vec, ki mora biti zvezan i proti jugu i proti severu; hkrati so našli imenitne rudnine, ki zahtevajo, da se najde pro- metna pot. Medtem ko so kraji ob Savi preko Kumrovca že spojeni, se sedaj gradi že- leznica preko Podčetrtka na Stranje in Šentvid do Grobelnega, kjer bi se naj združila s sedanjo dvotirno železnico in tako razbremenila progo preko Zidane- ga mosta. Seveda je bivša proga res sa- mo lokalna z vsemi nevšečnostmi, tako da jo je treba zboljšati, da bo tudi za tovarne in brze vlake. Z dograditvijo obsotelske železnice se bodo še bolj od- prli svetu Podčetrtek, atomske toplice in zmamenite Olimje z imenitnimi fres- kami. Nediotakljiv^ost stanov^anj Je z zakonom zašeitena Zakonski predpis o nedotakljivosti stanovanj največkrat kršijo zasebni lastniki hiš. Člen 60 Uredbe o uprav- ljanju stanovanjskih zgradb predvideva, da zasebni lastnik hiše, ki ne stanuje v svoji hiši pa se želi vseliti v določeno stanovanje, lahko poda najemniku sodno odpoved stanovanja. Prisilna selitev pa je dopustna šele, ko pristojni ljudski odbor nakaže uživalcu drugo primemo stanovanje. Teh določil dostikrat pri- vatni lastniki stanovanjskih hiš ne uikh števajo. Tak primer samovolje, brezobzirnosti in grobega kršenja pravic uživalca sta- novanja se je dogodil ipred kratkim v Zadržah pri Šmarju pri Jelšah. V lani oktobra kupljeno hišo se je lastnik vse- lil letos januarja. Prostori so mu bili premajhni in je sodišče, ix) izjavi delo- žiranega, ugodilo lastnikovi odiX)vedi. Lastnik ni čakal nakazila drugega sta- novanja uživalcu, ampak ga enostavno ob njegovi odsotnosti izselil v klet. De- ložirani je moral spati po skednjih. Pre- oblastni lastnik, ki je prekoračil mejo svojih pravic, je šele na intervencijo oblasti vselil deložiranca v svoj prejšnji prostor. Vredno je k temu pripomniti še to, da vršijo prisilne selitve organi, ki jih določi izvršni oddelek pristojnega okrajnega sodišča, ne pa lastnik sam na svojo pest in v odsotnosti uživalca sta- novanja. Diplome in polivale dol(azujejo... Ce greš mimo gasilskega doma v Ljubečni, ti oko nehote ostane na spo- minski plošči, pritrjeni na neometan dom. Okupatorjeva roka je segla tudi v vrste gasilstva in pustila svoj krvav madež. Stopimo še v dom. Številne, na zidu sejne sobe viseče diplome in po- hvale pričajo o nesebičnem in upešnem delu teh gasilcev. Med njimi je opaziti tudi Red III. stopnje. Poveljnik dru- štva, tov. Leskovšek, pojasni, da so si to odlikovanje zaslužili ob priliki katastrofalne poplave v letu 1954. Ob tej priliki je bilo z Redom III. stopnje odlikovanih 6 članov. Na drogu društ- venega prapora je pritrjenih 115 zla- tih in 80 srebrnih žebljičkov z vreza- nimi imeni darovalcev. Vzorno je ure- jena tudi garderoba z vsem sodobnim orodjem. V »Požarno- varnostnem tednu« (od 3. do 9. marca) je to društvo razmejilo svoj požarni rajon med sosednimi dru- štvi. V sindikalnih podružnicah ope- karn in množičnih organizacij na tere- nu so v tem tednu organizirali tudi pre- davanje o nastanku požara in preven- tivnih merah. Društvo šteje danes'22 aktivnih čla- nov, 9 mladincev, 6 pionirjev, (le-ti imajo lastno desetino), 144 podpornih in 2 častna člana. Med člani so pretežni del delavci, manjše pa je število kme- tov. Največje težave so slabe vodne raz- mere v oddaljenejših krajih (Lipovec, Glinsko, Smikla\'ž in Zepina). V pri- meru požara so gasilcem tod nedostopni vodnjaki. Nujno bi bilo zato treba gra- diti bazene, če bi se našla kje denarna sredstva. Prav tako nujna pa bi bila končno tudi dograditev gasilskega doma v Lju- bečni, saj stoji že 7 let v surovem sta- nju in so na njem že vidni znaki pro- padanja. Velfil mednarodni sejem lesa v Ljuhliani v Sloveniji je lesno predelovalna in- dustrija zelo močno razvita. V zvezi s proizvodnjo in izboljšanjem kvalitete, močno narašča tudi izvoz lesnih proiz- vodov. Ker je Ljubljana že priznano mednarodno središče lesne trgovine, je povsem naravno, da se bodo prihodnji lesni sejmi vršili v Ljubljani. Tako bo pd 22. maja do 6. junija odprt na Go- spodarskem razstavišču mednarodni les- ni sejem, katerega namen je, da prikaže gospodarjenje z našim gozdnim bogast- vom in seznani interesente s pestrim sortimentom raznih vrst lesa, lesnih pol- izdelkov in končnih izdelkov. Za našo lesno industrijo je važno, da se bodo sejma udeležili tudi tuji raz- stavljale! in prikazali veliko število so- dobnih strojev za obdelavo in predelavo lesa ter jih tudi praktično demonstrirali. Sejem bo temeljito pripravljen ter bo v njegovem okviru prirejena tudi lov- ska razstava. . V tej zvezi sporoča Gospodarsko raz- stavišče v Ljubljani, da je sejem pro- metnih sredstev, ki je bil napovedan za konec tega meseca, preložen na 4. julij t. 1. Število razstavljavcev je tako močno naraslo, da je za vse razstavljene pred- mete potreben tudi ves odprti prostor razstavišča, ki pa je sedaj še v intenziv- ni gradnji. Tudi ta sejem bo zanimiv, saj bodo na njem prikazana prometna sredstva cestnega, zračnega, železniške- ga in vodnega prometa. Vodovod in cesta - problem Šmihela Preteklo nedeljo je prišel na pred- volilno zborovanje v Smihel nad Mo- zirjem kandidat za republiški zbor tov. Jože Kropušek. V poljudni obliki je navzočim razložil našo gospodarsko po- litiko, zanimal pa se je tudi za težave in probleme našega kraja. Glavni problem našega kraja je grad- nja ceste Mozirje—Smihel, ki je za go- spodarski in kulturni razvoj kraja ve- likega pomena. Prebivalci se upravi- čeno boje, da bo gradnja ceste povsem zastala (cesta Dobrovlje!), saj je zanjo , določenih vse premalo sredstev. Letos bo na razpolago samo 12 milijonov ter 3 milijone za odcepek proti vasi Trnav- če. Celotno gospodarstvo našega zaselka je tesno povezano s to cesto — in od- kupi pri nas tako dolgo ne bodo uspe- šni, dokler ne bo dograjena. Drug, prav tako važen problem, je gradnja vodovoda, je tudi že v teku, le sredstev primanjkuje. Od 11 družin (vključno s šolo)je le 5 kmetov, ki bodo v gradnjo lahko vložili večja denarna sredstva. Opravili so že precej prosto- voljnega dela in za začetek vložili 50.000 dinarjev za gradnjo. Ker pa je gradnja preračunana na 5 milijonov, ti zneski ne pomenijo mnogo. Toda domačini so pripravljeni še prispevati. Upajo pa, da jim bo na pomoč priskočila tudi občina in nekatera podjetja, katera so prosili za pomoč. Ne dopustimo, da bi lokalistične težnje zavrle skupne napore pri graditvi socializma! Dieto pri ledvičnjih in srčnih boleznih Centralni zavod za napredek gospo- dinjstva v Ljubljani je pravkar izdal knjigo »Dieta pri ledvičnih in srčnih boleznih«. Zdravstvena navodila je na- pisala dr. Majda Mazovec, praktična na- vodila z recepti za prehrano bolnikov pa Zofka Keržič-Poženelova. To je zdaj že šesta knjiga te vrste, ki jo je izdal zavod. Visoka naklada in po- natisi ostalih knjig so dokaz kako velika je bila potreba po takih pripomočkih med ljudmi. V knjižici je zdra\mica po- vedala najpotrebnejše o značilnosti bo- lezni, o načinu življenja bolnikov in os- novna navodila za prehrano, to kar je bolniku delno že znano iz razgovorov z zdravnikom. Drugi del knjižice pa je namenjen iz- biri živil in pripravljanju jedil za bol- nika. Vsakemu, ki boleha za to bolez- nijo, bo postala knjižica dragocen sve- tovalec in pomočnik. Knjiga stane 180 dinarjev. Naroči ali kupi se lahko pri Centralnem zavodu za napredek gospodinjstva, Ljubljana, Miklošičeva cesta 4/II. NOVA ŠTEVILKA REVIJE »SODOBNO GOSPODINJSTVO« Februarska številka mesečne revije »Sodobno gospodinjstvo« prinaša spet vrsto zanimivosti za naše gospodinje. V njej bomo našli poročilo o prvem konservirnem središču v Sloveniji, za- nimiv članek o aluminijastih ovojiii, v katerih lahko hranimo vroče in mrzle jedi, nad vse praktične načrte za po- hištvo, nasvete o uporabi sintetičnih pralnih sredstev za pranje raznih tka- nin. Zelo pomemben je tudi članek o kuhanju živil, kakor tudi članek o ne- prekuhanem pasteriziranem mleku. Kot v vsaki številki, bomo tudi v tej našlii navodila za pripravljanje raz- ličnih jedi, navodila in kroje za ple- tenje in šivanje. Družinam, ki imajo vrtičke, bodo prav gotovo zelo dobro- došli nasveti, kaj bomo delali v vrtu ta mesec. Revijo »Sodobno gospodinjstvo« lah- ko naročite po pošti ali osebno pri upravi »Sodobnega gospodinjstva«, Ljubljana, Miklošičeva 4. Letna na- ročnina znaša le 400 dinarjev. GLASUJMO za^nadaljnji gospodarski in kulturni razcvet neodvisne socialistične Jugoslavije - za imšo socialistično demokracijo in našo lepo prihodnost IZ CELJA IN ZALEDJA ŠTIRI SPOMLADANSKE Letošnji zgodnji spomladi sta sledili še dve zimi, sicer pa se — razen tega, da leži tu in tam še nekaj snega in da so frontalne motnje nad srednjo Evropo zopet zagrozile z mrazom — na Celj- skem in poslej v Celju ni ničesar spre- menilo. Voglajna še zmerom teče. Mislite? Ne. Voglajna se še zmerom plazi. To je namreč edina reka, ki ne teče. Ce vas kdaj pot zanese na njene bregove, se o tem lahko prepričate. (Seveda ne ravno lahko, ker je za to potreben vsaj močan nahod ali kake druge vonjalne motnje.) Tako je tudi z mostom, ki ga vidite. Se stoji. Podporniki pa — brez skrbi — bodo še vzdržali, vsaj še nekaj časa. Promet tod je namreč v obratnem so- razmerju s pritiskom vročine (se pravi, z raztezanjem zraka). Na Okopih (komu niso znani?) smo na ozki kamniti poti, med vegastimi, s slikarsko privlačnostjo obsijanimi hi- šami, ki se trdovratno držijo in klju- bujejo ... srečali nekaj brambovcev, ki jim je zadnji celjski grof Ulrik nadel prav čudne oprave; šli so mimo v oklepih,, z meči in sulicami, kakor v bojni pohod. Tu, sredi tihe zamaknjene romantike, kamor komajda še prodre kak šum iz »onstranstva«, se lahko človek resnično zamakne in odmakne za nekaj pedi... toda? Življenje gre navsezadnje svojo pot in morda bo kak- šna urbanistična rešitev v tem delu preprečila njeno razdiralno moč? Toplo sonce je privabilo na ulice množico sprehajalcev; križišča so bila polna (kar je v Celju že v lepi stari navadi). Tako je bilo tudi na trgu živo kakor na semnju ali v čebelnem panju. Vse kaže, da zelen jadne »suše« ver- jetno ne bo in da se bodo zlasti vege- tarijanci lahko dodobra naužUi kloro- fila in vitaminov; v ostalem: cene in denar. Ko bi bilo tudi to vprašanje ta- ko zeleno kakor zelenjava, bi bilo ne- mara manj mrmranja in gordnjanja .. . in še nekaj: ko bi bilo vedro z zeljem pokrito... (ne bi bilo namreč izpostav- ljeno bombnim napadom golobov!) Na pločniku smo videli dečka, ki se je grel in spominjal na kakega malega ju- naka iz De Sicovega filma. Brez dvoma mu je razgret asfalt pri jal in ker je zdaj šele februar, je to sila imenitno povrhu. LOKAN AVGUST ZASLUZi PRIZNANJE Osnovna organizacija RK v Tmov- Ijah pri Celju je na zadnjem občnem zboru izvolila nov odibor, s tovarišem Kačičem na čelu. Ne dvomimo, da bo omenjeni tovariš skrbel za uspešni raz- voj te humane organizacije. Ravno tako tudi ne dvomimo, da bo »prva pomoč« na tem terenu zaživela, saj je bolničar- sko službo prevzel tov. Avgust Lokan, ki je že uspešno organiziral krvodajal- sko akcijo. Z lastnim obiskom na domo- vih je pridobil in odvedel v bolnišnico kakih 25 ljudi, da so prostovoljno in brezplačno oddali kri. Tudi sam tova- riš Lokan je že večkrat oddal kri in nam lahko služi za zgled. IZ LAŠKEGA Med požamovaimostnim tednom je ob- činska gasilska zveza v Laškem letos prvič izvedla vrsto predavanj po šolah. Prav tako je bila občinsika gasilska zve- za v preteklem tednu iniciator vseh ga- silskih vaj po posameznih gasilsikih dru- štvih. Za zaključek požarnovarnostnega tedna pa je bilo v Laškem pi-edavanje, ki je bilo spremljano z diafilmi. Aktiv mladih zadružnikov pri Kme- tij siki zadrugi Laško je sklenil na zad- njem sestanku, da se bo v bodoče ;po- svetil izključno proizvodnim ncilogam. Zato bodo mladi zadružniki letos gojili na površini! 