;na i univerzitetna kr jižnica v Ljubljani 99409 Prijateljem modroslovja napisal Dr. Josip Križan, kr. gimn. profesor v Varaždinu. 1887 . V založbi ,, Popotnik “-a. — Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru. 99409 /~ "i • C Blagorodni gospod D" FERD DOMINKUS, vitez Franc Jožefovega reda, 0d.T7-et2n.ilr, d.ežel 3 n.i posla,2n.ec i. t. cL. i- t. d.. V Mariboru. Ko me je vse zapustilo, tudi Stariči, tedaj je blago Vase srce tolažilo moje solze, in mi omo¬ gočilo, da sem dosegel zvanje svoje želje. Sprejmite, blagorodni gospod, to delce: plod mojega učenja, pri katerem me je prijateljska Vaša desnica podpirata, v znak neprenehljive hvaležnosti. Dr. Josip Križan. Predgovor. V početku svojega učiteljevanja bil sem prisiljen, sestaviti si logiko za sedmošolce. Storil sem to na podlagi razlaganj svojega nepozabljivega filosofije profesorja, dr. Nahlovvskega na vseučilišču v Gradcu. Tako sestavljena sera p ta dopolnjeval sem leto za letom dokler niso dobila oblike te knjige. Držal sem se pri tem poglavitno dr. G. Lindner-jeve »formalne logike", razun tega pa se oziral tudi na logiko Drobisch-a, Drbal-a. dr. Zi m m ermann-a, dr. Kaulick-a in dr. Jos. Beck-a in sicer tako, da sem v zakonih mišljenja posnemal dr. Kaulich-a v drugih oddelkih pa poglavitno dr. Lindner-ja, sploh pa sem se oziral tudi na ostale imenovane pisatelje. Ko sem si bil na tak način že deloma »seripta" za sedmošolce sestavil, sprožil je spoštovani moj prijatelj, prof. Janko Bajk v svojej „Zori“ misel, da bi bilo tudi Slovencem treba obdelovati polje filozofije. Takoj sem se te misli poprijel in jel svoja „scripta“ predelovati in v slovenskem jeziku sestav¬ ljati v obliki knjige; in tako je nastalo to delce. Rabil sem pri svojem delu Pacel-ovo in Stadler-jevo logiko, premagovati pa mi je bilo mnogo teškoč, zlasti z ozirom na terminologijo, katero sem sestavil brez vsakega pripomočka. Delo je zato le po malem napredovalo in ko bi me ne bodrila stanovitnost, ne bi mogel premagati velikih težav. [Ko je bila (1. 1878.) Oigalet-ova »Termi¬ nologija" izdana bila je namreč moja logika že dovršena.] Več let ležal je rokopis pri odboru ,,Malice Slovenske 11 , a ker logika ni knjiga, ki bi zadovolila vse njene ude, zato se odbor ni mogel odločiti, da jo izda. Da pa silni moj trud ni zastonj, izročil sem rokopis uredništvu »Popot¬ nika", da delo v svojem listu obelodani in priredi potem poseben ponatis. Ker je to prvi poskus logike v slovenskem jeziku, sestavljen brez vsakega jezikovnega pripomočka, upam da se pomanjkljivosti, ki se tu pa tam gotovo še nahajajo, ne bodo preostro sodile. Naj nam marveč strokovnjaki blagovoljno pripomagajo, da je pri novi izdaji povsem iztrebimo in popravimo. Brez začetka ni napredka! V Varaždinu, o božiču 1886. Pisatelj. Uvod. § 1. Pojem logike in njena razmera k filozofiji. Modroslovje ali filozofija je znanost, katera nastaja iz premišljevalo e ali umovne obdelave pojmov. Baš zato more se modroslovje razdeliti na toliko delov, na kolikor načinov se pojmi umovno obdolovati morejo. Pojme pak moremo umovno obdelovati ali brez ozira na njih vsebino ali z ozirom na njo, in to ali z ozirom na stvarno ali na vzorno (idealno) vsebino. Znanost, ki obdeluje pojme brez ozira na njihov postanek in vsebino, imenuje se logika, ona znanost pa, ki obdeluje pojme z ozirom na njihovo stvarno vsebino, metafizika. Estetika pa je oni del filo¬ zofije, ki obdeluje pojme glede njihove idealne vsebine. Estetika deli se dalje na estetiko v š i r j e m in ožje m smislu. Ker je logika znanost, ki obdeluje pojme brez ozira na njihov postanek in vsebino, zato je ona znanost obli ena (formalna); ako namreč abstrahi¬ ramo vsebino, ostane na pojmu samo njegova oblika (forma). Logika bavi se tedaj z oblikami (formami) in njih zvezo. Pred met lo¬ gike so- obče oblike (forme) pujmo^.saiiay_Jn _nklepov. Zato je logika znanost, katera razklada zakone o oblikah (formah) mišljenja. ( Opazka 1. Morejo se li pojmi samo z ozirom na svojo obliko ali formo obdelovati? Ako more človek soditi, tedaj more tudi razlikovati, tedaj more samo na en predmet obračati svojo pozornost. Ce znamo vsebino pojma raz¬ likovati od njegove oblike (forme), tedaj lahko izpustimo njegovo vsebino, a pridržimo obliko. S tem n. pr. izrekamo nekaj obličnega (formalnega), če trdimo, da so pojmi a b in a c podobni, ker se to izrekajoč ne brigamo za vsebino a, b, c, ampak trdimo, ka so pojmi ab in ac medsebno v takej razmeri, da imajo vkupni znak a. Vzporedna znanost z logiko je algebra, ker tudi ona bavi se z abstrakt¬ nimi oblikami. S tem vendar ni rečeno, da ste te dve znanosti enaki, ker, če primerjamo logične oblike (forme) algebrajskim, prepričamo se, da so bitno različne. Vsebina algebrajskih oblik je namreč red občnih brojev, in z namestitvijo posebnih brojev oživi tako rekoč ono pravilo, ki predstavlja red občnih brojev. Ali broji so abstraktni pojmi in se morejo namestiti z imenovanimi broji; in bas to daje matematičnim oblikam pri njihovej razlagi velik prostor gibanja. l — 2 Cisto drugače je pa z logičnimi oblikami, ker pri njih smo uže s prvo na¬ mestitvijo v stvarnosti, in baš zbog tega jih ne smemo prostovoljno združevati, ker inače oddaljimo se od stvarnosti in pravega spoznanja. Kar smo omenili, naj razloži ta-le primer: Ako imamo pojem a + b + c + d iz delov sestavljen, in ako (a) znači čutno, (b) umni, (c) Stanovnik, (tl) zemlje; tedaj teh delov po prvej namestitvi v logičnem oziru ne smemo prostovoljno združevati; ko bi jih združili, dobili bi oblike, katere niso za porabo. Ako jih združimo, kakor gori matematične, dobimo: čutno umni Stanovnik zemlje. Po vsakej drugej združitvi bi pa dobili oblike, ki bi se razlikovale od stvarnosti in ne bi bile za logično porabo. Opazka 2. Ime logika je iz grškega \6yoe; (logos) = beseda, to je izra¬ žena misel. Ali stari Grki niso znanosti, katero mi dandanes imeuujemo logiko, zvali logiko, ampak dialektiko, SiaXsxnx7j, (disserendi ars). Imeni tj Xoyi%rj šiuanjfju) ali tšyv rj počeli ste se kasneje rabiti. § 2. Razloček logike od dušeslovja. Logika ima za svoj predmet vse pojme; dušeslovje pa samo določeno vrsto pojmov, in sicer ono, ki