&t> 129.                                                v Gorici,  v soboto dne 27. decembra  1902.                             Točaj XXXII,
likal* trikrat aa teta t Šestih lidaajlh, in akter: vsak torek, eetrtek in tebete, BjiitruJ« i«-iaaje opoldne, veeerae tedaaje pa ob 3. uri po-poldne, in stane z uredniškimi izrednimi prilogami f ter « .Kažipotom" ob novem leluvred po poŠti pretentani   ali ˇ  Gorici   na dom poSiljana:
Vse teto.......13 K 2u h, ali gld. 6 6«
pol Jate........6 ../G« .   .   .„-3-30
«ečit leta  .......  8 . 40 .   .    ,'   *'?CT
rosamiSne Številke stanejo tO vin. Od 23. julija 1901. do preklica izhaja ob  sredah in sobotah ob 11  uri dopoludne.
Naročnino sprejema upravništvo v Gosposki ulici stv. 11 v Gorici t »Goriški Tiskarni« A. GabrSček vsa* dan od 3. ure zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa oč 9. do 13. ure. N» sareeHa kres depesliae aareea-lB* t» ae exlraH«v
Otttael la aaslaalaa se račanijo po petrt-vretab, če tiskano 1-krat 8 kr., i-krai 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Veakrat po pogodbi.  — Veije Brke po prostoru.
__Reklame in spisi v uredniškem delu 15 kr. vrsta. —
Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako Gdgo-
Vae za omiko, evobodo in napredek U
Uredništvo
se nahaja v Gosposki nlioi Bt 7 v Gorici v I. nadstr. Z urednikom je mogofie govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob .nedeljah in praznikih od 9. do 12. dop. UpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici it. 11.
Naročnino In oglase Je plačati loco Gorica, Dopisi naj se pošiljajo le uredništva.
Naročnina, reklamacije in droge reči, katere ne padajo v delokrog uredništva, naj se poSiljajo le upravniltvn.                  _____
„PBIMOBEC«
izhaja neodvisno od «Sooe» vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60.
«Bo5a» in »Primorec* se prodajata v Gorioi v to-bakarni 8ohwarz v eolski nlioi ;u JellersiU t Nunski ulici; — v Trstu v tobakarni LavronfiiS na trgu della Caserma in Pipan v nlioi Fonte della Fabbra,
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
»Gor. Tiskarna« A. Gabrsček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal.
Vabilo na naročbo.
Hali naročniki nas poznajo prav dobro. Taki ostanemo tudi zanaprej, zvesti narodno-naprednsmu programu, odločni in brezozirni proti vsem nasprotnikom svobodnega duševnega, narodnega in gospodarskega razvoja slovenskega naroda.
Od avgusta izhaja „Soča" le po dvakrat na teden. Vzroki so znanijn niso še dani pogoji, da bi izhajala po trikrat za isto ceno. Ako bi plačali vsi dolžniki, takoj bi izhajala po trikrat, in še prilogo bi imela ob sobotah. Naše potrpljenje z nemarneži od 1. 1898. naprej, ko je začela izhajati po dvakrat in pozneje po trikrat na teden, je bilo preveliko, da morajo zdaj potrpeti pa naročniki in pripomoči, da se zopet ustanove" boljši pogoji za daljši napredek našega lista.
Sicer pa naglašamo, da od strani naročnikov naših ni bilo nikake pritožbe, saj so zgubo nadomeščale redne priloge. Le ljubeznivo „Gorico" je bolela „zguba", ki je doletela naše naročnike, kateri so dobro umeli, da „Soča'» nima ob strani ne tiskovnih, ne katoliških, ne drugačnih skladov, kakoršne imata „Gorica" in „Prim. List". Zato so njena edina opora — zvesti naročniki. In ona „žrtev", katero so doprinesli, pač ni pre alika!
Po novem letu bo prilog Še več. Namenjeno imamo, da bo priloga skoro vsaki številki. — Podlistka bosta po dva, in sicer bomo prinašali krasen potopis mladega Slovenca v Rim, v Orijent, v Jeruzalem.
Cena ostane stara: kron 13-20 ali gld. fr.60 za celo leto.
Do gg. naročnikov imamo le eno prošnjo: redno plačevanje naprej, kakor je običajno povsod. Naj bi se priučili temu redu tudi naši rojaki l
Prosimo tudi vse somišljenike, naj Širijo list v vedno širše narodove vrste. Vsak somišljenik je dolžan, skrbeti za tako razširjevanje glasila narodno-na-predne stranke, kajti čimbolj je ta razširjen med narodom, toliko večja je moč stranke.