1 ha jari lan. Aktiv upa, da bo za laneno slamo prejel preko 300.000 din, kar nameravajo prihodnje leto poitirošlti z.a gradnjo ižičnice na hmeljskih nasadih, katere bodo obdelo- lovali člani aktiva mladih zadružnikov. Letos so lastniki sadnega drevja za- čeli čistiti sadno drevje skoraj na celot- nem področju občine in je v nekaterih vaseh uspeh čiščenja sadnega drevja presenetljiv. Nedvomno je k tej akciji pripomogla tudi odredba o obveznem čiščenju sadnega drevja, ki jo je izdal občinski odbor. Kmetijske zadruge pa so že pričele s škropljenjem, kar bo v znatni meri pomagalo, da se zajezi šir- jenje ameriškega kaparja in ostalih sad- nih škodljivcev. CELJSKI TRG SLABO ZALOŽEN Navadno smo se lahko še pohvalili, da smo letošnjo zimo kar lepo zvozili in da se naše gospodinje niso mogle pritoževati o tistem vsakoletnem »kri- tičnem času« spomladanskih tednov, ko na trgu ni bilo skoraj nikake zelenjave. Ta teden pa bi vsekakor lahko prišteli k »kritičnim«, saj odhajajo gospodinje s celjskega živilskega trga domala s praznimi torbicami. Edina zelenjava — regrat in špinača — zgine že kar v zgodnjih jutranjih urah, potem pa lahko gospodinja dobi kvečjemu še kako na- mrzlo zelnato glavo. Solate v teh dneh na trgu sploh ni bilo, motovileč pa se je pojavil v neznatnih količinah. Na živilskem trgu pogrešamo zadnje dni tudi repe, kislega zelja in celo jajc, ki jih je bilo v zimskih mesecih dovolj. Toda tolažimo se: spomlad je tu in celj- ski trg bo gotovo v kratkem spet bo- gato založen. Cene živilom v tem tednu so bile: (Cene v oklepaju veljajo za privatni sektor) Krompir 13—14 (15—20); čebula 60 (40—100): česen 200 (160—220); fižol v. 100 (90—110); fižol n. - (50-70); solata 60-80 (70-120); cvetača 80 (-); špinača 120 (150-200); motovileč - (150-200); radič 100 (150-250); regrat - (150 do 200); zelje gl. 20 (20—55); zelje rib. 40 (40): repa rib. - (30); pesa 50-60 (30-45); ohrovt 25-40 (30-40); peteršilj 50-60 (70-100); hren (150-200); korenjček 40-60 (20-60); koleraba - (20-40); por 40-60 (60 - 80); redkev 18 (20 do 40): sadje suho - (100-150); slive suhe 270 do 280 (-); gobe suhe - (1500); fige suhe 200 ( —): orehi celi 220 (220—240); orehi lušč. 700 do 720 (700-750); rozine 400 (-); mandeljni 1400 ( —): limone 260 (—); pomaranče 210 (—); ora- šid: 360-380 (-); jabolka 50-90 (70-110); mle- ko - (36); smetana - (240); maslo - (490-530); skuta - (160); kokoši — (470-750); piščanci - (300); jajca 13-14 (11-14); zajci — (250 do 500); koruza — (50); pšenica — (50); ječmen - (40); oves — (40); rž 38 (—): ajdova moka — (65); grozdje - (1$0). NAS KOMENTAR Pripomba k poročilom nadzornih odborov Vsak letni obračun društev, or- ganizacij klubov in drugih zdru- ženj je s pravili vezan na opra- vila, brez katerih ne more biti dobro opravljen. Med poročila upravnega odbora in sličnih dru- štvenih teles spada tudi poročilo nadzornega odbora. Letos sem obiskal precej obč- nih zborov, letnih skupščin in konferenc. V večini primerov sem moral opaziti eno in isto napako. Poročilo nadzornega odbora je bilo skoraj vedno pomanjkljivo. Zakaj? Zato, ker se nadzorni odbori omejujejo predvsem na po- ročanje o finančnem stanju dru- štva ali organizacije, ker obrav- navajo stanje v blagajniških knji- gah. Zelo malo jih je, ki bi vsaj z nekaj stavki omenili delo celot- nega odbora, zato zelo čudno zve- ni, ko potem vedno zelo ravno- dušno predlagajo razrešnico sta- remu odboru. Mislim, da nadzorni odbori ne opravljajo svoje dolžnosti tako kot bi bilo treba. Nadzorni odbor ni postavljen samo zato, da zadosti- mo pravilom. Njegova dolžnost je, da budno spremlja delo upravne- ga odbora, da pri vsaki seji pri- sostvuje vsaj eden član nadzorne- ga odbora itd. Nadzorni od'bor mora vedeti, če je upravni odbor delal dobro ali slaibo, če je imel dovolj sej, če je sklepe na dru- štvenih sestankih realiziral, če je delal v korist in razvoj društva, ali pa je pustil mnoge važne na- loge zdrkniti mimo dejavnosti društva in organizacije. Ce bi nadzorni odbori delali ta- ko, če bi bili tia tekočem o poslo- vanju upravnih odborov, potem bi se ne moglo zgoditi, da predsed- nik nadzornega odbora na seji sporoči v enem stavku: Blagajniško poslovanje je bi- lo i' redu. Predlagam, da sedanji u|)i'avni odbof cazrešimo!« kronika nesreč Slamoreznica je odrezala tri prste na roki Ivanu Goričarjn liz Polzele. Ivan Domitrovič iz Zabukovce se je namera- val v stanovanju obesiti. Našli so ga še pravo- časno in mu rešili življenje. Delavcu Zdravku Tacarju, zaposlenemu pri Lesnem podjetju na Lavi, je hlod poškodoval nogo. Stanko Grahovar iz Huma ob Sotli je padel in si poškodoval nogo. Osebni avto je pri Braslovčah podrl na cesti Vinka Tumška. Turnšek je s poškodbo na glavi in nogi obležal nezavesten. V službi na železniški postaji je padel z va- gona Rudolf Konečnik iz Smartnega ob Pak i. Zlomil si je nogo. Pri padcu .si je poškodovala nogo Majda Še- petavc z Dečkove ceste. Anica Artnak iz Creta si je pri sankanju zlomiila nogo. — Ivait Koprive iz Kozjega pa si je pri smučanju poškodoval nogo. Pri padcu si je zlomil nogo Milan Orač iz Vrha pri Šmarju. V Zabukovci je bil v pretepu z nožem zabo- den V hrbet Ferdinand Zajšek iz Liboj. S kolesom je padel Ivan Halužan iz Malega Tabora pri Humu ob Sotli. Dobil je pretres možganov in druge poškodbe na glavi. gibanje prebivalstva v času od 8. do 15. marca 1958 jc bilo rojenih 28 dečkov '\n 21 deklic. Poročtili so se: ,\nton Drolec, klepar in Marijai Pratnekar, go- spodinjska pomočnica, oba iz Celja; Ivan Le- skovšek, zlatarski pomočnik in Ivana Stopar, tkalka, oba iz Celja; Ciril Zvegler, delavec in Josiipa Podhraški, delavka, oba iz Celja; An- ton Benedikt, skupinovodja in Kristina Kova- čevič, uslužbenka, oba iz Celja. L mrli so: Franc Sotlar, osebni upokojenec iz Celja, star 77 let; Angela-Marija Satler, trgovski poslo- vodja liz Slov. Bistrice, stara 41 let; Jožef Maj- cen, osebni upokojenec iz Stor, star 75 let; Terezija Debelak, gospodinja iz Kunšperka, sta- ra 63 let; Hedvika Boc, gospodinja iz Celja, stara 67 let. Martin Voga, dijak iz Slivnice pri Celju, star 15 let; Franc Belak, osebni upoko- jenec iz Zadobrove, star 56 let; Jože Dolar, otrok iz Stopnika pri Vranskem, star 2 dni; Ana Prosenak, osebna upokojenka iz Celja, stara 68 let; Marija Stiglic. gospodinja \j. Bu- koviUka, star« ?• Ut. OGLAS V ČASOPISI/ je najboljša rmktama Iz Gornje Savinjske doline PRIPRAVE ZA VOLITVE DS Sindikalne podružnice na območju mozirske občine so že pričele s politič- nimi pripravami za volitve delavskih svetov. O tem je pred dnevi razpravljala tudi sindikalna podružnica LIN Nazarje. Na seji so sklenili, da bo v podjetju po obratih pred volitvami več sestankov s člani kolektiva, na katerih bodo go- vorili o bližnjih volitvah novih DS. Na teh sestankih bodo tudi ocenili delo do- sedanjega DS in sodelovanje sindikalne podružnice z delavskim svetom. Pred volitvami, ki bodo v tem podjetju 12. aprila, bo še sestanek celotnega de- lovnega kolektiva, na katerem bo stari delavski svet podal poročilo o svojem dosedanjem delu. Sindikalna podružnica bo skrbela za vse politične priprave v zvezi z volitva- mi. Pri tem bo skrbela tudi, da bo v nov DS izvoljenih več mladih ljudi in žena. V pripravah na volitve novih delav- skih svetov je bila pred dnevi razširjena seja občinskega sindikalnega sveta Mo- zirje, na kateri so bili navzoči tudi pred- sedniki sindikalnih podružnic in delav- skih svetov s področja mozirske občine. Na seji so se podrobno pogovorili o priprava'h, ki jih bodo vodile v glavnem sindikalne podružnice. Na območju te občine bodo izvolili skupno 7 delavskih svetov. SADJARJI ŽE DELAJO Prijetni pomladanski dnevi so priva- bili številne sadjarje, da so te dni ,pri- čeli z intenzivnim čiščenjem in škrop- ljenjem sadnega drevja. Skrb za to važ- no in koristno aJccijo so prevzele kme- tijske zadruge. Po končanem čiščenju bodo takoj pričeli s spomladanskim škropljenjem. USTANOVLJENA JE OBČINSKA STRELSKA ZVEZA V MOZIRJU Na oimočju mozirske občine deluje pet strel- skih družin, ki imajo nad 500 članov. Dosedanje delo teh družim je bilo slabo. Da bi 'elo strel- ^kili družin poživili so v Mozirju pred dnevi ustanovili občinsko strelsko zvezo. Strelsko /vezo sestavljajo predstavniki občinskih poli- tičnih in družbenih organi,zaeij. Ustanovitev občinske strelske zveze je bila nujna, saj v občini ni bilo organa, ki bi po- vezoval njihovo delo. Okrajna strelska zveza pa je bila vse preveč odmaknjena od strelskih družin. Novoustanovljeno občinsko strelsko zvezo čaka precej nalog. Prva njena naloga je, da obstoječe strelske družine organizacijsko utrdi. Strelske vrste bo treba tudi pomladiti. V strel- ske družine bo treba vključiti čimveč obvezni- kov predvojaške vzgoje. Na šolah pa