se na notranji žitek, to je na dušo ozirajo. Moglo bi se misliti, da se ti znanosti križate, ker imate obe za svoj predmet pojme; pa dušeslovje ne bavi so s pojmi, sodi in sklepi kot takimi, ampak z ono dušno delavnostjo, po katerej nastajajo pojmi, sodi in sklepi. Dušeslovje torej ne motri pojma, ampak pojmovanje; ono se ne ozira na sod, ampak na sojenje in slednjič ne bavi so s sklepom, ampak s sklepanjem; dalje duše - slovje naznanja, v kakovej zvezi je različno delovanje naše duše. Pojmi, ki so predmet logike, so gotovi, ker logika pojme kot podane predstavlja in baš zbog tega niso samo nekateri pojmi, sodi in sklepi njen predmet, ampak vsi. Duše¬ slovje razlaga okolnoslLin pogoji;, vsled katerih mišljenje nastaja; logika pa uči zak one, po katerih moramo misliti, ako hočemo pravilno misliti, in baš zato imenuje so logika tudi mi sl o slov j e. Glasoviti Herbart trdi, da jo logika predpis mišljenju. Dušeslovje pre¬ iskuje in uči tedaj naravne zakone mišljenja, to je take zakone, po katerih se mišljenje ravna, bodisi resnično ali lažnjivo, logika pa razlaga normalne zakone mišljenja, to je lakove zakone, po katerih moramo misliti, ako hočemo pravilno sodit; in doseči resnično spoznanje. Namen logičnim normalnim zakonom miš¬ ljenja je tedaj istina (resnica), in glavna naloga logike po takem istinito mišljenje razločevati od lažnjivega. Opazka L Pitanje, ki se nam vriva, je, kako najdemo normalne zakone mišljenja? — Do spoznanja prirodnih zakonov nas vodi opazovanje; ali z opazovanjem ne moremo najti normalnih zakonov mišljenja, ker z opazovanjem ne moremo razsoditi, smo li pravilno mislili ali ne, ampak zakoni se morajo z mišljenjem samim najti in z mišljenjem dokazati. Daš zato logika ni le opisu¬ joča, ampak tudi dokazujoča znanost. Da so pa z mišljenjem najdeni in z miš¬ ljenjem dokazani zakoni mišljenja tudi resnični, prepričamo se edino po pri¬ merjavi, da li je mišljenje, s katerim smo dokazovali logična pravila, s pravili, katera smo dobili s tem mišljenjem, v soglasju ali ne; ako so v soglasju, potem so resnični, ako niso, pa lažujivj. Opazka 2. Ker je logika tudi dokazujoča znanost, zato poslužuje se kakor matematika načel in izvodov. Načela so neposredno islinita, izvodi pa postajajo resnični z načeli. Po tem dele se logični zakoni mišljenja na prvobitne in i z v o d n e.*) ) Drobisch, str. 5. — 3 — § 3. Logika kot propedevtika, kanon in organon. Logika uči normalne zakone mišljenja; zato je ona propedevtika ali pri¬ prava za vsako znanost. Pod filozofično propedevtiko razumevamo pa ono, kar moramo znati, ako se hočemo natančno spoznati s filozofijo ali s katerim nje¬ nim sostavom. Brez pravilnega mišljenja ne more se na modroslovje misliti, in zato je logika za modroslovje znamenita priprava ali propedevtika. Logika pa je tudi kanon ali pravilo, ker uči spo¬ znavati laž; in organon, ker nam daje napotek, kako moramo postopati pri obdelavi drugih znanostij. Iz tega itak ne sledi, da je logika organon mišljenja, nego samo njegova ravnalka. Opazka 1. Beseda propedevtika je grškega vira, namreč iz jrpojpai&eta, jrpo^aiSsouxTj rt/yri ali kmozr][i:q, ter znači pripravljajočo znanost, in zato se pod propedevtiko razumeva vse, kar pripravlja za tako določeno znanost. Ker pa logika uči oblike (forme) mišljenja, zato daje ona vsakej znanosti pouk, kako mora obdelovati svoje pojme in zavoljo tega je logika priprava ali propedevtika za vse znanosti. Opazka 2. Da je logika znamenita priprava za vse znanosti, spoznavamo iz trditve Drobisch-eve, ki v svojej logiki str. 9 pravi: „Kar je matematika ( prirodnemu spoznanju, to je logika, brez katere ne more niti ista matematika biti, za spoznavanje vsake vrsti.“ § 4. Vrednost in korist logike. Logika ima dvojno vrednost, in sicer absolutno in relativno. Absolutna vrednost logike je v tem, da zadovoljuje po znanju hrepenečega človeka. Ni li zanimivo znati pravila, po katerih moramo vravnati mišljenje in seznaniti se z razsojo (kritiko), je li mišljenje dobro in pravilno, je li pot, po katere) stopamo, prava, da znanost dosežemo, in slednjič, so li naši načini v preiskavah pravilni ali ne? Relativna vrednost logiko je v njenej velikej porabi pri drugih znanostih. Ni namreč znanosti, v katerej bi se ona koristno ne rabila. Logika je tako rekoč podloga vsem znanostim, ker je znamenita priprava za vsako znanost (glej § 3.). Vsaka znanost obdeluje namreč pojme in dovaja k spoznanju, in baš pri tem podpira logika vse znanosti. Vsaka znanost mora z logičnim redom svoje pojme obdelovati; v vsakej znanosti mora se nadalje tvarina pregledno razdeliti in trditve morajo se na tanko in točno dokazati. Ako hočemo slednjič najti temeljite izvode v tej ali onej znanosti, moramo izhajati iz obstoječih načel in daljni postopek mora biti metodičen. Posebno dobro pa morajo biti laki v logiki izurjeni, ki se bavijo z metafiziko in filozofijo v obče, ker ti znanosti ste izločno abstraktni in spoznanje v njiju more se doseči edino z mišljenjem. Kako znamenita je dalje logika za vsako duševno opravilo, spoznavamo iz tega, ka je pregrešek govornika ali pisatelja, ki ga stori proti logiki, naj¬ občutljivejši. Gradivo mora si govornik in tudi pisatelj tako urediti in razdeliti, da ga lahko in brez truda razumejemo in da so različne, v isto celoto spada¬ joče misli med seboj v logičnej zvezi. l* — 4 Posebno velike vrednosti in koristi je logika v znanstvenih in logičnih prepirih. Mnogokrat dogaja se namreč, da se učenjaki v izvodih ne strinjajo, akoprem izhajajo iz istih sprednikov. Pri takih priložnostih je tedaj znamenito, istinite izvode od neistinitih razločevati in nasprotniku zmoto dokazati. Miš¬ ljenje namreč, ki je po logičnih pravilih uravnano in katero iz istih sprednikov izhaja, mora tudi do istih izvodov priti, in baš zato more samo v logiki dobro vešč svojemu nasprotniku v znanstvenem prepiru zmoto mišljenja razkriti in dokazati. Logični pogrešek zavel je uže, kakor zgodovina filozofije dovolj priča, znamenite modrijane v zmote in baš zato cenijo izurjeni modrijani logiko in jej pripisujejo veliko važnost, ker edino logika more jih varovati pogrešnega mišljenja. Golo znanje logičnih pravil