Oprti ob vsestransko podporo zvestih somišljenikov in naročnikov gremo pogumno na resno delo tudi v 1. 1903.
Uredništvo in upravništvo.
Farbarji delavstva.
m.
Da irr ;j društva, ki kaj pomenijo v socijalnem življenju, svojo zastave, proti temu ni kaj reči, ali oporekati pa je tema, da si hoče tako društvece, kakor je slov. kat. del. društvo, nabaviti svojo zastavo. Le recimo kar odkrito, da je prav nič ne potrebuje, in kdor pozna društvo, mora nam le pritrditi, ali klerikalci ljubijo zunanji sijaj, in edinole zato si nabavi društvo svojo zastavo, katera se bo, kakor obetajo, blagoslovila kar najbolj slovesno, in celo ljudsko veselico priredijo v Sf. Petru! Ako bi dali onim revežem, ki tvorijo  to droUvo,   vsakemu  nekaj  od   tistega
denarja, ki se ima potrositi za zastavo, bi bil denar bolje obrnjen nego pa tako! Kdo more temu oporekati? čemu metati denar proč za nepotrebno zastavo, ko pa ima društvo sto nujnejših potreb! AH dr. Pavlica hoče imeti zastavo, in društvo jo dobi. —
Zavod za slovenske sirote v Gorici! Skoro nismo hoteli verjeti, ko smo Citali resolucijo, da se hoče to društvece pobriniti za to, da s pomočjo nekega društva nekih •katoliških detoijubov" ustanovijo v Gorici zavod za slovenske sirote, Društveni ki so dobili nalogo, naj začnejo po deželi živahno agitacijo za tak zavod, in vse hočejo spraviti na noge; drž. in dež. poslance, županstva itd« Po Boga, velika naloga! Zavod za sirote, to je res nekaj, za kar se mora ogrevati vsak človekoljub, ali naravnost smešno in abotno je, ako se stavi taka resolucija v tako ubornem društvecu, kakor je Pavličevo. Tak zavod je drag, in to je taka institucija, da je Pavličevo društvece niti v sanjah ne more postaviti, zato smo prepričani že danes, da iz te moke ne bo kruha. Tak zavod bi so dal vzdrževati le ob treskih dežele in države v glavnem, toda saj menda poznajo gospodje »krščanski socijalisti* finančno stanje naše dežele in vedo, kje daleč smo še v naši deželi v gospodarstvu od tega, da bi stavljali take humanitarne zavode.
Naši deželi manjka še nebroj drugih vitalnejših rečij, predno bomo mogli stopiti tudi na delovanje take vrste. In ker je tako in ker vrhu tega vre v državi ter se pečajo naši vrhni politiki le z drugimi rečmi ter vedno le »spravljajo" in se »pogajajo*, »;! niti misliti v dogledni bodočnosti na kako uresničenje takega zavoda, ako bi se lotili tega vprašanja tudi zreiejški in pametnejši možje nego so dr. Pavlica, Ličan, Dugaritd... Bolj pametno bi bilo, nabirati v tako svrho, da se napravi kaj kapitala, iz katerega bi se podpiralo sirote delavcev. To bi bilo za sedaj po našem mnenju edino umestno. Le nikar ne zletati tako visoko, da se ne pade prenizko!
Resoluciji, katero je stavil Lovišček, da naj se pobriga dr. Gregorčič glede oddaje javnil del, kakor na primer sedaj pri boh. železnici, da poskrbi od vlade, da ima ozir na domačine, ni kaj oporekati. Toda mi smo tega mnenja, da resolucija ni naslovljena na pra : naslov, kajti prepričani smo, da dr. Gregorčič ne zgane niti s prstom, pa če laški delavci tudi vse pojedo slovenskim izpred ust. Ne smete pozabiti, da je don Gre-gorcig »deputato fciulano" in da ima obveznosti nasproti Lahom..,.