bo treba organizirati pionirske strelske sekcije. Novoizvoljena občinska strelska zveza se bo v kratkem sestala in iizdelala obširen program svojega dela. K sodelovanju bo povabila vse organizacije in društva. KRATKE VESTI IZ RECICE OB SAVINJI KGS Rečica ob Savinji zaključuje s ,poukom. Nedavno so se predavatelji zbrali na posvet in pripravili pester program za praktično delo. Z učenci si bodo ogledali zgledna državna posestva, osernenjevalne postaje in posamezne in- štitute. Učencem bo tudi praktično pri- kazano škropljenje, čiščenje in obrezo- vanje sadnega drevja. Vse kaže, da se bodo marljivi učenci dobro odrezali tu- di pri zaključnih izpitih. Prebivalci šolskega okoliša Rečica ob Savinji so z zadovoljstvom sprejeli sklep Sveta za šolstvo pri ObLO Mozirje, da bo z novim šolskim letom pričel z de- lom samostojen 5. razred v okviru ne- popolne osemletke. Družbeno upravljanje v šolstvu je preko šolskega odbora na Rečici ob Sa- vinji zavzelo pomemben položaj. Poleg materialnih skrbi je pričela s sistema- tičnim delom tudi komisija za zdrav- stvena in vzgojna vprašanja šolske mla- dine. IZKOP RJAVEGA PREMOGA V STRANICAH Komunalno podjetje Plinai-na-iraz- svetljava-vodo vod že dalj časa razisku- je nahajališča rjavega premoga v Stra- nicah. Za ta dela, ki jih vodi Zvezni geološki zavod, je bilo letos iz zveznega proračuna odobrenih 30 milijonov din. Analiza je pokazala, da je premog tod zelo kvaliteten (6720 kalorij) in da so nahajališča bogata. Plinarna rjavi pre- mog iz Stranic že dalj časa uporablja. Baje je ležišče rjavega premoga tudi v Pristavi, zato se bodo verjetno razisko- valna dela nadaljevala tudi v tej smeri. NOVA PRALNICA IN ŠOLSKA KUHINJA NA POLZELI Na Polzeli v Savinjski dolini so te dni odprli novo šolsko kuhinjo v kletnih ■ prostorih osnovne šole. Trije svetli pro- stori dn sodobno urejena kuhinja (kjer bo dnevno dobivalo 400 otrok toplo ma- lico) bodo lahko koristno služili tudi mladini in ženam iz Polzele. 2e doslej so bili v teh prostorih 4 tečaji — dva kuharska in dva šiviljska. Za ureditev prostorov so se najbolj zavzeli • KZ Polzela, tovarna pohištva, Svet za zdravstvo pri žalski občini in polzelske žene zadružnice. Isti dan je bila v tovarni nogavic Pol- zela tudi otvoritev nove javne pralnice, povezana z akademijo za 8. marec. RAZSTAVA OVAC Kmetijski zadrugi Solčava in Luče priredita vsako tretje leto razstavo ovac solčavsko-jezerske pasme. Letos bo ta razstava 25. marca. Na njej bo razstav- ljenih nad 120 najlepših pasemskih ovac. Na vsem območju, kjer je ta pa- noga najbolj donosna,, jih je okrog 1500, od teh 500 pod rodovniško kontrolo. Najboljši razstavljalci na torkovi raz- stavi bodo od prirediteljev prejeli de- narne nagrade, diplome in priznanja. VESELI VEČER V nedeljo je zabavni ansambel Celj- skega akademskega kluba priredil v Solčavi, ■ Lučah in Ljubnem veseli ve- čer. Program so izvajala instrumentalni kvintet, pela sta Marjan in Jože, za humor je poskrbel Matevž. IZ SMARTNEGA OB PAKI Mladina v Smartnem ob Paki, ki je prevzela vso skrb za ureditev volišč, je sklenila, da bo med prvimi opravila svojo državljansko dolžnost; posamezni mladinci pa bodo volivnim enotam na razpolago kot kurirji. Preteklo soboto so slovesno zaključili tečaj traktoristov, ki ga je obiskovalo 32 tečajnikov iz kmetijskih zadrug Smartnega ob Paki, Letuša in Ljubije pri Mozirju. GOSPODINJSKI CENTER V VELENJU Te dni se je nad 70 velenjskih žena zbralo na občnem zboru Društva za na- predek gospodinjstva. Delo tega dru- štva je bilo že v preteklosti precej plod- no, še plodne j še delo pa je oviralo po- manjkanje primernih prostorov. Razprava po poročilu tov. Helene Bo- rovšak je bila zelo razgibana in se je dotikala predvsem vzgojnih vprašanj. Velenje kot mesto, je v zadnjih letih številčno silno poraslo. Opaža se, da je vedno več otrok na cestah — in zanje bo treba :poskrbeti. Zato so žene na zbo- ru sklenile, da bodo poskrbele za ure- ditev pionirskih kotičkov, ki bi služili predšolskim otrokom predvsem pozimi. Poleti pa bi žene vodile otroke na igri- šča, ki jih v Velenju že imajo. Dopol- danski čas pa bi otroci lepo preživeli pod skrbnim varstvom materinsko ču- teče žene. Žene so tudi sklenile, da mo- ra Velenje čimprej dobti primeren tržni prostor, da bo trg bolje založen z zele- njavo in drugo povrtnino. Zato se bo društvo povezalo s svetom potrošniikov in ibo s-kušalo problem, ki že nekaj let tare Velenje, ugodno rešiti. Rudnik lignita je društvu naklonjen in bo nedvomno pomagal najti primer- ne prostore za gospodinjs-ki center. P i s m o u r e d n i š t Viu^ SPREVODNIKOVE MUHE Ste že bili na Polzeli? Na Polzeli ni le tovarna nogavic, ampak tudi osem- letna šola, kamor prihajajo vsako jutro otroci tudi iz precej oddaljenih krajev. N. pr. iz Braslovč. Da bi s)i prihranili na času,, čevljih in še marsičem drugem, so si nekateri iz 8. razreda kupili me- sečne vozovnice za avtobus — od Braslovč do Polzele. Na tej progi — Ljubno—Celje — pa imajo preimenit- nega sprevodnika. Ta mož je poln muh, tako da se šolarji kljub mesečnim vo- zovnicam lahko peljejo samo včasih. Sprevodnik namreč raje vzame take potnike, ki plačajo cele vozovnice, otroke pa zavrne: »Danes se ne bosto peljali!« In otroci? Nič. Žalostno gle- dajo za avtobusom, ki odbrenči brez njih. Na to pa jo mahnejo za njim — tri četrt ure po blatni cesti. Pri tem pa razmišljajo, zakaj so sploh avtobusi, zakaj se izdajajo mesečne vozovnice in kako je tisti možak postal sprevodnik. I .S. NOVE SADJARSKE SKUPNOSTI V Trnovem in Sedražu so te dni na- predni sadjarji ustanovili sadjarsko skupnost. Odločili so se, da bodo v tem letu z najboljšimi sadikami zasadili U ha njiv in travnikov. Isto tako pa bo tudi aktiv mladih zadružnikov še to pomlad zasadil 1 ha črnega ribeza. Ma- terialno ipomoč jim bo nudila KZ v Rimskih Toplicah. SKRB ZA Človeka V termoelektrarni Velenje so pred kratkim imeli lepo slavje. Spomnili so se tistih pionirjev elektrarne, ki že 25 let vestno opravljajo delo v tem pod- jetju. Za nagrado so jim podeliH ročne ure. To slavje so povezali z otvoritvijo de- lavske menze. V vzorno urejenem pro- storu bodo člani kolektiva dobivali po nizki ceni (30 do 40 din) enkrat dnevno topli obrok. Poleg tega bo vsak član ko- lektiva lahko dobil brezplačno črno ka- vo. Tudi v rudniku lignita že precej časa prejemajo vsi rudarji pred odhodom v jamo črno kavo brezplačno. Tako so znali efektno obračunati z največjim škodljivcem človeškega zdravja — al- koholom. Sami rudarji pravijo, da so se na kavo kar navadili in pozabili na to- pel jabolčnik, ki so ga pred tem pili v jami. 21. MARCA — STF.V. 11 7 STRAN (Nadaljevanje s 3. strani) Okrajno konferenca Zveze komunistov v Celju Velika odgovornost komunistov pred družbo daj, če bodo gospodarske organizacije, KZ in občine izdelale zelo kon- kretne načrte in če bomo izvršitev na- črtov tudi spremljali in analizirali. Rav- no v tem se kaže tudi pomembnost družbenega upravljanja. Tb nam posta- ne še razumi j ive jše, če upoštevamo, da bomo po načrtu ustvarili v okraju 31 milijard 312 milijonov din celotnega družbenega proizvoda. Od tega zneska pa bodo neposredno upravljali delovni kolektivi z 11 miljardami 387 milijoni, kar znaša 36,5% celotnega družbenega proizvoda. Poleg tega bodo neposredni proizvajalci upravljali s tistim delom sredstev, ki jih bodo uporabljale občine in okraj za svoje namene. Ta sredstva bodo letos znašala 1 milijardo 620 mi- lijonov din ali 5,5% celotnega družbe- nega proizvoda. Ce k temu prištejemo še ostale sklade in sredstva socialnega zavarovanja, potem ugotovimo, da je dano na razpolago podjetjem, občinam in okraju na našem področju okrog 52% celotnega družbenega proizvoda. Ti po- datki pa prepričljivo pobijajo trditve nekaterih ljudi, češ da odtekajo sred- stva viška dela preveč v neke centralne sklade. Pomanihliivosti v blagovnem promeiu Tovariš Simonič je nato dejal, da družbeno upravljanje in skrb vseh od- govornih družbenih organov v dejavno- sti blagovnega prometa v našem okraju ni našla pravega mesta, kar meče slabo luč na naše družbenopolitično delo. Na tem področju toi se dalo več narediti, oziroma preprečiti mnoge napake. Na tržišču življenjskih potrebščin se zaradi slabe organizacije in pomanjkanja ob- čutka odgovornosti čuti zelo neenako- merna založenost, kar povzroča neupra- vičeno nihanje cen. To povzroča pri po- trošniku občutek, da tržišče ni organi- zirano, da ni solidno vodeno in da ni v stanju zadovoljti potreb potrošnikov. Kadri v trgovini takšno situacijo izko- riščajo, bili pa so tudi primeri, ko so povpraševanje sami povzročili, da bi na ta način povečali dohodke. Na te raz- mere pa doslej niso dovolj uspešno vpli- vali niti ljudski odbori in njihovi orga- ni, niti trgovinska zbornica in zadružne organizacije, a potrošniški sveti v glav- nem ne delajo. Te razmere, ki zelo vplivajo na realno plačo potrošnikov, občinski odbori ne smejo prepuščati na milost in nemilost le trgovskim podjetjem. Občinski odbo- ri bodo morali stopiti pred trgovske ko- lektive s konkretnim in točno izdelanim načrtom preskrbe tržišča. Celo leto ima- mo čas, da dobro pripravimo, kako bo- mo oskrbeli mesto in industrijska sredi- šča z ozimnico brez 50 do 100% pribitka na odkupno ceno, kot je to običaj. Tako bi tudi izločili iz blagovnega prometa številne posrednike, ki .povzročajo pove- čanje stroškov v trgovini in s tem tudi višjo ceno za potrošnika. Trgovinska zbornica bo morala v večji meri skrbeti za poslovno moralo v trgovini. Večjo skromnost pri gradnji stanovanj Nato je tov. Simonič obširneje govoril o nujnosti ustanavljanja stanovanjsikih skupnosti ter poudaril, da ibomo z njimi lahko dosegli mnoge koristi za naše državljane. Glede gradnje stanovanj pa je dejal, da so še vedno posamezni pri- meri, ko so novoz-grajena stanovanja opremljena daleč preko naših zmoglji- vosti. Z večjo varčnostjo bi gotovo lah- ko zgradili marsikatero stanovanje več. Ta privilegij bo treba dosledno odpra- viti. V kmetijstvu so rezerve naivečje Ko je tov. Simonič govoril o nalogah komunistov na vasi, je med drugim de- jal, da so v okraju, kjer živi od kmetij- stva še 40% ljudi, ki gospodarijo več ali manj na zastarel in neučinkovit način, naloge komunistov zelo odgovoime. Do- slej je v kmetijstvu dosežen določen napredek, vendar