vendar ni dovoljno, ampak vadba in poraba logičnih zakonov ostri mišljenje in daje prava sredstva k preiskavi v različnih znanostih. Cesto sliši se ugovor, da logika ni potrebna, ker zdrav človeški razum uže uči pravilno misliti; ljudje, ki so tega menenja, pozivljejo se na trgovce in gospe, ki pravilno mislijo, akoprem logike ne znajo, ker jim logiko daje uže praktični razum. Tem odgovarjamo, da zdrav razum sicer zadostuje v navad¬ nem življenju, nikakor pa v strogej znanosti. Logika more se prav dobro pri- spodobiti slovnici. Mnogo ljudi govori namreč ta ali oni jezik, kolikor jim je v navadnem življenju potrebno, prav dobro, ali v sestavljenih konstrukcijah in v pismu ne morejo naprej. Isto tako ni mogoče brez znanja logike uteči laž- njivim sofismom. S kratka, logika širi spoznavanje in znanje. Ona uravnava mišljenje in dovršuje tako zvano formalno naobraženje. Logika ostri um in podpira s takim načinom pri učenju vsake znanosti; ona je slednjič podloga vsem drugim zna- nostiip s tem, da uči obliko (forme) znanstvenega mišljenja in kaže, kako se one dobro rabiti morajo. § 5. Razdelitev logike v obče. Z ozirom na to, ali seznanja ona s pravili, po katerih se mora vsako znanst¬ veno mišljenje ravnati, ali pa s pravili, ki se samo pri določenih znanostih rabijo, je logika obča ali posebna. Ker so pravila obče logike prosta od upliva dušeslovja in metafizike, zato se obča logika imenuje tudi čista logika, in ta obča čista logika je predmet te knjige. Dalje se deli logika tudi na naravno in znanstveno. Naravna logika je določenost uma, ki mu jo daje narava, da po določenih zakonih misli. Znan¬ stvena logika pa je znanost te naravne logike; oua preiskuje zakone, po katerih človek misli, če si jih tudi ni svest, in te zakone ga uči ona spoznavati, ker mu jih dovaja k spoznanju. Opazka. Obča čista logika imenuje se tudi o b 1 i č n a (formalna § 1.) logika ali dialektika; posebna logika imenuje se pa tudi uporabna ali upotrebovana logika ali kritika. Posebna ali uporabna logika razlikuje se dalje po onih pojmih, katere obdeluje in tako imamo zdravstveno, pri¬ rod o p i s n o, z v e z d o s 1 o v n o , r a č u n s t v e n o, metafizično, estetično itd. logiko. 5 — Logika je znanost ali tudi umetnost, ker ni dovolj, da zakone mišljenja razumejemo in si jih prisvojimo, ampak mi moramo v logičnem mišljenju neko ročnost ali zvedenost in izurjenost doseči, in to je baš tako zvana dialek¬ tična umetnost. § 6. Razdelitev obče čiste logike. Obča čista logika nas mora seznanjati najprej z onimi zakoni, po katerih se ima mišljenje ravnati, da dosežemo resnico. Ker mora logika dalje pred- očevati in razjasnjevati oblike mišljenja, zato nas mora seznaniti s tako zva- nimi prvei mišljenja, ker oni so podlaga (osnov) vsakemu mišljenju in po njih vodi nas logika k sestavljenim oblikam mišljenja, k tako zvanemu sostavuo rednemu spoznanju, to je k znanosti. Po takem tedaj delimo logiko: I. Na zakone mišljenja. II. Na počeloslovje ali nauk o prvcih mišljenja. III. Na načinoslovje ali nauk o sestavljenih oblikah mišljenja. Zakoni mišljenja nas uče, kakšno naj bode mišljenje, da se ž njim resnično spoznanje doseže Počeloslovje pa je nauk o prvcih mišljenja. Prvci mišljenja so pa pojem, sod in sklep. V teh oblikah mora se gibati vsako mišljenje, pravo in resnično, kakor tudi pomotno in lažnjivo. Te oblike so pa samo relativno enovite, ker n. pr. enojni pojem „človek“ je uže sestavljen. Človek je namreč čutno, umno bitje in zato pojem „človek“ uže sestavljen iz treh enovitih pojmov. Vsled tega, kar smo omenili, deli se počeloslovje na 1. Nauk o pojmu. 2. Nauk o sodu. 3. Nauk o sklepu. Načinoslovje je nauk o načinu, kako je treba spajati prvce v sostavno celoto, da tako znanstveno spoznanje dobi sostavno obliko, in da po takem na¬ predujemo v mišljenju, če želimo, da mišljenje prekorači vsakdanjost in da po¬ stane znanstveno, tedaj se mora posluževati razlage, razdelitve; svojo trditvo mora dokazati, in pot mišljenja mora biti taka, kakoršno narava razmišljajočega predmeta zahteva. Tako doseženo spoznanje je tedaj popolno temeljito in so¬ stavno določeno. Po tem takem deli se načinoslovje na: 1. Nauk o razlagi. 2. Nauk o razdelitvi. 3. Nauk o dokazu. 4. Nauk o metodi. Počeloslovje. I. Oddelek. Nauk o zakonih mišljenja. § 7. O zakonih mišljenja v obče. Po zakonih mišljenja/Zadobi naše mišljenje pravo postavnost in veljavnost. Veljavnost mišljenja more 7 se pa spoznati ali posredno ali neposredno. Posredno — 6 — spoznamo veljavnost mislij s pomočjo soda in sklepa, neposredno pa iz logične razmere pojmov, ki so predmet našega mišljenja. Ta razmera pojmov izvira pa neposredno iz svesti; ona je v svesti gotova, in baš zato izvirajo zakoni miš¬ ljenja neposredno iz svesti, to je, oni so tako rekoč v svesti gotovi, ker brez njih se svest niti misliti ne more. Ti zakoni mišljenja so: 1. Zakon razloga (principium rationis). 2. Zakon istosti (principium indentitatis). 3. Zakon protislovja (principium contradictionis). 4. Zakon izključenega tretjega (principium exelusi medii, tertii). § 8 . Zakon razloga. Ker z mišljenjem želimo istino doseči, zato — da-si tudi je prosta delav¬ nost, ono ne sme biti svojevoljno, ampak mora se pokoravati odločbam, katere tirjajo zakoni mišljenja. Zakon razloga (principium rationis) tirja od mišljenja, da ima objektivno veljavni povod za podlogo, in ta povod mora izhajati iz razmer onih pred¬ metov, ki so predmet našega mišljenja. Z mišljenjem morejo se te objektivne razmere sicer zanikati, ali nikako ne izpreraeniti, in zato določujejo one vsebino mišljenja. Po tem glasi se zakon razloga tako-le: „Ne misli ničesar brez objektivno veljavnega razloga, ki misel povzročuje." Ali, ker more ta razlog edino iz poprejšnje misli izhajati, zato glasi se zakon razloga tudi tako: „Ne trdi ali ne zanikaj ničesar, ako te na to ne sili po¬ prejšnja misel kot razlog, ali ne trdi ničesar, kar ni posledek razloga." Oblika temu zakonu jo tedaj ta-le: Kjer je A, mora biti tudi P, predstavivši, da je A razlog, B pa posledek. V tej obliki je vendar zakon razloga brezkončen, ker se more z istim načinom nadaljevati, to je: Kjer je B, mora biti tudi C itd. Ali s tem načinom pridemo slednjič do razloga, ki je sam po sebi resničen, in tedaj ne potrebuje razloga; baš zato je omenjena oblika zakona razloga veljavna. Razlog, ki je brez dokazovanja istinit, na katerem se zamore ves red razlogov osnivati, je prvo¬ bitna misel razvijajočega se mišljenja, in ta je podloga vsem drugim mislim. Ker pa je samosvest vir mišljenju, zato mora tudi ta prvobitni razlog izhajati iz samosvesti, to je, on ima za podlogo misel „jaz“. Misel tedaj, s katero sub¬ jekt sam sebe spoznava, je oni prvobitni razlog, ki vse daljno mišljenje in de¬ lovanje člo.veka določuje. Ta prvobitna misel je človeku tako rekoč prirojena, ker ona se razodeva, brž ko se subjekt sam spozna in misliti začne; ona jo tisti razlog, ki je sam po sebi istinit. Da-si se misleči subjekt spremenja, tako vendar on sam sebe danes baš tako kakor jutri zapopada: on si sam sebe vedno kot nepremenljivega pred¬ stavlja. Vsebina misli o samem sebi je tedaj nepremenljiva, in baš zato je ona zanesljiva in istinita podloga vsem drugim mislim. Zategadelj je toraj vsebina samosvesti, to je misel „jaz“ v resnici oni poslednji razlog, na katerem se vse misli osnivati morajo. — 7 — § 9. Zakon istosti. Zakon istosti (prineipium identitatis) jo ozko združen z zakonom razloga. Kakor namreč zakon razloga tirja od mišljenja, da ima veljaven razlog, tako daje zakon istosti mišljenju nepremagljivo stanoyitnost, ker vodi k objektivnej istini, a s prvim zakonom dosegli smo samo formalno istino. Želimo pa li doseči objektivno istino, tedaj je treba primerjati vsebino nove misli s vsebino samosvesti, ker le tako moremo odločiti o sprejemu ali odpravi nove misli, t. j. mi razsodimo, ali se nova misel more osnovati na vsebini samosvesti ali ne. Taka misel ima toraj za vselej svojo nepremagljivo veljavo in bas v t e m j e zakon istosti. Oblika mu je ta-le : A je A ali A A. Ta A predstavlja ali predmet mišljenja ali logično stvar. Znaeenje zakona istosti je dvovrstno. 1. Ge misliš A, ne smeš misliti nič druga ko baš A. V tej obliki pred¬ stavlja zakon istosti načelo potrjatve, n. pr.: Jaz sem jaz“, ne pa: Jaz sem ti.“ 2. Če je A enak samemu sebi, tedaj je on tudi enak celi svoji vsebini ali vzbroju vsega tega, kar je v njegovej vsebini. V tej obliki predstavlja zakon istosti načelo soglasja. Ako ima n. pr. A v svojej vsebini a, b, c in d, tedaj je A kakor celota = a + b + c + d. V tej obliki rabi se zakon istosti mnogo- terno v matematiki in je znamenit za analitično mišljenje; da-si mu vsebine ne razširja, mu jo vendar pojasnjuje ter ji daje nepremagljivo stanovitnost. V obče pa je zakon istosti znamenit, ker združen z zakonom razloga raz¬ jasni vsebino samosvesti, pomaga pojmiti naš lastni subjekt, kakor tudi misleče bitje samo v svojih razmerah proti objektivnemu svetu. § 10. Zakon protislovja. Oblika zakonu protislovja (prineipium contradictionis) je ta-le; „A non est non A“, t. j. veljavna misel ne sme se imeti istodobno za neveljavno. Ali isti predmet mišljenja ali ista logična stvar ne sme so istodobno trditi in ni- kati. Nikava o istem predmetu moro pa se na dva različna načina izreči. Ako se namreč vsebina kake misli nika, in se na njeno mesto druga misel ne po¬ stavi, tedaj se mišljenje omeji samo z enim merom, a drugi je prost, n. pr. okrogel, ne okrogel. Taka nasprotnost mislij je protislovna, in ima to-le obliko, „A, non A.“ Ce pa mesto nikane stvari postavimo drugo na njeno mesto, takrat daje se mišljenju določeni mer, n. pr. oglat, — okrogel. Ta nasprotnost zove se protivna in ima to-le obliko: „A non Ax.“ Tukaj x predstavlja ono misel, ki se ima mesto nikane postaviti. Prva oblika zakona protislovja obsega samo protislovne misli, ali on ima tudi tako obliko, ki obsega misli obeh na- sprotnosti, in sicer to-le: „A non est B.“ Tukaj si namreč moremo mesto B misliti ali non A, ali pa non Ax, in imamo toraj obe nasprotnosti. V drugej obliki glasi se zakon protislovja tako-le: z mišljeno mislijo A ne smemo združiti druge misli B, ki bi prvo uničila. Iz tega sledi, da zakon protislovja isto izrazuje, kakor zakon istosti, ali z nikavnim načinom. Dalje se tudi v tem od zakona istosti razlikuje, ker se zakon protislovja ne ozira samo na nekatere znakove pojma, ampak na različne pojme. Zakon protislovja tedaj ne uči samo, da se mišljena misel istodobno ne more obdržati in zavreči ali da ista misel ne more ob enem izraževati trditve — 8 in nikave, ampak tudi uči, kedaj se mora nova misel zavreči, in baš zato ime¬ nuje se zakon protislovja načelo zanekavnega postavka (Princip der verneinenden Thesis). Zakon protislovja se rabi mnogoterno v matematiki in v pravoslovju. §11. Zakon izključenega tretjega. Zakon izključenega tretjega ( principium exclusi tertii sive medii inter duo contradictoria ) osniva se na tem, da ista misel izrazuje ali samo trditevali samo nekavo, nikoli pa obojega ali celo tretjega. Oblika mu je ta-le: „A aut est aut non est“ ; A aut est B aut non est B“. To je: 1. Misel je ali veljavna ali ne¬ veljavna, ima se pridržati ali zavreči. N. pr. on mi je prijatelj, ali ne; tretje biti ne more. 2. A ali potrjava B ali ga neka. Z mišljeno mislijo A more se predikat B ali združiti ali ne; tretje biti ne more. Vsled tega sta toraj v za¬ konu izključenega tretjega združena oba poprejšnja zakona Po njem določuje se vsakemu mišljenju edino mogoča oblika trditve in nekrive, ker v drugih oblikah se mišljenje izraziti ne more. S zakonom izključenega tretjega moramo iz istine iz voditi protislovno laž nasprotnega stavka; n. pr.: brat je pošten, toraj brat ni nepošten. § 12. Zveza in razloček zakonov mišljenja. Mišljenje, kakor smo omenili, razodeva se v dveh temeljnih oblikah, in sicer kot trditev in kot nokava. Ker zakon razloga tirja, da ima vsaka misel veljaven razlog, zato mora vsaka trditev in nekava svoj razlog imeti. Zakon istosti nam daje razlog za trditev, zakon protislovja pa za nekavo, in zakon iz¬ ključenega tretjega uči, da se mišljena misel mora zavreči, ako nema svojega razloga za pridržanje ali odobrenje. Po tem, je li razlog formalen ali realen deli se mišljenje na sintetično in analitično. Ker je namen mišljenju istima, zato morajo podati zakoni mišljenja načine, kako istino dosežemo. Zakon istosti vodi namreč iz istine neke misli na istino druge; z zakonom protislovja spoznamo pa z istino neke misli laž druge; in z zakonom izključenega tretjega sklepamo slednjič iz istine neke misli na laž druge in nasprotno. Zakon razloga daje mišljenju pravo celoto in dovršenost, on vodi k izvoru mišljenja in je podloga vsem drugim zakonom. Zakonu istosti zadostuje že ena misel; zakon protislovja pa tirja najmanje dve misli. Z zakonom izključenega tretjega dobi mišljenje slednjič temeljno obliko potrjatve ali nikave. 