še zdaleč ne tak, da bi bili lahko zadovoljni. To predvsem velja za kmetijsko najbolj zaostale pre- dele, kot je Kozjansko, Obsotelje, okoli- ca Laškega itd. Savinjska dolina, kjer je bil zadnja leta razvoj najhitrejši, predstavlja komaj nekaj več kot 6% vseh ornih površin v okraju, medtem ko 35% ornih .površin zavzemajo 3 obso- teljske občine, kjer je preko 40% po- sestev do 3 ha skupnih površin. Uspehi v kmetijstvu kažejo, da so prav v kmetijstvu rezerve in možnosti največje in da s sorazmeroma malimi sredstvi lahko dosežemo velike rezulta- te. To delo bo uspešnejše, če bomo re- ševali te probleme na širši osnovi, če bodo komunisti in aktivisti Socialistične zveze, zadružni aktivi in kmetijski stro- kovnjaki pristopili od razprav h kon- kretnemu delu. Predvsem kmečka mla- dina in zadružne organizacije bodo mo- rale več storiti v boju proti zaostalosti na vasi. Zadružni programi pa bodo uspešno izvršeni le tedaj, če jih bodo kot svoje sprejele in dosledno izvajale najširše množice zadružnikov. Najbolj naglo se razvija kmetijska proizvodnja na hmeljarskem področju, kar predstavlja v merilu okraja komaj 15% kmečkega prebivalstva in približno toliko obdelovalnih površin. V ' to po- dročje so bila vložena tudi občutnejša investicijska sredstva. To je tudi opra- vičljivo, saj je znano, kaj to pomeni pri ustvarjanju narodnega dohodka. Premalo konkretnega dela Slabost v kmetijstvu se je zlasti od- ražala v tem, da smo premalo konkret- no naredili za tak način dela v kmetij- skih organizacijah, ki bi pomenil večjo in moderno kmetijsko proizvodnjo. Ce- sto 30 bile tudi tendence, dosegati samo neke materialne uspehe, neupoštevajoč pri tem, ali se ob takih uspehih krepi kmet in slabi zadruga. Ker zadruga po navadi ni predstavljala ekonomskega organizatorja kmetijske proizvodnje in ni imela dosledne politično ekonomske oreintacije, nismo niti v kmetijski .pro- izvodnji niti v krepitvi socialističnih odnosov na vasi dosegli večjih uspehov. Kam bo treba usmeriti nase delo? Analize v kmetijstvu celjskega okraja opozarjajo, da bo treba še nadalje ve- čati površine pod hmeljem tudi v ne- hmeljarskih predelih, da je zlasti na obsotelskem področju še dosti ornih po- vršni slabo izkoriščenih, da je v okraju 35% kmetijskih površin zamočvirjenih, ki jih bo možno v veliki meri meliori- rati z razmeroma malimi sredstvi, da nam tako stanje onemogoča (zaradi sla- be krmne baze) izboljšati živinorejo in da je še ogromno neizkoriščenih možno- sti v sadjarstvu. Predlog petletnega perspektivnega na- črta v 'kmetijstvu že uipošteva iz^bol j sa- nje zgoraj navedenega stanja. V to bodo usmerjeni tudi občinski družbeni načrti ter programi zadružnih organizacij. Le- tos je predvideno 3 milijarde din inve- sticij za kmetijstvo. Jasno začrtane na- loge, vložena sredstva, predvsem pa pri- pravljenost kmečkih ljudi za konkretne akcije nam vlivajo dovolj zgovoren do- kaz, da bodo letos doseženi v kmetijstvu uspehi, ki jih predvideva družbeni plan. Sodelovanje zadrug — kmet na pravi poti Na področju okraja je 87% kmetijskih gospodars-tsv vključeno v kmetijske za- druge. Od teh pa je letos že 11.000 go- spodarstev ali 65% neposredno in v ve- liki meri s pogodbami vezanih v skupne akcije za napredek kmetijstva pod vod- stvom zadruge. Res je, da so nekatere teh akcij komaj začetniške, vendar nam sodelovanje z zadrugo v obnovi sadjar- stva, v melioracijah, v hmeljarstvu, V pridelovanju semenskih žit in krompir- ja, kjer je sodelovanje postavljeno na čisto računico, dokazuje, da smo na pravilni poti. Taki odnosi so postavljeni na 2.700 ha hmelja, 450 ha sadovnjakov, 60 ha jagodičevja, 72 ha vinogradov, preko 400 ha orne zemlje za pridelova- nje semen, program zadružnih organi- zacij pa predvideva melioracije na pri- bližno 3600 ha zamočvirjene zemlje. To so ogromne naloge, ki ne zahtevajo samo izrednih materialnih vlaganj, tem- več predvsem zavestno delo odgovornih ljudi. Pri teh akcijah ne gre samo za materialne uspehe, temveč morajo pri- nesti s seboj nove, naprednejše odnose na vasi. Pri izvrševanju teh nalog sta trenutno nevarni dve slabosti. Prva je, da ponekod skušajo uvajati sodelovanje na zelo o?ki fronti in zapostavljajo dru- ge kmetijske panoge, kar zavira kmetom perspektivo in hitrejši razvoj na vasi. Druga slabost, ki je nevarnejša od prve, pa je v tem, da se ponekod skušajo za- dovoljiti s takim načinom sodelovanja zadruga-kmet, ki pomeni le škodljivo razsipanje sredstev, ne pa utrjevanja socialističnih odnosov na vasi. KomuntsH in občina morajo nuditi kmetijstru večjo pomoč Tov. Simonič je .poudaril, da je v kme- tijstvu še vedno preveč načelnih raz- prav, premalo pa konkretnega dela. Ta- ke razprave so šele prvi del naloge Konkretno delo se prične tedaj, ko se morajo komunisti v zadrugi, občini, So- cialistični zvezi v praksi spoprijeti z na- logami in ko za izvršitev teh nalog pri- dobijo široke množice kmetov. Da bi te naloge še uspešneje opravili, bo potreb- no smeleje kot doslej vključevati v Zve- zo komunistov delovne in napredne mlade kmetovalce. Stanje v tem pogle- du je zelo šibko, kljub temu, da je v okraju končalo kmetijsko gospodarske šole preko 5000 mladincev in da je v aktivih mladih zadružnikov okoli 2500 aktivnih mladincev. Predvsem pa bo morala nuditi kmetijstvu večjo in kon- kretnejšo ipomoč občina, zlasti pa njen zbor proizvajalcev. l/sposablfoff ljudi za naloge, ki so pred nami Na kraju svojega referata je tov. Si- monič govoril o nekaterih notranje par- tijskih problemih. Med drugim je dejal, da je večina komunistov s svojim delom in naprednimi stališči pridobila zaupa- nje delovnih množic. To dokazuje tudi dejstvo, da je vključenih v odbore ljud- ske oblasti, v svete in komisije 1200 ko- munistov od 2600 državljanov, ki delajo v teh organih. Občinski komiteji, osnov- ne organizacije, predvsem pa odgovorni komunisti v ljudskih odborih bodo mo- rali skrbeti za nenehno uveljavljanje in usposabljanje delavcev pri reševanju politične, družbene in gospodarske pro- blematike. Lani je bilo sprejetih 526 novih čla- nov, od tega 296 delavcev ali 56 % spre- jetih, kar je že znak, da se pri sprejema- nju upošteva socialni sestav. Tudi sta- rostni sestav pri sprejetih je zadovoljiv, saj je od sprejetih 67 % mladincev do 25 let. Prav itako se je popr^vil odnos do žena, saj je med novosprejetimi kar 131 žena. Največ je bilo sprejetih v ob- čini Šoštanj, Celje, Žalec, medtem ko kozjanska, šmarska in vojniška občina močno zaostajajo. Vsekakor bo treba v organizacijah lomiti ozke odnose do sprejemanja delavcev, kmetov, žena in zlasti mladine ter bolj smelo sprejemati ljudi v Zvezo komunistov. Tov. Simonič je dalje govoril o vzgoji in izpolnjevanju mladih ljudi ter je po- udaril, da mora biti ideološko politična vzgoja povezana z našo konkretno prak- so, z našimi vsakdanjimi nalogami, ki jih skupno z nzišimi ljudmi moramo re- ševati. Tudi občinski komiteji bodo mo- rali nuditi osnovnim organizacijam večjo pomoč. Ko je govoril o pomoči ko- munistov množičnim organizacijam, je dejal, da nekatere organizacije niso vse- lej izpolnile svojih nalog. Za to so krivi predvsem komunisti, ki niso znali orga- nizacijam prikazati skupnih nalog in ka- ko naj bi jih s skupnimi napori tudi re- šili. Vsem organizacijam, predvsem pa še mladini, ki jo čakajo v zvezi z grad- njo ceste Ljubljana—Zagreb izredno težke naloge, bo treba nuditi pomoč s konkretnimi nasveti in uvajanjem v delo. Vzgajati komuniste za delo med množicami v petek popoldne so delegati raz- pravljali v treh komisijah. Drugi dan pa so poročevalci vseh treh komisij po- ročali o delu in sklepih komisij. V zaključnem poročilu komisije za ideološko-organizacjjska vprašanja je med drugim rečeno, da so ponekod ko- munisti napačno razumeli in izvajali sklepe VI. kongresa. Vzgojna vloga ko- munistov ni le v razpravljanju, temveč morajo s vojim aktivnim delom in v koknkretnih akcijah voditi množice pri izvrševanju nalog v našem družbenem sistemu. Slabosti organizacij so se od- ražale predvsem v tem, da so na se- stankih razpravljali splošno, niso pa sprejemale sklepov za konkretno delo. Tako delo je večkrat vodilo k negativ- nim posledicam, ki so se odražale v ne- delavnosti,, komodnosti, mlačnosti in nergaštvu. Ti pojavi pa so zasenčili pravi lik komunista, ki mora biti v prvi vrsti delaven, vzgleden, skromen, iskren in borben. S temi pojavi se bodo morali v orga- nizacijah komunisti odločno spoprijeti in kontrolirati vsakega komunista, kako v praksi izvaja naloge, ki morajo biti v skladu z našo politično smerjo. Ideo- loško delo morajo v organizacijah po- vezovati s konkretnimi nalogami in ta- ko komuniste ideološko dvigati, da bo- do še bolj usposobljeni za naloge, ki jih terja naš hiter družbeni razvoj. V tem pogledu bodo morali tudi okrajni in občinski komiteja nuditi organizaci- jam večjo pomoč. Sestanki morajo biti predhodno temeljito pripravljeni, skle- pi pa se morajo doseldno izvajati po načelu demokratičnega centralizma. Le tako bodo komunisti usposobljeni za delo med nanožicami, v množičnih or- ganizacijah m društvih ter v organih dmžbenega upravljanja. Organizacije bodo morale posvetiti večjo skrb spre- jemanju delavske in kmečke mladine ter to mladino politično oblikovati in jo vključevati v razne organizacije in družbene organe. Vse delo naj bo usmerjeno v večjo skrb za človeka Komisija za gospodarstvo in delav- sko upravljanje je v razpravi in za- ključnem poročilu ugotovila veliko uspehov, ki so jih komunisti dosegli v proizvodnji in v organih družbenega upravljanja. Vendar bo predvsem na- loga komunistov, da bodo v gospodar- skih organizacijah še bolj izboljšali delo, da bodo načrti čim bolj konkretni in da bodo organi delavskega uprav- ljanja sproti sledili, kako se načrti iz- vajajo. Komunisti se bodo morali za- lagati, da na podlagi dosedanjih iz- kušenj odpravijo nepravilnosti v si- stemu premiranja in nagrajevanja sploh, saj je nagrajevanje najbolj ob- čutljiv moment, ki dobro ali slabo vpliva na storilnost. Dalje se bodo morali komunisti spo- prijeti odločno s pojavi birokratizma, samovolje, razsipništva, privilegij in protekcionaštva. Vplivati bodo morali, da bodo delavski sveti bolj kot doslej skrbeli za delovnega človeka in za bolj- še pogoje dela ter da bodo usposobili sindikalne