11. Oddelek. - Pouk o pojmu. § 13. Kaj je pojem (notio s. conceptus) in kako se razlikuje od predstave? Zakoni mišljenja dajejo našemu mišljenju pravo popolnost, ali oni si sami gradiva ne stvarjajo, ampak podaje jim je čutno začutjenje. Pojem je oni naj- enovrstnejši prvec mišljenja, ki izvira iz čutnega začutjenja, in naša naloga je s pojmom se natančno seznaniti. Pojem predmeta je ona misel, ki v našej — 9 — svesti stvarja predmetu ne samo podobno, ampak celo enako predstavo, da predmet lehko od vseh drugih izločujemo. Ker so pa predstave o istem pred¬ metu zelo različne, zato moremo reči, da je pojem o predmetu samo ona pred¬ stava, s katero se označijo znaki, ki so vsem tem različnim predstavam o istem predmetu vkupni. Taka predstava mora biti očiščena od vseh nebitnih znakov in zato tudi zamoremo reči, da je pojem predmeta ali stvari zbroj bitnih znakov na stvari ali predmetu. Toda tako zamoremo označiti le sestavljene pojme. Potem je pojem logični ideal, kateremu se z mišljenjem tem bolj približamo, čim bolj se predstava o predmetu od nebitnih znakov očisti. Opazka I. Pod čutnim začutjenjem, ki je vir pojmov, razumevamo posebno skupino enojnih občutkov. Ako si stvarimo podobo lilije, tedaj so znaki, katere nam čuti podajajo, ti-le: bela barva, lepa podoba keliha, ugoden vonj in mehko listje kakor baižun. Tej skupini znakov pridružujejo so tudi nehote druge predstave, ki ne pripadajo predstavi „!ilije“, in baš ocl teh mora se glavna predstava očistiti. Tako n. pr. pri stvarjenju pojma „palmo“, ne sinemo misliti na palmo, ki smo jo videli v tem ali onem vrtu, v tej ali onej posodi, ampak moramo našteti vse palmam pripadajoče znake. Razum tedaj stvarja pojme tako, da občutke čutov med seboj primerja, različne predstave med seboj spaja, jih od nebitnih znakov očiščuje in njihove bitno znake v celost združuje. Opazka 2. Vsak pojem pa v zunanjem svetu nima vselaj predmeta, ki bi ga začutiti mogli in zato delimo pojme na umske (abstraktne) in stvarne (konkretne). Pojom je umski, ako je njegov predmet lastnost, stanje, delavnost, krepost i. t. d. drugega kakega predmeta n. pr. trdost, dobrota, krepost i. t. d. Ako je pojmu predmet ali stvar, ki so v zunanjem svetu v resnici nahaja, ali se kot tak misliti more, tedaj je pojem stvaren, n. pr. mesto Varaždin, hiša, kamen i. t. d. Opazka 3. Po mnenju nekaterih modroslovcev se pojem in predstava samo po tem razlikujeta, da jo pojem nekaj objektivnega, predstava pa nekaj subjektivnega. Pojem in predstava jo podoba, ki si jo naša duša o kakem predmetu vstvarja. To podobo imenujemo predstav o, ako so oziramo na to, kako ta podoba v naši duši nastane, kaki občutki jo spremljajo, toraj ako to podobo opazujemo od psihologične strani. Ako se pa oziramo le na vsebino te podobe in na to, kar podoba predstavlja, toraj ako opazujemo podobo od ogične in objektivne strani, imenujemo jo pojem. Vsled tega jo tedaj vsak pojem pred¬ stava, nikako pa ni vsaka predstava pojem. Se li oziramo pri predstavi samo na to, kar ona predstavlja, in v čem so od drugih predstav razlikuje, tedaj je predstava in pojem istojinačepa so pojem od predstavo tako-le razlikuje:*) 1. O istem predmetu imamo samo edon logični pojem, neizmerno mnogo pa predstav, ker predstave spremenjajo sc po raz¬ meri, osobi, času, stanju itd., pojmi pa ne. Tako je n. pr. pojem o Bogu za vso ljudi enak ali isti, predstava pa različna, ker vsak človek si predstavlja Boga po stopnji svojega iz- obraženja. 2. Predstava je neposredno istinita, ker je ona istinit dogodjaj v našoj duši, pojom pa nema neposrednje istine, in služi za abstraktni obrazec. 3. Bitnost prodstave odvisi od časa, ona pojma pa je od časa neodvisna, zato pojem predmeta obstoji, predno ljudje isti predmet poznajo. Tako jo pojem električnih brzojavov obstajal, predno so ljudje isto poznavali. § 14. Vsebina (complexus) pojma. Pri vsakem pojmu moramo paziti na dve glavni stvari in sicer na vse¬ bino in obseg pojma. Seznanjali bomo se najpred z vsebino in potem z obsegom. Pod vsebino**) pojma razumevamo one znake s katerimi je on kot pojem označen, ali s katerimi postane pojem baš pojmom. *) Glej Lindner stran 10. **) Vsebino zamoremo imenovati tudi one znake, kateri pojem stvarjajo ali s ka¬ terimi se mora pojem misliti. — 10 Po vsebini so pojmi edino trdivni (positivni). Tudi pojem „ne“ je trdiven. Njegova vsebina je namreč znak nekave. Po kolikosti delimo pojme z ozirom na vsebino na enojne ( conceptus simplex ) in setavljene (conceptus compositus). Enojni so tisti pojmi, ki se z mišljenjem z enim edinim znakom izraz,ujejo. Tako sta n. pr. pojma: nekaj in nikaj, enojna pojma, ker prvi misli se samo s znakom trditve, drugi pa s znakom nekave. Tudi pojem barv (sar), brojev, konsistencijo itd. so enojni pojmi. Enojni pojmi imenujejo se tudi ne raz ločljivi, ker jih ne moremo v po¬ sameznost razločiti. Tako so n. pr. pojmi „sila", „vzrok", „razlog“ i. t. d. ne- razločljivi. Pojem je sestavljen, ako ima v svojej vsebini eelo mnoštvo znakov, ali, ako stvarja njegovo vsebino več pojmov združenih v eno celoto. Pojem „Bog“ n. pr. ima v svojej vsebini mnogo drugih pojmov, kakor dobrota, svetost itd. Sestavljeni pojmi zovejo se razločljivi, ker se lahko razločijo v posamezne predstave. Tako so pojmi: žival, človek, rastlina itd. sestavljeni in razločljivi pojmi. Pojem „človek“ moramo razločiti tako-le: človek = čutno, umno bitje. Da se sestavljeni pojmi ne morejo brez konca in kraja razločevati, ampak samo do enojnih, razumeva se samo po sebi. § 15. Materija (tvarina) in oltlika pojma. Na vsebini