organizacije za uspešnejše delo. S pomočjo sindikata bodo morali komunisti vplivati na boljšo organi- zacijo dela, štednjo, disciplino in na od- stranjevanje vseh napak, ki bi se v kolektivu pojavile. Zavzeti se bodo mo- rali tudi za čim hitrejšo organizacijo stanovanjske skupnosti in potrošniških svetov. Vsi zaključki te komisije so izveneli v večjem prizadevanju komunistov pri usposabljanju organov družbenega upravljanja v gospodarskih organiza- cijah in občini (zbor proizvajalcev), da bi tako dosegli kar se da največje uspehe v priz^adevanju za boljše živ- ljenje delovnih ljudi. Velika odgovornost komunistov pred družbo Po poročilu poročevalcev vseh treh komisij se ie priiavil k besedi tudi tov. Franc Leskošek, ki ie delo kon- ference usodno ocenil. Tovariš Le- skošek ie v svojem govoru poudaril veliko odgovornost komunistov pred vso našo družbo, kakor tudi pred vsem svetom. Mnogo boli kot doslei bodo morali povsod uveliavliati osnovno liniio iugoslovanske politike. Zato ie potrebno, da dobro poznaio situaciio, v kateri živiio in delaio, io temeliito analiziraio ter se z vse- mi silami boriio z napakami na vseh oodročiih našega živlienia. kierkoli bi se poiavile. Ce liudie delaio na- pake, ie vzrok temu predvsem ne- vednost in prav s to se moraio spo- priieti komunisti. Za takšen boj niti niso potrebne posebne šole ali tečaji, marveč predvsem večja revolucionar- nost na osnovi dobrega poznavanja razmer. Prav posebne naloge stoie danes pred komunisti na vasi. Našemu krnečkemu prebivalstvu, ki ima po- zitiven odnos do naše nove stvar- nosti, ie treba neprestano razlagati perspektivo našega razvoja. Zimanje lice naših vasi dostikrat spominja na pravo zaostalost, ki bi se dala z ma- lim trudom odstraniti. Z zanemar- jeno zunaniostio naših domov ni združljiv tehnični napredek kmetij- stva. Pojasniti kmetu na razumljiv način, kako bo boljše živel Zaključki komisije za kmečka vpra- šanja so dali vrsto napotkov za uspeš- nejše delo komunistov na vasi. Dele- gati v tej komisiji so ugotovili, da so bili doslej doseženi v kmetijski pro- izvodnji zadovoljivi uspehi zlasti na hmeljarskem področju. Se vedno pa je bilo premalo narejenega v smeri utrje- vanja socialističnih odnosov na vasi (zadruga-kmet) v snvLslu anesoluaije Zvezne ljudske skupščine o pospeše- vanju kmetijstva. Zadružne organizacije se često zado- voljujejo le z materialnimi uspehi, ko- munisti pa so premalo borbeni ter večkrat tudi ne znajo pojasniti korist- nost sodelovanja z zadrugo na razum- ljiv način. Veliko je število komunistov, ki so zaposleni v industrijskih sredi- ščih, stanujejo pa na vasi, vendar se premalo vključujejo v napore za iz- boljšanje kmetijstva. Več bo treba storiti za vključevanje napredne kmeč- ke mladine v vrste komunistov. Tudi sveti za kmetijstvo in zbori proizva- jalcev bodo morali bolj aktivno pose- gati v politiko na vasi ter zadrugam pomagati pri izvajanju njihovih pro- gramov dela. Ker primanjkuje strokovnih kadrov na vasi, bodo morale občine skrbeti za šolanje kmetijskih kadrov. Poživiti bo treba tudi kulturno prosvetno delo na vasi, ki je doslej bilo prešibko. Pove- zava med delavci in delovnimi kmeti bo morala biti tesnejša, komunisti pa naj bi nastopali enotnejše in prepričlji- vejše, da bo kmet spoznal koristi, ki mu jih nudijo novi odnosi na principu sodelovanja zadruga-kmet. V ta na- men bo prav„ če se izogibamo za kmeta nerazumljivih in nič kaj privlačnih tujk, saj se da s preprositimi domačimi besedami marsikaj lepše povedati. Uspehi v kmetijstvu pa bodo večji, če bomo za napredno kmetijstvo zaintere- sirali čim več kmetovalcev, predvsem pa mladih zadružnikov in žena. Izvoljen nov 47-članski komite ZK Ob zaključku konference so delegati izvolili 47-članski okrajni komite ZK. Člani komiteja so Ančik Jože iz Celja, Antloga Karel iz Žalca, Aškerc Anton iz Celja, Babic Matevž iz Zabukovce, Cvenk Miran iz Celja, Dimec Jožica iz Šentjurja, Divjak Stanko iz Celja, Dvojmoč Štefka iz Žalca, Gixiina Peter iz Stor, Grgič Edo iz Celja, Grm Tone iz Celja, HlLbert Kamilo iz Celja, Iva- nuša Maksimilijan iz Slov. Konjic, Jer- man Riko iz Celja, Jošt Jože iz Voj- nika,. Kapun Albert iz Zreč, Knafelc Franc iz Celja, Kovač Ivan iz Žalca, Kovačič Ivan-Efenko iz Celja, Lesjak Albin iz Celja, Libnik Lojze iz Rog. Sla- tine, Lojen Jože iz Kozjega, Lubej Franc iz Celja, Marolt Jože iz Šoštanja, Melanšek Avgust iz Šoštanja, Močilnik Anton iz Velenja, Mravlje Jože iz Stor, Pajk Franjo iz Nazarja, Pečnik Zinka iz Soštainja, Pelko Flori j an iz Celja, Pleteršek Marija iz Celja, Pogačar Niko iz Celja, Ravljen Stane iz Šoštanja, Si- monič Franc iz Celja, Smrkolj Zdravko iz Celja,. Sotler Stane iz Celja, Sprajc Peter iz Velenja, Stefančič Jože iz Pol- zele, Stucin Vilma iz Celja, Tekavc Jože iz Velenja, Tišma Jovo iz Rog. Slatine, Vršnik-Stiftar Milena iz Celja, Završnik Miro iz Kozjega, Zelič Ljubo iz Celja, Zupan Anton iz Mozirja, Zu- pane Franc iz Celja in Zgank Nestl iz Velenja. V revizijsko komisijo pa so bili iz- voljeni Grešak Ivan iz Laškega, Hlastec Peter iz Šentjurja, Krivec Alojz iz Rog. Slatine, Raček Pangracij iz Zabukovce, Stegnar Andrej iz Šoštanja, Tavčar Adolf iz Slov. Konjic in Nose Vesna iz Rog. Slatine. Sekretar zopet Franc Simonič, organizacijski sekretar pa Stanko Divjak Po zaključku konference se je sestal novoizvoljeni komite in iz svoje srede izvolil 11-članski sekretariat. Člani so Ančik Jože, Cvenk Miran, Divjak Stan- ko, Jerman Riko, Jošt Jože, Knafelc Franc, Kovačič Ivan-Efenko, Lubej Franc, Marolt Jože, Pelko Florijan in Pi'monič Franc. Za sekretarja so ponov- no izvolili Franca Simoniča, za organi- zacijskega sekretarja pa Staneta Div- jaka . Delegati za VII. kongres Na konferenci so delegati (razen de- legatov s področja celjske, žalske in šo- štanjske občine, ki so že izvolili dele- gate za VII. kongres na občinksih kon- ferencah) izvolili" za delegata za VII. kongres Franca Simon/iča, sekretarja OKZKS v Celju, Jovo Tišma, steklo- busilca iz Rog. Slatine ter Antona Zu- pana, predsednika občine Mozirje. Na konferenci ZK v Celju so bili iz- voljeni za delegate Cveto Pelko, Vinko Cremošnik, Marija Pleteršek in Olga Vrabič. Na konferenci ZK v Žalcu je bil izvoljen Jože Rozman, v Šoštanju pa Fedor Kovačič iz Ljubljane. STRAN 8 21. marca — STEV. 11 P O g led p 6 8 v e t u z velikimi koraki hitimo po atom- skem veku. Ameriška atomska pod- mornica prepluje Atlantik, ne da bi bilo treba po sapo nad vodo; sovjetski inženirji grade nov leteči krožnik »Di- skoplan« in atomske ledolomilce. An- gleži bodo nadaljevali poskuse z vodi- kovo bombo na Božičnih otokih. Biti atomska sila, to pomeni dandanašnji biti velesila. Kdor tu zaostane, stoji v drugem planu na filmskem platnu sve- tovne zgodovine. Prav to pa je tisto, kar vzriemirja danes ves svet, države prvega in drugega plana, to je tisto, zaradi česar bi svet moral stopiti na pot miru. Hruščev je pretekli teden ponovno naredil ofenzivo na Zahod, da bi se sestanek najvišjih čimprej vrsil, obe- nem pa obtožil ZDA, da v svojem zad- njem predlogu o dnevnem redu sestan- ka zastopajo spet svojo izsiljevalno ne- strpno nezaslišano in žaljivo stahsce ki ga SZ ne more in noče sprejeti. ZDA so se spet povrnile na izhodiščno točko, s katere so se sprožile priprave za ve- liki atomski razgovor in terjajo, da bi se dajala na dnevni red notranja ure- ditev vzhodnih držav in nemško vpra- šanje. Najvažnejše vprašanje pa je raz- orožitev, predvsem pa dogovor glede >,atomizacije« vojsk na mejah, ki so ob- čutljive. Hruščev pravi, da se je^ treba pogovoriti najprej o tistih vprašanjih, ki kažejo, da jih je laže rešiti, ne pa tistih, ki so najtežja. V razorozitvem komisiji pa SZ ne bo več sodelovala, ker se je izkazalo, da je početje komi- sije jalouo. SZ je pripravljena proučiti tudi vprašanje izkoriščanja vsemirja v vojaške namene in vprašanje, kako naj se likvidirajo vojaška oporišča na tujih ozemljih poleg ostalih devetih pred- logov, ki so že dalj časa znani. Dullesova in Eisenhowerjeva Ameri- ka vodi politiko svetovne hegemonije, ne glede na spremembe, ki terjajo od nje, da ta kurz vstavi. Eisenhoiverju očitajo neodločnost, Dullesu trmogla- vost in okorelost. Dobra stotina ameri- ških velepodjetij bi rada komandirala in eksploatirala naš planet. To je ne- varna politika in naša zgodovina ni tako mlada, da ne bi z več primeri postregla, kako je taka politika doslej še vselej pogorela. Pri taki zunanji po- litiki tudi ni čudno, če pride do notra- njih težav. Pravijo, da se tudi v ZDA že kažejo znamenja, ki jih napovedu- jejo. Ze se govori o Roosevoeltovem New Dealu, o tem in onem, kar je s tem v zvezi. Poseganje po svetovni he- gemoniji je nevarna igra z moralnega in materialnega stališča. Nevarnost take politike je tudi v tem, ker se ji je težko odreči. To se je pokazalo spet na sestanku SEATO pak- ta v Manili, kjer so posvetili glavno pozornost »subverzivni dejavnosti«, to- rej nekaka sveta aliansa današnjih ča- sov. Kakor da v Aziji ni drugih pro- blemov! Azijske države, ki so v SEATO paktu, niso najuglednejše in so v njem le zato, ker pomenijo bazo v ameriški strategiji. Kitajske in Indije ni v njem, to pa nekaj pomeni, posebno odkar Kitajci ne rožljajo z orožjem, ampak zahtevajo obenem s SZ brezatomsko področje v Aziji. Zanimivo je, da so na sestanku konec koncev le prišli do tega, da se je treba pogovoriti na naj- višji ravni. To pomeni, da je Zahod pripravljen, čeprav nerad. Vsebina se- stanka kaže, da bi radi urejali svet brez ozira na vse, ki jih ne marajo, konec sestanka pa priznanje, da tega ne morejo. O Indoneziji se niso pogo- varjali, čeprav so izjavili vsi trije ve- liki, da se zanjo zelo zanimajo. Najbrž čakajo, kako se bodo stvari razvile in pošiljajo orožje Sukarnovim nasprot- nikom. Zadnja poročila govore, da bo- do vladne čete v kratkem pokorile Su- matro. Upornikom so prinašala orožje letala neznanega porekla, orožje pa da je bilo amerikansko, kupljeno na »svo- bodnem« trgu. V Alžiru ni bistvenih novic. Francija je pripravljena umakniti svoje čete iz Tunisa, razen iz Bizerte. To morebiti ne bo všeč generalnemu inšpektorju francoske vojske generalu Blancu, ki je dejal, da francoska vojska lahko zavza- me Tunis v enem dnevu, zapre Bur- gibo in zadevo uredi brez Murphyja. Ko so ga opomnili, da