sestavljenih pojmov moramo paziti materijo ali tvarino in obliko. Tvarina ali materija sestavljenega pojma so oni znaki, na katere se je vsebina sestavljenega pojma razločila ali razstavila. Oblika je pa način, kako te znake z mišljenjem med seboj v celoto združujemo. Tvarina in oblika ste tedaj vsebina sestavljenega pojma. Tako so n. pr. na pojmu abcd znaki ah c d in sicer vsak za se tvarina pojma. Oblika je pa način, kako znake abcd med seboj združimo. Od oblike olvisi vsebina sestavljenega pojma. Tako se zamore dogoditi, da imata dva pojma isto tvarino, njihova vsebina pa je vendar različna, ako imata namreč različno obliko, to je, ako so njihovi prvci v vsakem med seboj drugače združeni. N. pr. velika hiša je z malimi okni in mala hiša z velikimi okni. Enojni pojmi nemajo oblike, ker jim jo pojem' sam ob enem tudi njihova vsebina. Tako n. pr. pojmi: „sila“, „vzrok", „razlog“ itd. nemajo oblike, tvarino pa predstavljajo pojmi sami. § 16. Znaki pojma. Kar v zunanjem svetu ali v resnici pojmu pripada ali se samo mislili more, zove se predmet ( objectum ) pojma in se označuje z znaki. Ako- prem znaki v svojej celoti stvarjajo vsebino pojma, tako vendar znaki nemajo iste .ali enak§ vrednosti za bitnost pojma. Nekateri znaki, ako se namreč iz¬ puste iz pojmove vsebine, bitnost pojma tako spremene, da pojem prestane biti pojmom, drugi pa, iz pojmove vsebine izpuščeni, pojem sam sicer spremene, ali bitnost mu ostane nespremenjena. ,*Po terp tedaj razločujemo znake pojma na dvoje: .1. Znaki, Brez katerih se pojem ne more misliti, imenujejo se bitni ( notae essentiales ), ker stvarjajo bitnost pojma. Tako je n. pr. za čveterokot „četverostran“ bitni znak, ali pojmu človek sta bitna znaka „telo“ in „duh “. 11 2. Znaki, brez katerih se pojem misliti more, imenujejo se n e bitni (•notae accidentales). Pojmu četverokot je nebifni znak „pravokoten“, ali pojmu človek so nebitni znaki: »bogat", „učen“ itd. Bitni znaki so zopet lastni, ako so namreč lastnost enega pojma, ali so občni, ako pripadajo ob enem večej množini pojmov. Tako je n. pr. „isto- stran in pravokoten" bitni lastni znak četverokotnika „četverostran lik" bitni občni znak vseh. četverokotov. Med bitnimi znaki so posebno znameniti znak roda (genus proximum) in znak vrsti (differentia specifica). Prvi je glavni del pojmovne vsebine in določuje pojmu svoje mesto v rodu; drugi pa razločuje pojem od vseh drugih spadajočih v isto vrsto. Opazka. Bitni znaki imenujejo se tudi prvobitni (originariae, primitivne, constitutivaej, kor oni ne izhajajo iz drugih znakov. Nebitni imenujejo se pa tudi posledstveni (consecu- tivaej, ker se iz prvih izvajajo. Tako je n. pr. prvobitni znak kroga, da so vso njegovo pike (točke) od središča enako oddaljeno; posledstven pa, daje on kriva črta. Pojem samo s prvimi znaki je točen, on pa, ki ima kraj prvih tudi drugo, prepoln (pleonastičen). K nebitniin prištevamo nebitne znake v ožjem smislu, to so taki, ki z bitnimi niso v nikakej zvezi, in zato se oni iz bitnih no morejo izvajati, in ti izvirajo iz medsebne raz¬ mere predmetov ali njihovih pojmov, časa in prostora. § 17. Obseg pojma. Množina predmetov ali pojmov, ki jih pojem obsega, ali ki jih s pojmom mislimo, ali na katerih se neki pojem kot znak nahaja, zove se obseg pojma. Tako n. pr. stvarjajo obseg pojma »trikot" pojmi „raven in neraven", „ravnočrten in krivočrten", „istostran in raznostran", »pravilen in nepravilen". Obseg pojma določimo tedaj, ako naštejemo vse pojme, ki imajo isti pojem za znak. Glede obsega delimo pojme na občne in posebne. Občni so oni, ki se nahajajo na celih skupinah predmetov ali oseb. N. pr. „umetnik", »učenjak", „gora“, „dol“ itd. Posebni pa so oni pojmi, katerim pripada eden edini dolo¬ čeni predmet ali oseba. N. pr. »Vodnik", »Ljubljana", »Sokrat" itd. Posebni pojmi imajo glede obsega isto lastnost, kakor enojni glede vsebine, ob enem pa sta ta pojma ona meja, katere pojmi prekoračiti ne morejo. Opazka. Ker v isto skupino spadajoči predmeti stvarjajo vselej posebni razred, zato se občili pojmi imenujejo tudi razredni (Klassenbcgriffe). Od razrednih pojmov moramo skupne (Kollektivbegriffe) razločevati, prvi namreč izražujejo celoto predmetov nahajočih se v istej skupini, drugi pa mnoštva posameznih predmetov. § 18 . Jasnost, razločnost in popolnost pojma. Glede tega, kako pojem svoj predmet razjasnjuje in kako si je razum ta pojem prisvojil, to je koliko ga je y našej svesti po vsebini in obsegu, delimo pojme na j a s n e in razločne, nejasne in nerazločne. Pojem je jasen (notio dara), ako ima toliko znakov, da zamore um razlo¬ čevati njega samega od vseh drugih pojmov, kakor tudi njegov predmet od vseh drugih predmetov. Pojem je tem jasnejši, čim bolje znamo razločevati, kaj v njegov obseg spada ali ne. Jasnosti je nasprotna nejasnost ali tema ( obscu- ritas). Tako je n. pr. onemu pojem »fizika" jasen, ki zna fiziko razločevati od drugih prirodnih znanosti; ali pojem »rumen" je onemu jasen, ki zna rumeno barvo od drugih razločevati. — 12 — Pojem je razločen ( notio perspicua ), ako so njegovi znaki jasni; inače nerazločen ( notio imperspicua ). Ker se pa znaki v vsebini in obsegu nahajajo, zato moremo reči, da je pojem razločen, ako so znane poedinstvonosti njegove vsebine in obsega. Na vsakem pojmu moramo tedaj razločevati dvojo razločnost, in sicer notranjo ali intensivno in zunanjo ali ekstensivno. Ako namreč vsebino pojma s pomočjo razlage razložimo v svoje znake, tedaj nam je pojem intensivno razločen; ako mu pa občnost obsega razložimo s pomočjo razdelitve v edinstvenost, tedaj nam je pojem ekstensivno razločen. Z ozirom na vsebino so enojni, z ozirom na obseg pa posebni pojmi najrazločnejši. Pojem je popoln ( notio completa), ako ima vse bitne znake predmeta, da se s tem iz njega lehko izvajajo vse lastnosti predmeta kakor posledki iz raz¬ loga; nepopoln ( incompleta ) pa, ako ne poznamo vseh bitnih znakov. § 19. Razmera pojmov glede obsega. Ako prispodabljamo dva ali več pojmov glede obsega, tedaj se prepričamo, da imajo nekateri med seboj čisto enak obseg, drugi pa večji ali manji. Pojmi, ki imajo čisto enak obseg, imenujejo se istovredni ali