je Tunis ne- odvisna država, priznana od 80 držav, je napeti vojak menil, da to njega nič ne briga, češ za to naj skrbi politika. Za »politiko« se bo moral brigati tudi general Blanc in njegovi pajdaši. Tudi Maroko je začel kontrolirati premike francoske vojske, ker je Francozom za- meril njihovo sodelovanje s Španijo. Človek, pravijo, si vedno prizadeva, da bi vse poenotil in zedinil, po drugi strani pa se boji in upa, da tega nikoli ne bo dosegel. Boji se mračnega avto- matizma, ki ne prija človeški naravi. Toda, ali ni možno soglasje različnih oblik, harmonija v raznolikosti, koeksi- stenca? T. O. Franeoski ^^lifcrati'^ To je pravo pero za svobodoljubneže Pojasnilo glede potovanj na svetovno razstavo v Bruselj Okrajni odbor SZDL Celje spo- roča vsem, ki žele potovati na svetovno razstavo v Bruxelles, da je po sklepu Glavnega odbora SZDL Jugoslavije postavljena ko- misija, ki bo izdajala potrdila za potovanje. Ker je za naš okraj do- ločena kvota, opozarjamo vse, ki se žele udeležiti svetovne razsta- ve, da pošiljajo prošnje na Občin- ske odbore SZDL, kateri jih bodo dostavljali komisiji pri Okrajnem odboru SZDL. Ker je »Putnik Slovenija« že organiziral nekatera potovanja v maju, je treba, da se vse prošnje dostavijo najkasneje do 1. aprila na pristojni odbor SZDL. V proš- nji naj bo tudi navedeno kdaj namerava prosilec potovati. Za vse informacije se obračajte na Občinski odbor SZDL. Okrajni odbor SZDL Celje Beografski orkester Doma JNA gostoval v Celfu Dolgotrajne adaptacije dvorane Na- rodnega doma so Celjane v letošnjem šolskem letu prikrajšale za mnoge glasbene užitke, zato smo s tem večjim veseljem ta teden pozdravili v našem mestu veliki orkestralni ansambel Do- ma JLA iz Beograda, ki ja v Celjskem gledališču priredil kar 2 koncerta. Po- sebej so celjski vzgojitelji in starši hva- ležni vodstivu Celjske glasbene šole, ki je organiziralo nastop beograjskih gostov tako, da so posebej priredili tudi koncert za srednješolsko mladino. Tudi ansamblu gre vse priznanje in topla zahvala, da so se vabilu odzvali in pri- pravili celjski mladini svojevrsten glas- beni užitek. Ravnatelj Glasbene šole, Egon Kunej, je to priliko izkoristil, da je celjsko šol- sko mladino seznanil z vrsto inštrumen- ti, s katerimi je ansambel nastopal. Gostje so bili tako prijazni in se poedi- nično oglašali s svojimi inštrumenti in so tako mnogi dijaki prvič videli, slišali in spoznali flavto, aboo,. fagot, rog itd. Ravnatelj Kunej je mladini pred na- stopom ansambla posredoval še glas- bene pripombe o skladateljih in sklad- bah, ki jih je orkester izvajal. Orkestralni ansambel JLA iz Beogra- da obstoja že od leta 1946 dalje. Vodi ga priznani dirigent, Slovenec Franc Klinar. Ansambel se je že uvrstil v vrsto velikih orkestralnih ansamblov in je z zavidljivimi uspehi gostoval že po vsej domovini, pa tudi v zamejstvu. V Celju smo ga to pot drugič slišali. Izvajah so dela: Kozine »Ilova gora«, Cajkovskega »Koncert za violino in orkester v D- duru ter Brahmsa »Četrto simfonijo«. Kot solist je nastopil violinist Igor Ozim. Mladega, izredno nadarjenega violinista Celjani že poznamo, saj smo ga po osvoboditvi že nekajkrat slišali. Tudi sedaj ga je celjska mladina na- gradila z burnim aplavzom in šopki. Da je ansambel z dirigentom na čelu ter solistom Oaimom zapustil v mladini izreden dojem, ni bil dokaz samo na- bito polna dvorana ter buren aplavz (ki je po vsej sili še hotel nekaj »za nameček«), temveč tudi izredna disci- pliniranost mladih poslušalcev, ki je pri celjski srednješolski mladini doslej ni- smo mogn vedno pohvaliti. Orkester je isti večer nastopil pred odraslimi poslušalci in žel prav tako izredno navdušenje. Celjani bi ga hoteli kmalu spet pozdraviti v svoji sredini. Šentjur ob krajevnem prazniku v ponedeljek je Šentjur praznoval krajevni praznik. V nedeljo, dan pred praas-' nikom, so se pred spomenikom zbrali zastopniki društev in nmožičnih organi- zacij, mladina in ostali tržani, ki so se poklonili spominu padlih žrtev. Nasto- pil je pevski zbor, mladi recitatorji so deklamirali Roševo in Klinarjevo pesem, predsednik Zveze borcev tov. Rauter pa se je v kratkem govoru spomnil vseh velikih dogodkov med vojno In številnih žrtev za svobodo. Komemoraciji so pri- sostvovali tudi zadružniki zadruge Kalobje, ki so za ta čas prekinili zborovar nje in poleg zastopnikov drugih organizacij položili pred spomenik vence. „Tehniho pionirjem in mladini" TEHNIČNO IZOBRAZBO NAŠE MLADINE JE TREBA POSPEŠITI Naša mladina se lahko povsod sezna- nja s pridobitvami tehničnega razvoja — tako na cesti, v kinu, doma in dru- god. Otroci lahko gledajo različne mo- torje, stroje, aparate — gledajo jih, ker je pač naša država krenila z naglim raz- vojem naprej. Tehnične pridobitve so zato tu, da lajšajo človeku delo, da ga razbremenijo in mu pomagajo. Naše do- mače tovarne so začele izdelovati vrsto izdelkov, ki štejejo med najmodernejše pridoibitve tehnike. Mnogo tega pa še uvažamo iz dirugih, v tem pogledu na- prednejših držav. loda zdaj je nastalo pri nas eno zelo resnih vprašanj dokaj pereče. Naša mla- dina razvoj sodobne tehnike v glavnem lahko samo od daleč opazuje in se na- vdušuje nad njdm — resničnega dosto- pa do teh reči nima. Žal naše šole ne sledijo sodobnemu toku razvoja. S svo- jim verbalističnim poukom, ki je vezan skoraj izključno le na tiskano in go- vorjeno besedo, postajajo nekje od stra- ni, kakor trdnjave stare, ix>zabljene uče- nosti. V naših šolah mladina ne dobiva, kar potrebuje za življenje. To je pri nas že znana ugotovitev. Zato so začeli pred leti naši vzgojitelji razmišljati o refor- mi šolstva. O reformi, ki se vleče in se bo še vlekla leta in leta. Omenjena zveza društev, ki imajo v naši državi skrb za otroke in mladino, se je prav iz teh razlogov odločila, da s pomočjo nekaterih teh društev poma- ga pri sodobni vzgoji naše mladine. Skupaj s centralnim odborom Ljudske tehnike in Vazduhoplovnim savezom Ju- goslavije je začela v začetku letošnjega leta posebno, široko zasnovano akcijo »Tehniko pionirjem in mladini«. Ta ak- cija naj bi v enotnem stremljenju, iz- boljšati tehnično vzgojo mladine in s tem dopolniti njeno redno šolsko iz- obrazbo, združila vse družbene organi- zacije, šole, delovne kolektive in ljud- ske odbore. Tehnična dejavnost pionir- jev in mladine naj bi se postavila na trdnejšo osnovo in se izvajala sistema- tično. Zato pa je predvsem potrebno, da se v šolah ustanovijo tehnični kotič- ki in delavnice. Sredstva za ureditev teh delavnic in kotičkov bodo zbrali iz šolskih in občinskih proračunov, dalje iz prispevkov organizacij (Ljudske teh- nike, Društev prijateljev mladine, LMS in drugih), predvsem pa s pomočjo pod- jetij, ki bodo prevzela patronate nad takimi delavnicami in kotički. V celjskem okraju so ustanovljeni že pri vseh občinskih ljudskih odborih po- sebni akcijski odbori, ki bodo izvajali akcijo »Tehniko pionirjem in mladini«. Kot lep primer razumevanja podjetja za to akcijo naj navedemo Tovarno ko- vanega orodja v Zrečah, ki je oskrbela že vse šole v konjiški občini z osnovnim orodjem za delavnice. Podobno je omo- gočila opremo delavnic na treh šolah tu- di celjska Tovarna emajlirane posode. Upamo, da bomo o podobnih gestah to- varn in ,podjetij v celjskem okraju lahko še mnogo pisali, saj je sodobna tehnič- na vzgoja naše mladine predvsem v ko- rist tudi našim gospodarskim organiza- cijam, kakor našemu gosjjodarstvu sploh. Delavski sveti in upravni odbo- ri bodo morali pokazati za to nadvse ko- ristno akcijo veliko razumevanje in vo- lje za pomoč. Z obsotelsko progo k Stranju Zima, ki je letos silno muhava in nor- čava, je začasno prekinila delo na Ob- sotelski progi. Tiha reka Sotla je do- bila ob svojem vijugastem potu v pre- sledkih premočrtno spremljevalko,, ki so jo v travnike zarezali bager j i in bul- dožeri JLA. Vendar še strugi nista spo- jeni, čeprav sta se napolnili. Sotla ni opustila stoletne navade, da se v je- senskih in spomladanskih dneh raz- divja in razpeni v klokotaj očem na- valu in je ponovno poplavljala dolino. Pri Gol ob in jeku še celo več kot kdaj koli, ker dela še niso pri nasipih kon- čana in ni pošteno urejene kanalizacije. Toda vlak vendar čestokrat prisopiha do Imenega, naložen s tirnicami in gradbenim materialom. V prihodnjih dneh bodo spet zapeli krampi in železna kača bo lezla ob Me- stinščici proti Stranju, kjer se bo spo- jila z rogaško progo in po njej z Južno železnico. Letos bodo delali pospešeno, da bo končno stekla proga, o kateri je sanjal že Franc Jožef, a jo uresničuje lahko šele svobodna republika. Jelšin- grad bo sprejel graditelje in prav zato je Šmarju potrebno še eno gostišče, saj še dva ne bosta zmogla potreb. To bo- do uredili pri bivšem Gradtovem go- stišču, a pri edinem sedanjem bodo zi- dali prepotrebne tujske sobe. Vse kaže, da bo v jeseni proga Sav- ski Marof—Kumrovec—Stranje skle- njena in s tem speljana po Obsotelju prometna žila, ki bo razbremenila Juž- no železnico, pripomogla razvoju go- spodarstva na Kozjanskem in Hrvat- skem Zagorju, ostale pa bodo še raz- drapane ozke ceste kot ozka grla, ki ne bodo mogla požirati naraščajočega prometa. Po dokončani gradnji proge pa čaka mlado obsotelsko vodno skup- nost korenita ureditev Sotle in pri- tokov, V REČICI OB SAVINJI so se sestali člani volilnih odborov sku- paj s predstavniki množičnih organi- zacij. Sklenili so„ da bodo skrbeli, da bo udeležba na volitvah najboljša ter da bodo volišča lepo okrasili. V ta na- men so si posamezna volišča napove- dala tekmovanje. TELEVIZIJA NA ŠMOHORJU V planinskem domu na Smohorju s© pred dnevi prvikrat vključili televizij- ski aparat. Za letošnje leto priprav- ljajo še en dogodek — v planinski dom bodo iz 700 m oddaljenega lastnega vo- dovoda napeljali vodo, V LAŠKEM je bila preteklo soboto slovesnost, ki jo je svojim rudarjem-upokojencem pri- pravila sindikalna podružnica rudnika Laško. Od rudarjev se je poslovil ter jim izročil denarne nagrade direktor rudnika inž. Pelko. Bahepske gospodinje se pritožujejo Marsikatera gospodinja se sprašuje, zakaj ravno v gaberski zelenjavni trgo- vini prodajajo tako slabo zelenjavo — in če vam povem samo en primer, se ne boste čudili, da gaberske gospodinje kritizirajo... Pred kratkim sem poslala svojo hčer- ko v »Zelenjavo« pri TEP po pol kg solate. Ko mi jo je prinesla, res nisem vedela, ah je to solata, ali so le odpad- ki. Ko sem jo očistila, je od pol kg osta- lo uporabne solate samo 15 dkg. S 35 dekagramov odpadkov sem poslala hčerko nazaj v trgovino. Ko je hčerka omenila prodajalki,, da še bom pritožila, je le-ta odgovorila: »Le naj se, saj ne bo nič dosegla!« Takšen odnos prodajalca do potro- šnika gotovo ni na mestu. Toda gaber- ske gospodinje še bolj zanima, kje je krivda, da dobi prodajalna v Gaberju tako slabo blago. Tudi gospodinje na periferiji bi rade imele za dobro plačilo dobro blago, saj plačamo za zelenjavo isto ceno kot gospodinje v mestu. Le kaj nam koristi, da imamo zelenjavno trgovino pri roki, če pa marsikatera ga- berska gospodinja raje žrtvuje dolgo pot v mesto, kjer dobi vsekakor kva- litetnejšo zelenjavo za isti denar. Spet žrtev vinjenega soSerja Pred kratkim se je v Ložnici pri Šentilju dogodila težja prometna nesre- ča. Voznik Unimoga, Franc Reja, je po končani službi šel na popivanje, ki se je zavleklo do 21. ure. Po tej uri je odpeljal z Unimogom proti Velenju 4 potnike. Popivali so skupno do 4. ure zjutraj, nakar so se z avtom vrnili proti Polzeli, Čeprav so potniki svarili voz- nika, naj vozi počasneje, se le-ta za njihova svarila ni zmenil. Vozil je zelo hitro in na zavoju izgubil oblast nad vozilom in zavozil preko ceste v jarek. v potok Ložnico. Avto se je prevrnil, pri tem pa sta voznik in en potnik dobila težke telesne poškodbe in so jih morali prepeljati v bolnišnico. Ostali trije potniki so bili laže poškodovani. Materialna škoda na vozilu je ocenjena na okoli 150.000 din. Omenjeni voznik, ki je to pot oprav- ljal celo »črno vožnjo«, je bil že pred kratkim opozorjen, ker je vozil v vinje- nem stanju — vendar izgleda, da ta- kratno opozorilo ni doseglo svojega na- mena, KRATKE IZ ŠOŠTANJA Na zadnji seji občinskega sindikalne- ga sveta v Šoštanju so sklenili, da bodo v zvezi s predpripravami za volitve de- lavskih svetov sklicali vse predsednike sindikalnih podružnic in DS. Pogovorili se bodo o tezah govora tov, Kavčiča. Sindikalne podružnice bodo napravile tudi vse potrebno, da bodo volitve 23. marca čim bolje uspele. Izobraževalna komisija pri obč. sin- dikalnem svetu je že organizirala 3 pre- davanja, kjer so članom sindikata tol- mačili zakon o delovnih razmerjih. Ver- jetno bodo še pred volitvami tolmačili članom gradivo s kongresa DS. Poleg treh velikih volilnih zborovanj, ki so bila v Šoštanj ski občini dobro ob- iskana, bo do volitev še 7 manjših zbo- rovanj, na katerih bosta govorila poslan- ska kandidata Jože Marolt in Stane Ravljen. Na Z'borih v šoštanjski občini so volivci izrazili potrebo za razširitev obrti in trgovine ter skrb za zidanje šol in zdravstvenih ustanov. Slednje se močno očituje v naraščajočem Velenju. NEPREVIDNI ŠOLAR ZA LAS UŠEL SMRTI Te dni se je na cesti III. reda v Lju- bečni dogodila prometna nesreča, ki k sreči ni zahtevala človeške žrtve. 12-letni Kosec Stanko, učenec 4. raz- reda osnovne šole v Ljubečni, se je zjutraj na postajališču avtobusa pri Ro- panu povzpel zadaj na lestev avtobusa in se tako peljal proti Arclinu, ne da bi voznik avtobusa vedel za to. Avtobus na postajališču v Ljubečni to pot ni postal, ker potnikov za vstop in izstop ni bilo. Solarček pa je 'hotel tu izsto- piti in je zato izskočiliž vozečega avto- busa.. Pri padcu ga je zaneslo s ceste v jarek, pri čemer je dobil težje poškodbe (zlom leve roke in poškodbe na glavi) in so ga morali odpeljati v bolnišnico. V vseh šolah celjskega okraja se zad- nje čase nrnogo govori o lepem vedenju na javnih cestah in o predpisih, ki se nanašajo na varnost prometa. Vidi pa se, da posamezniki kljub temu ne upo- števajo navodil svojih vzgojiteljev. Omenjeni, konkretni primer naj bi šole ponovno obravnavale s svojimi učenci. 21, MARCA — STEV. M 9 STRAN šport * šport * šport * šport * šport , z REDNE LETNE SKUPŠČINE »AERO-KLUBA« V CELJU Mnogo problemov - še več dobre volje TEŽAVE: KLUBSKI PROSTORI, FINANČNA SREDSTVA, PREMALO BENCINA IN KADROV - USPEHI: DOBRI GOSPODARJI IN ODLIČNI ŠPORTNIKI* JADRALCI SO NAJBOLJŠI - NALOGE: VZGOJA MLADIH KADROV, CIM VEČJI ŠPORTNI USPEHI, VEC ZLATA - CE BO BENCIN Še nikoli ni nad zasneženimi celjskimi stre- Immi letelo »levškoHarmonijac. PRODAM lepo parcelo 900 m2 blizu novega ko- pališča. Naslov v upravi Celjskega tednika. PRODAM nov sejalnik za koruzo, ali zamenjam za krmo. Naslov v upravi lista. PRODAM ugodno dobro ohranjen večji zddaa štedilnik. Naslov v upravi lista. PRODAM črno moško obleko za močnejšo po- stavo in lep črn ženski plašč. Vprašati: Jug, Celje, Tomšičev trg 11. PRODAM ugodno večjo količino suhe sladke krme. S. M., Zagrad 105, Celje. PRODAM enodružinsko hišo z lepim vrtom 10 minut od postaje Celje. Zaželena zamenja- va stanovanja. Naslov v upravi lista. PRODAMO kompetno ogrodje za dva rabljena zidana štedilnika. Poizvedbe pri dr. Flajs, Ce- lje, Cankarjeva ulica 5/1. PRODAM lepo ravninsko krmo. Naslov v upra- vi lista. PRODAM parcelo — njivo 613 m' v Ljubezni. Vprašati Smarjeta 56, Celje. PRODAM gumi voz, nosilnost 5 ton (na peresa). Naslov v upravi lista. PRODAM ugodno črn mizni štedilnik, de*ni z bakrenim kotlićem. PRODAM v Celju enodružinsko hišo s 34 aroT zemlje. Veber, Celje, Zavodna 4. PRODAM seno — otavo, zajamčeno prvovrstno, sladko. Na zalogi in ogled pri Pukl Filip, Ce- lje, Ložnica 38. KUPIM 2 in pol do 3-sobno stanovanje v no- vejši hiši ali prispevam k dograditvi. NasloT v upravi lista. TOVARIŠICO, ki je shranila dežnik, ki je bil pozabljen dne 8. marca v vrtni dvorani ho- tela lEvropa«, prosim, naj ga odda na upravi liista. V SAVINJI sem našel moško kolo. Lastnik naj se javi na uprava lista. kino * kino * kino * kino Od 22.-26. III. 1958, »Svojega telesa gospodar«, jugoslovanski film Od 27.-29. 111. 1958, »Dobra zemlja«, ameriški film Dne 23. III. matineja »Nesmrtni garnizon«;, lu- ski film KINO METROPOL CELJE Od 24.-27. III. 1958, »Španski vrtnar«, angle- ški barvni — vvistavision Od 28.-30. III. 1958, »V soboto zvečer«, jngm- slovanski film — omnibus TRGOVSKO PODJETJE SAVINJSKI MAGAZIN, 2ALEC sprejme Trgovskega pomočnika (co) manufakturne stroke Nastop službe takoj. Ponudbe po- šljite na upravni odbor podjetja. KOMISIJA ZA RAZPIS DELOVNIH MEST PRI KOMUNALNI BANKI CELJE razpisuje natečaj za sprejem v službo, in sicer a) na sedežu Komunalne banke Celje v Celju: 1. REFERENTA dolgoročnih poslov 2. EKONOMA b) pri podružnici Komunalne banke Celje v Laškem* REFERENTA dolgoročnih poslov c) pri podružnici Komunalne banke Celje v POMOŽNEGA REFERENTA plačilne^ Pogoji pod točko a) in b) so: dovršp srednja šola z nekaj let prakse v f' popolna srednja šola. — Prošnje spričevalo je treba vložiti pri 31. marca. Plača bo odrejer Komisija za sklepanje in odpoved delovnih razmerij pri TOVARNI ORGANSKIH BARVIL CELJE razpisuje naslednja delovna mesta: 2 KEMIČNA LABORANTA 2 LABORANTA — KOLORISTA 1 KEMOTEHNIKA ALI TEKSTILNEGA TEHNIKA za kaloristično delo. Za prvo delovno mesto pridejo v poštev samo moški, ker poteka delo v obratnem laboratoriju v izmenah. Za prvo in drugo delovno mesto imajo prednost absolventi labo- rantske šole ali priučeni laboranti z daljšo prakso. Za tretje delovno mesto, komotehnik ali tekstilni tehnik z ali brez prakse. Nastop službe takoj! — Plača po tarifnem pravilniku. Prošnje dotsavite Komisiji za sklepanje in odpoved delovnih raz- merij pri Tovarni organskih barvil Celje. V prošnji navedite kratek življenjepis in dosedanje zaposlitve. CELJSKI TEDNIK — IZDAJA OKRAJNI ODBOR SZDL V CE- LJU — UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR — ODGOVORNI URED- NIK TONE MASLO — URED- NIŠTVO IN UPRAVA: CELJE. TITOV TRG 3 — POSTNI PRE- DAL 16 — TEL. UREDNIŠTVA 24-23, UPRAVE IN OGLASNEGA ODDELKA 25-13 — TEKOCI RA- ČUN 820-SO5-T-l-a66 PRI MEST- NI HRANILNICI V CELJU — IZHAJA VSAK PETEK — LET- NA NAROČNINA Seo DIN, POL- LETNA 250 DIN, ČETRTLETNA IK DIN — ROKOPISOV NE VRAČAMO — TISK CELJSKA TISKARNA V CRJU POL ZA SALO, POL ZARES! Naporna pot do novih sejmov »Naše prikupno naselje na obronkih zelenega Bohorja ima na leto devet sej- mov. Prav bi bilo, da bi bili zastopani še oktober, december in januar. Imeli bi vsak mesec sejem in tudi v krajevno blagajno bi se večkrat 'kaj malega vsi- palo.« Take so bile prilično uvodne be- sede delovnega predsednika. »Mislim, da govorim marsikomu iz srca, če bi se danes, dan pred Polonki- nim sejmom, sporazumeli za blagovest- nike, ki bi prevzeli nove sejme v zaščito, saj bi s tem verno sledili tradicijam na- ših prednikov. Tovaršija, pričnimo kar pogumno z oktobrom. Prav bi nam pri- šla Terezija, ki goduje 15. oktobra.« »Ne bo nič. Terezinka se je že prodala Pla- nincem.« »No, nas bo pa teden pozneje uslišal Filip.« »Ne bo nas ne. Lipe je doma v Selah. Za naše mešetar je se še zmeni ne.« »Gromska pojata, kaj pa Ur- šula, ki goduje dan prej?« Nekdo je iz ljubezni do svoje istoimenske žene za- vriskal: »Živela Urška, ta je prava!