zamenljivi ( notiones aequipollentes). Medsebna razmera istovrednih ali zamenljivih pojmov imenuje se razmera medsebnega obseganja ( aequipollentiae ). Tako so n. pr. pojmi „istostran“ in „istokoten trikot" v razmeri medsebnega obseganja, ker so vsi istostrkni trikoti tudi istokotni. Oni pojmi pa, ki imajo proti drugim večji ali manji obseg, imenujejo se širji in ožji. Mislimo si, da sta A in AB dva pojma poslednje vrsti, ki imata isti ali vkupni znak A, tedaj je ožji v ob¬ segu širjega zadržan. To razmero dveh pojmov zovemo pod red jen o, ozi¬ roma*) nad red j eno. Pojem je drugemu nadredjen, ako ga zaklepa v svoj obseg; oni pojem pa, ki je v obsegu drugega zaklenen, je podredjen. Nadred- jeni nahaja se v vsebini podredjenega in ta, to je podredjeni v obsegu nad- redjenega. Na omenjenej razmeri osnovani ste ti-le dve pravili: I. Vsi znaki, kateri so v vsebini nadredjenega pojma, so tudi v vsebini podredjenega pojma, nikar pa na robe ali nasprotno. Ako imamo n. pr. pojme „sesalci“ in „prežvekova)ci“. Vsi znaki sesalcev, to je 1. da žive mlade kotijo, in 2. da se njih mladiči z mlekom hrane, pripadajo tudi prežvekovalcem. Nikar pa ne pripadajo znaki prežvekovalcev, to je 1. da imajo več želodcev, 2. da imajo roge, tudi sesalcem. II. Vse, kar je v obsegu podredjenega, nahaja se tudi v obsegu nadred¬ jenega pojma; nikar pa nasprotno. V obsegu pojma „hvoje“ ali jelovina (Nadelholz) nahaja se: mecesen, liojka, cipresa, smreka, bor itd. Vsi ti pojmi nahajajo se tudi v obsegu naredjenega pojma „drevo“, Ali v obsegu pojma „drevo“ nahajajo se tudi drevesa, ki nemajo igel; zato ne moremo trditi, da je vse, kar je v obsegu pojma „drevo“, tudi v obsegu pojma „hvoje“ ali „jelo- vina“. Kakor iz tega sledi, more širjemu pojmu več pojmov podrodjenih biti, ki se med seboj glede obsega izločujejo. *) Rečemo oziroma, ker more isti pojem zdaj nadrejen, zdaj podrejen biti, proti temu namreč, s kakim pojmom se primerja. 13 Omenjeni pravili ste važni za logiko in rabite se posebej v nauku o sodu in o sklepu, ker namreč 1. razmero med subjektom in predikatom razjasnjujete, 2 . pa se na njih tako zvani sklepi subaumpcije osnivajo. Nadredjena oziroma podredjena razmera pojmov zove se tudi relativna in gibajoča. Relativna zato, ker je isti pojem zdaj ali nadredjen, zdaj pa podredjen, potem namreč ali se s tem ali z onim pojmom združuje. Tako je n. pr. pojem „človek“ nadredjen pojmu „črnee“, podredjen pa pojmu „orga- nično bitje". Gibajoča zove se zato, ker mora razmera večkrat celi red pojmov prekoračiti, predno pride do primorjenega pojma, kakor se to v abstrakciji in determinaciji dogaja. § 20. Abstrakcija in determinacija. Postopek v mišljenju, po katerem se iz vsebine pojma znaki odločujejo, zove se glede odločenih znakov abstrakcija, glede novega občega pojma pa g e n e r al i zacija. Po abstrakciji doseza se postopna občnost pojma, ker se mu jegov obseg postopno povečuje, vsebina pa zmanjšuje. Ako namreč na posamesnem pojmu njegove lastne znake, s katerimi se od drugih pojmov razlikuje, postopno opu¬ ščamo, in mu občne postopno dodajemo, tedaj mu njegov obseg postopno raste, vsebina pa se zmanjšuje in sicer dotle, dokler ne doseže največe občnosti. N. pr. Varašdinska židovska hiša, židovska hiša in hiša. Ali: Planinski orel, grabež- Ijivec, ptica, žival, bitje. Meja abstrakcije je enojni pojem, ki ima neizmerno malo vsebino, in ta se tedaj občnejšim narediti ne more. Postopek v mišljenju, po katerem se vsebini dodajajo znakovi pojma, in se tako stopa vse k nižini pojmom, zove se determinacija. Po determinaciji postaja pojem vse oži in oži, vsebina mu postopno raste, obseg pa se mu zmanjšuje. N. pr. bitje, organično bitje, žival, ptica, grabežljivec. Meja determinacije je edinstveni pojem, ki ima tako mali obseg, da se niže stopati ne more. Opazka. Abstrakcija vničuje pojmu obliko, kor mu razkraja vsebino v znake, po determinaciji pa se pojmu oblika stvarja, ker mu znake združuje v celost; ona stvarja iz enojnih pojmov sestavljene. Po abstrakciji dobivamo analitiškim polem najviše ali naj- občneje pojme; po determinaciji pa sintetiškim potem najniže ali posebne pojme, in ti so pojmi posameznih reči. Za determinacijo je najviši pojem „nekaj“, ker on je pojem največe občnosti. Njegov obseg je namreč neizmerno velik, vsebina pa neizmerno mala. Pojem „nekaj“ izrazuje trditev brez vsako določbe. Ta njegova nedoločnost izgublja se postopno s pridavanjem določnih znakov, in sicer dotle, dokler ne dosežemo pojma, ki se dalje določiti ne more. Na primer: 1. Nekaj. 2. Nekaj istinitega = bitjo. 3. Telesno bitje. 4. Telesno bitje z natančnim udovjem = organično bitje. 5. Organično bitje z občutki in prostim gibanjem = žival. 6. Žival s popolnim živčevljem (Nervensystem) = vreteničar (Wirbelthioij. 7. Vreteničar, ki žive mlade koti = sesalec. 8. Sesalec, ki ima več želodcev = prežvekovalec. 9. Prežvekovalec z volnato volno = ovca. 10. Ovca abesiniškega plemena = abesinska ovca. 11. Abesinska ovca črede Jugoviča z belim znakom na glavi in nogah. — 14 Isti primer moremo tudi za abstrakcijo rabiti, samo da moramo pri najnižoin pojmu začeti in mu moramo postopno znake izpuščati, dokler ne dosežemo najvišega pojma. Red pojmov, ki se po abstrakciji ali detenninaciji medsebno izvaja, zove se logiška ali pojmovna lestvica. Posamezne stopinjo to lestvice izražavajo se s temi besedami: regnum, orbis, classis, or AC—D BC—D A,BC-P SC-Č. - T) A, BC-C — D. N. pr.: Ad 1. Zemlja in mesec niste samosvetleči nebeški telesi. Saturn, Uran, Venera in Merkur niso stalnice. Ad 2. Letina ni niti slaba, niti dobra. Poštenjak niti ne laže, niti ne vara. Ad 8. Lažnjivec in tat se niti ne hvalita, niti ne nadarjata. Rože in lilije niso niti grde niti smrdeče. Tudi uvetni sodi morejo konjunktivno sestavljeni biti, in tedaj izrazujejo, da iz istega razloga izvira več posledkov, ali da isti posledek povzročuje več razlogov. Obrazec tem sodom je tale: A, B ~~ P, S-^-C, D ; to je: Ako je A in B , tedaj je tudi P. Ako je S , tedaj je tudi C in D. N. pr.: Ako se zemlja obdeluje in gnoji, tedaj je rodovitna. Ako učenec šolo marljivo pohaja in ako se marljivo uči, tedaj ga učitelj hvali. Ako