« Za december so si želeli Miklavža. Ni jih maral, ker je že mnogo let v objemu z barantavci iz Polja ob Sotli. Končno je le prevzela botrstvo Uršina prijateljica Lucija. V januarju se je uprla Veroni- ka, češ, da je že sosedom oddana, na dva kraja pa ne bo rezala. Svetec Ha- bakuk je premalo udomačen, zato so se rajši oklenili Marjete, da bo večina sej- mov pod okriljem ženskega spola. Ko sem odhajal z zborovanja, sem si želel, da bi bilo vsemirsko potovanje kmalu tako daleč dognano, da bi lahko poslali svetnicam, če že ne delegacijo, vsaj brzojavno zahvalo za njihovo raz- svetljenje in pomoč. Poilniorilifa s steklenim dosoid Raziskovanje morskih globin že od nekdaj privlači človeka. Dokler si ljudje niso pripravili take tehnične naprave, da so se potopili globlje, jim je bilo kaj malo znanega, saj se najboljši potap- ljač ne more potopiti mnogo nad deset metrov v globino. Znanstvenik Piccard je prodrl v velike globine in videl živ- ljenje v morju, kot še nihče pred njim. Toda potapljaški zvon je postal preoko- ren. Ljudje žabe imajo v svojih podvi- gih premajhno možnost večjega obsega raziskovanj, pa čeprav imajo podvodne »ve&pe«. Da bi laže in hitreje raziskovali mor- ske globine, so Rusi pred kratkim začeli preurejevati eno izmed svojih podmor- nic. Ta podmornica, ki je sicer najno- vejšega tipa, bo imela steklen nos. Celo- ten pramec bo izdelan iz posebne vrste stekla, v tem pramcu pa bo opazoval- nica. Podmornica bo opremljena z moč- nimi podvodnimi reflektorji in z me- haničnimi »rokami«, ki bodo dvignile z morskih tal vsako stvar, ki jo bo želel imeti raziskovalec. Podmornica, ki bo gotova do letošnjega poletja, bo prva gibljiva podvodna raziskovalna postaja, njene izkušnje pa 'bodo porabili za grad- njo novih, večjih podobnih objektov, ki bodo pluli v globinah na atomski po- gon. Pes je obgrizel letalo Nedavno so uslužbenci letališča v Je- ruzalemu debelo gledali in skrb je po- padla tamošnje mehanike, ki so dolžni vsako letalo pred poletom temeljito pre- gledati. Italijansko letalo, ki vzdržuje redno progo RIM—JERUZALEM, je sporočilo po radijski zvezi, da se vrača na vzletišče in da naj za vsak slučaj pripravijo vse za prvo pomoč v primeru nesreče. Napetih živcev so na letališču pričako- vali vrnitev italijanskega letala. Napo- sled se je pojavilo na nebu, nerodno je krožilo nad vzletiščem in navsezadnje zelo komično pristalo, ko da ga je vodil kak začetnik. Vsi so se oddahnili, ko je letalo obstalo, potem pa so zdrveli na vzletno stezo, da bi videli kaj je. Našli so napako in tudi grešnika. Ne- ka gospodična Frieda Steward je ipoto- vala v Rim s svojim ovčarjem »Maksi- jem«. Bil je zaprt v lesenem zaboju z leseno mrežo. Gospodarica mu je pred poletom dala neke tablete za spanje, to- da vse skupaj ni nič pomagalo. Med le- tom si je pes izgrizel luknjo, da je po- molil skoznjo svojo glavo in se vneto iotil bližnjega kaWa. Pregrizel je izola- cijo in njegovi zobje so zaškrtali ob žici. Kdo ve, če psu ni bilo slabo, pa je v mu- ki dal duška čekanom, ki so enostavno onesposobili letalo za varen polet. Pre- grizel je namreč kabel, preko katerega so iz pilotske kabine »ukazovali« višin- skemu in stranskemu krmilu. Podobno sabotažo so na čikaškem le- tališču uprizorile miši, ki so prav tako napadle občutljivo »živčevje« nekega letala, tako da je le-to poletelo z več- urno zamudo, ker so »zločince« pravo- časno našli na delu, ^ijic^^bociice bbdipe DVA KODRCKA »Prijatelj Miha, tebi dober dan! Od kod prihajaš?« vprašam radoveden. Je star in sivih las, a spoštovan, kot poštenjak pa sploh zelo ugleden. »Veš, z avtobusa! Bil sem naokrog pri dobrih znancih, ki me še cenijo. A zdajle vračam se v normalni tok, k ženici v mirno staro harmonijo.« Tedaj pa — kaj zagledajo oči na črni suknji Mihovi — strahota! Z nje kodrček rumenih las blešči, ob njem pa temnorjavih — o sramota! »Tako tedaj! Prihajaš od deklet, dva lepa kodrčka sta te izdala! O Miha, torej rad še ližeš med, silak kljubuješ letom — to ni šala!« »Kaj res?« se ves začuden nasmeji, ' pogleda kodrčka in ju poboža. V zadregi lice mu pobarva kri, da je žareče kot pomladna roža: »Deklet bilo je v avtobusu, he! Iz torbic so zrcala si jemale, z glavniki so česale si lase pa v šopih okrog sebe jih metale. Metuljčka takšna dva z dekliških glav na mojo suknjo, glej, sta priletela! Odkril si ju še pravočasno, prav! Saj žena bi doma mi ponorela ...« SONCE SIJE, LUC GORI Na delo zgodaj kliče dan v Trnovljah in Smarjeti in delavec, nič več zaspan, zdaj mora pohiteti. Čeprav še trd in gost je mrak, ni luči več, ni toka! Jezi se delavec: O, vrag! Ob sveči žena stoka. Okoli tipata oba, to hude so težave, in on s pravico godrnja ' nad skledo mrzle kave. In spet o mraku, pod večer tema ga dolgo gnjavi. To varčevanje je hudir, čc ni ob uri pravi! Po Mariborski cesti vsej, v Trnovljah in Smarjeti pa večkrat bele lučke glej veselo v dan žareti! Svetilke včasih kar ves dan razkošno luč delijo, po cesti v to in ono stran pod sončecem bleščijo ... film*film *film * film* film *film Prolog in epilog h dvema domačima Te dni smo v Celju videli film »Samo ljudje«. Posneli so ga v zagrebškem »Jadran« filmu, ki je naši domači film- ski umetnosti dal dosedaj največ svojih del in hkrati tudi največ dobrih. Ce razdelimo filme domače proiz- vodnje med dobre in slabe, je »Samo ljudje« gotovo med prvimi, čeravno ne med najboljšimi. Ideja zgodbe, ki se pred nami zavrti, je vsekakor zelo dobra. Humana je in zanimiva. Zgodba govori o ljudeh, ki imajo v preteklosti dogodke, ki jim niso pustili samo du- ševnih, temveč tudi telesne posledice. Slepo dekle in hrom inženir sta dva različna karakterja. On si z dobro voljo odganja komplekse, ona tone v otož- nosti. Tema dvema telesnima invali- doma se priključi še neke vrste du- ševni invalid, zdravnik, ki ne more po- vsem zakriti svojo duše^mo bolečino. Sicer pa, kaj bi govorili o zgodbi. Le-ta je lepa, humana in sem in tja celo pretresljiva. Fotografija je dobra, čeravno ne posega po modemih pri- jemih. Režiser se je preveč prepustil epičnemu zavlačevanju, tako da sicer neredki živahni prizori komaj odteh- tajo dolgoveznost posameznih scen. Brez dvoma je najbolj prepričljiva osebnost v filmu Tamara Marković- Miletić, ki se je spominjamo kot pri- kupne ligralke v Dilmih »Deklica in hrast«, »Tuja zemlja« in še v neka- terih drugih filmih. Močan lik je tudi zdravnik Nikša Stefanini, ki odlično predstavi nekoliko robustnega veselja- ka z bolečino globoko v srcu. Režiser Branko Bauer bi s temi igral- ci in zgodbo mogel pokazati nekoUko več, saj je že precej rutiniran in je bil za svoje uspehe nagrajen celo v Puli. Sicer pa je film v povprečju vse- kakor med dobrimi, ki se jih splača videti in ki je imel med ljudmi dober odmev. Prihodnji naš film, ki je na sporedu, bo »Svojega telesa gospodar« po sce- nariju Slavka Kolarja in v režiji Fe- dora Hanžekoviča, ki je tudi že »star as« med filmarji pri nas. V filmu bo- mo videli precej novih obrazov, ko se Prizor iz filma, ki bo te dni na sporedu, »Svojega telesa gospodar« bo pred nami odvijala zgodba s pode- želja, kjer se zakoni sklepajo brez lju- bezni in predvsem zaradi dote. Zgodba kaže brezuspešen boj take neveste za ljubezen svojega moža, ki je sklenil, da bo »ostal svojega telesa gospodar«, če se je že moral ukloniti zahtevi svojih staršev. NON-STOP Žena: Kako, samo 100 din? Mož: Mar misliš, da je moja denarni- ca NON-STOP trgovina. Tovcirna tehtnic Celje sprejme takoj kvalificirane in polkvalificirane ključavničarje kvalificirane pleskarje polkvalificirane železostrugarje polkvalificirane mizarje uslužbence za knjigovodstvo in tehnično pripravo dela. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Ponudbe poslati na upravo tovarne — Celje, Mariborska c. 1. TOVARNA TEHTNIC CELJE Kaj vse veste - o pravi kavi ? Kavo so v petem stoletju odkrili arab- ski menihi. Botanična opredelitev prave kave je: Sadež, ki vsebuje dvoje kam- nito trdih semen, ki se tiščita v iplodu s ploščatimi stranmi skupaj. V Evropo so kavo prinesli beneški trgovci, in sicer v Italijo okoli leta 1600. Nekaj let pozneje je kavo, po obleganju Dunaja, spoznala tudi Avstrija in skoraj v istem času je postala znana tudi pri nas. Ime kava je pri vseh narodih na- stalo po prvotni domovini kave v ,po- krajini Kaffa v Etiopiji. Poznamo tri vrste botaničnih imen, in sicer: Coffea arabica, Coffea liberica in Coffea robu- sta. Dandanes prideluje največ kave Brazilija v Južni Ameriki, in sicer nad polovico vsega pridelka na svetu. Baje ima brazilska kava tako močan vonj, da lahko zavohate tovor kave na morskih poteh tudi po več desetin milj daleč. Kavo pražimo zato, da dobimo aromo in da sprostimo njen okus. Mletje kave pa ni star način priprave, temveč samo iznajdba modernega časa. Pravo turško kavo so nekoč tolkli v možnarjih do najfinejšega prahu. No in še nekaj »kofetarskih« podat- kov: Največ kave porabijo Islandci. Tam letno porabijo na eno osebo nad 7 kg prave kave. Pri nas je prava kava šele na začetku »množične ofenzive« in še nekaj; pri nas kave ne moremo pride- lovati. NEKDO NE POTREBUJE DVE STO JURJEV? V oknu podružnice Jugoslovanske lo- terije v Celju v Stanetovi ulici, visi pri- trjen listek z naslednjo vsebino: »200.000 din je zadela srečka številka 23543 v 135. kolu katerega žrebanje je bilo 25. januarja 1958. Srečko je prodal v Celju ali celjski okolici neki poštar ali pa jo je dobitnik kupil sam na kateri izmed pošt.« Nekdo je bržčas pozabil, da je srečko kupil, ali pa jo je morda izgubil. Ne- verjetno bi namreč bilo, če bi »nekdo ne potreboval 200.000 jurjev.« Sicer pa reklama okoli iskanja sreč- nega in hkrati nesrečnega dobitnika ni ravno preveč hrupna. Tisti listek komaj kdo opazi... CELJE — NA JUGOSLOVANSKI LESTVICI Vsak otrok pri nas ve, da je Celje v Sloveniji na tretjem mestu po številu prebivalcev. V jugoslovanskem merilu pa se Celje pomakne precej nazaj na petindvajseto mesto. Mest s približno enakim številom prebivalcev je v Jugo- slaviji okoli deset. Toda v seznamu mest z nad 5000 prebivalci je vendar še vedno precej v ospredju, saj je takih mest v Jugoslaviji blizu sedemdeset. Ce pa po- mislimo, da je Celje proti koncu prejš- njega stoletja štelo le okoli pet tisoč ljudi, potem smo z njegovim razvojem lahko zadovoljni. Delavska sveta podjetja KMETIJSKI MAGAZIN, Ljubljana, Parmova 33 in Zadružnega trgovskega podjetja AGROTEHNIKA EXPORT—IMPORT, Ljubljana, Titova 19, sporočata svojim doba- viteljem in odjemalcem, da se je podjetje KMETIJSKI MAGAZIN S svojim^poslovalnicama v Mariboru in Celju pripojilo k podjetju AGROTEHNIKA EXPORT-IMPORT Cenjene poslovne stranke prosimo, da tudi z novim podjetjem kar najtesneje sodelujejo. Podjetje pa bo vložilo vse sile za čim bolj strokovno in dobro oskrbovanje kmetijstva. Delavski svet podjetja Delavski svet podjetja Kmetijski magazin Agrotehnika Export—Import Ljubljana Ljubljana JUNAK IN IGRALEC O SEBI... Audie Murphy, ki je med vsemi ame- riškimi vojaki v zadnji svetovni vojni bil z odlikovanji najbolj dekoriran in je postal ameriški junak, je po vojni po- stal tudi igralec. Ko so se odločili .po- sneti njegovo lastno zgodbo na trak (Do pekla in nazaj — smo pri nas že gledali), so ga dobili v roke »generali« tovarne sanj in marsikaj tudi verjetno napihnili. Ko je korajžen mladenič' videl svojo zgodbo teči pred seboj na platnu, je ne- nadoma vzkliknil: »Saj jaz sploh nisem bil hraber, bil sem prismojen!« MORALNA LEKCIJA ŠOFERJEM Nad vrati nekega ameriškega sodišča za prekršitelje prometnih predpisov je takole zapisano: — Ne godrnjaj! Misli na tiste številne prekrške pri katerih te nismo zasa- čili ...