se prvci ločbeno spajajo, razvija se toplota in stvarja se novo telo. Ako se od vrha pravokotnega trikota potegne na hipotenuzo navpična črta, tedaj je vsak od postavših malih trikotov podoben velikemu in tudi med saboj so si podobni. § 42, Razločilni (disjunktivni) sodi. Sod, s katerim se izreka, da se z istim subjektom samo eden od dveh ali več med seboj nasprotnih predikatov ali z istim predikatom samo eden od dveh ali jih več med seboj nasprotnih subjektov združuje, in vsi drugi se izločujejo, imenuje se razločilni ( disjunktivni ). Obrazec tem sodom je ta-le: a A S<$, BS je deloma P, deloma Q, deloma R. N. pr.: Prvci so deloma trda, de¬ loma zrakasta, deloma tekoča telesa. Zemljepis je deloma prirodoznanski, deloma matematični, deloma politični. Predikati delivnega soda so med seboj izločujoči se pojmi in razdelujejo pojem roda v posamezne med seboj izločujoče se vrsti Vsaka razdelitev je ali razločilni ali delivni sod. Delivni sod more tudi razločilno obliko imeti, a tedaj mora subjekt delen biti. Obrazec tem sodom je ta-le: P l /S E M<-P 1. A S,S

T \G Prvi način imenuje se modus ponendo tollens; drugi in tretji pa modus tollendo ponens. Primeri: Ad 1. Drobec je pravi, ah nepravi, ali meševit. Drobec je pravi; tedaj ni niti nepravi niti meševit. Ad. 2. Svet stvaril je ali Bog, ali je brez začetka, ali je sam od sebe postal. Svet niti ni brez začetka, niti ni sam od sebe postal. Svet je stvaril tedaj Bog. i* — 52 - Ad 3. Zemljepisna knjiga podučuje ali o prirodoznanskem, ali o po¬ litičnem, ali o matematičnem zemljepisu ; ne podučuje o političnem zemljepisu; tedaj podučuje ali o prirodoznanskem, ali o matematičnem zemljepisu. Razlocilnim sklepom so podobni delivni sklepi (sijllogismus partitivus s. divisus), ki imajo za vrhnji rek delivni sod. Sklep teh sklepov izvaja se iz prednjih rekov z istim načinom, kakor pri razločilnih, t. j. modo ponente in tollente. Dostavek. § 74. Delivni sklepi. Sklepi, ki imajo za vrhnji rek delivni sod, so delivni sklepi (sijllogismus partitivus s, divisus). V delivnem sklepu naštevajo se subjektu v vrhnjem reku kot deli vsi predikati, ki so deli obsega subjekta. Sklep delivnih sklepov izvaja se po pravilih: 1. Iz trditve enega uda v spodnjem reku izvaja se nekava vseh drugih v sklepu. Ta način je modus ponendo tollente. 2. Iz nokave vseh udov razve enoga v spodnjem reku izvaja se trditev tega uda v sklepu. Obrazci so ti le: Ad I. A je nekoliko ./7, nekoliko C, nekoliko D. Ta /I je B ; (cdaj ni niti C, niti D. Primer: Telesa so nekoliko trda, nekoliko kupljiva, nekoliko zračna. To telo je trdo; tedaj ni niti kupljivo, niti zračno. Ad t. A je nekoliko B, nekoliko C, nekoliko D. A ni niti C, niti D ; tedaj je B. Primer: Telesa so nekoliko dobri prevodniki, nekoliko slabi prevodniki, ne¬ koliko poluvodiči elektrike. To telo ni niti dober, niti slab prevodnik elektrike; tedaj je to telo poluvodič elektrike. II. Enojno nepopolni sklepi. § 75. P okrajšani sklepi. V občej porabi sklepov ne izvaja se vselej sklep, kakor to nauk o sklepih zahteva, iz dveh prednjih rekov, ki zadržujeta tri pojme, temveč v mišljenju moremo mnogokrat brez pomote nekatere ude pokratiti, ali vendar ne smejo se - 53 s to krajšavo izpustiti glavni pojmi enojno popolnih sklepov, ker teli bi ne mogli z mišljenjem popolniti. Enojno nepopolni sklepi razlikujejo se tedaj od brezuvetnih samo po svojej nepopolnej obliki, in ker se morajo popolniti, da pravo obliko brezuvetnih sklepov zadobijo, zato imenujejo se sklepi nepopolni ali prikrajšani (decurtatns), in ti so ali odkrhneni ali stegneni. Sklep, v katerem se eden od prednjih rekov izpusti ali zamolči, zove se odkrhnen ali entimem (iv čK>;xo>) in ti sklepi so zopet dvovrstni. A ko se namreč izpusti ali zamolči vrhnji rek, tedaj je entimem prvega reda. Obrazec mu je ta le : S ■ b, c; tedaj je po nepopolnej priliki verjetno, da pojem B ima tudi znake in lastnosti d in c in da je tedaj v pojmu A zadržan. 83 - Razlog, da moremo sklepati z dokazom nepopolne prilike iz nekaterih enakih znakov ali lastnostij na enakost vseh drugih, je njihova medsebna zveza, ker en znak ali lastnost zahteva drugo. Da je namreč ta medsebna zveza znana in posebnost vsakega znaka, tedaj bi 1 e h k o sklepali iz enakosti enega na enakost vseh drugih. Popolna prilika rabi se mnogo v računstvu. Tako je n. pr. prosto pravilo trojno poraba popolne prilike. Dalje dokazuje algebra veliko dokazov s pomočjo popolne prilike. V drugih znanostih pa se ona zato manje rabi, ker ne moremo niti pojmov niti njihove zveze dovoljno natančno določiti in z besedami označiti. Po nepopolnej priliki sklepamo iz lastnosti in oblike zemlje na lastnost in obliko drugih nebeških teles. Zvezdoslovje uči, da ima premičnina Mart nekatere lastnosti, ki na zemlji vzroknjejo rastlinstvo, in zato ono sklepa po nepopolnej priliki, da so verjetno tudi na Martu rastline. Zvočni traki imajo večinoma lastnosti, ki so trakom svitlobe enaki, ker pa zvočne trake vzrokuje trepetanje, tedaj je verjetno, da tudi trake svitlobe stvarja trepetanje. § 100. Dokaz navoda. Tudi dokaz navoda je ali popoln ( inductio completa s. exacta), ali nepo¬ poln {inductio incompleta). Popolni navod izvaja sklep po pravilu: Ako imajo vse posamezne vrsti A, B, C . . . istega roda S znak ali lastnost P, tedaj je nujno istina, da ima tudi ves rod S znak ali lastnost P. Obrazec mu je tedaj: A in B in C . in N so P S je ali A, ali B, ali C, . . . . ali N vsi 8 so F. JS popolnim navodom spoznavamo obče lastnosti, vrsti istega roda, in rabi se posebno mnogo v prirodnih znanostih, računstvu in geometriji. Kor pa mnogokrat vseli členov ali vrstij roda S ne poznamo, ampak samo njih določeno množino, zato ne moremo vselej izvajati nujno istinitega sklepa: vsi S so P, ampak samo verjetnega, in baš zato moremo se tudi ne¬ popolnega navoda posluževati. Nepopolni navod osniva se na pravilu. Cim več posameznih vrstij istega roda ima isti znak ali lastnost, tem veča je verjetnost, da ima ta znak ali lastnost tudi ves rod in tedaj vse druge še zdaj neznane vrsti. Obrazec mu je tedaj: Znane vrsti A, B in C . . . . so P S je nekaj A, ali B, ali C . tedaj jo verjetno, da so vsi S