Tako smo pregledali in označili v kratkem »delovanje" kat. slov. delav. društva, katero je pač tako, da je videti na zunaj sijajno in mogočno, od blizu pa je strašno klaverno in vsakdanje, in kdor pozna to društvece, ki sestoji iz samih najnižjih težakov in dninarjev, ta se mora razsrditi, ko čita, s čim da mučijo na zborovanjih ubogega izmučenega trpina, in reči mora, da grdo farbajo delavstvo in svet oni zveličarji, ki pobijajo na shodkih omenjenega društveca soc. demokrate in naprednjake ter ki zidajo zavode itd. — Vse to pa delajo, kakor smo že rekli, radi tega, da se bliščijo v javnosti. Le za blesk jim je, kajti da iz njihovih načrtov ne bo nič, o tem so že naprej prepričani, Zato pa so farbarji delavstva 1 Ako bi hoteli biti res dobrotniki onega nizkega delavstva, katero so zbrali okoli sebe, potem bi ne delali  fantastičnih  izletov,  marveč bi
ostali lepo v onem delokrogu, kakorSen edino pri s loj i društvu, In ako bi ostali tam ter iskali primerne pomoči in podpor svojim članom, potem bi bilo tako delovanje res vspešne — tako pa je pretirano, sega daleč čez meje, zato pa je tudi škodljivo in ne more društvo z nadaljnim takim delovanjem biti nikdar pravi zaščit delavcev, ki isto tvorijo, V* društvu samem pa tudi ni pravega reda, in ni zadovoljnosti, nikake prave mpredelbe glede podpor, radi česar se seveda ne čudimo, ako je povdarjal dr. Pav-lica na shodu, da se je bilo bati za obstanek društvene blagajne ter ako senamigava, naj se blagajnica preveč ne izkorišča. Zato pa bi bi.o bolj prav, da se pobriga dr. Pavlica na to stran ter opusti svoje visokoleteče misli, kajti kaj pomaga lačnemu drvarju be-lorumena zastava in kaj mu pomaga nabiranje za zavod, katerega ne bodo videla niti po prihodnji generaciji generacija; ako se že more nabirati, naj se nabira v tako svrho, da bodo res delavci kaj imeli od tega; kajti drugače je vse tako nabiranje le farbanje delavstva, kakor pač je grdo farbanje nizkega delavstva vse dosedanje delovanje slov. kršč. socijalistov na Goriškem. In s to trditvijo za sedaj zaključujemo.
Oomafie in razne novice.
Izkaz v zadnji »Soči« št. 128 »vstopnino pri koncertu p. in gl. društva" so pre-plačali — je popraviti oziroma dopolniti: gg. prof. Simon Rutar 10 K, prof. Košnik 2, Mozetič Josip 4 K in Savnig Ignacij 2 K.
Lastnik kavarne Central si vsoja obvestili slavno občinstvo, da se opusti v njegovi kavarni navada, deliti novoletne koledarje, in želi tem potom vsem srečno novo leto.                                       Udani
F. Pečenko.
Slaba vest. — Tat je tekel po ulici in kričal: »Lovite tatu, lovite tatu P Ljudje so tekli za namišljenim tatom, resnični tat pa je odnesel pete.
Naši kavči menijo, da so tudi dandanes ljudje še tako zabiti, da je taka sleparija mogoča. Ako tako mislijo, morajo že dobro poznati svoje ovčico, da so tako kratke pameti in jim je mogoče natvezati osla za konja.
V našem domačem razporu so se kavči vedno držali takega nečednega načina v boju. »Rečem ti, da mi ne porečeš I" to je naj-navadniše orožje, pa že jako skrhano.
Ko so čitale tiste bogoljubne duše tam pri »Gorici" govor nemškega cesarja ob Kruppovi krsti, jih je moral rezati v dno duše, ako je še kaj imajo. Sveti adventni čas je, torej verujemo, da so šli pred Božičem k spovedi, torej nič čuda, ako bi jih še začela žgati — slaba vest.
Toda nepoboljšljive! so, kakor kavči vseh časov in narodov! Da bi vsaj na zunaj prikrili to »slabo vest", so začeli s prstom kazati na »Sočo*, češ: »Ljudje božji, pa ne mislit?, da smo mi taki lumpi, kakoršne je opisal cesar Viljemi O ne, mi smo služabniki in bojevniki božji, taki lumpi so le .... bm pri »Soči". Hvala bodi Bogu, da mi nismo taki potepuhi!" — Nu, saj dobro poznajo priliko o farizeju in cestninarju, in ker eo kavči vedno z mogočnišimi, posnemajo seveda nehote farizeja I
Da smo take vrste farizejstvo primerno zavrnili, je naravno! — No, in na to šele
nam je razkrila »Gorica" — slabo vest, katero pa, nu kajpada, vidi pri »Soči". Ako bi vi ne imeli slabe vesti, bi vas Viljemovs besede ne zadele! Ali niso poštenjaki tam pri katoliški »Norici* ? Ko smo Citali Viljemov govor, smo ga do duše odobravali, no nismo ga hoteli izkoriščati proti kavčem, ker se nam take vrste boj skrajno studi, — a ker smo zavrnili infamije v »Gorici*, zato je to dokaz — naše slabe vesti! Ali je to logika! Mi bi morali mirno požreti vsako farovško lum-parijo, sicer dokažemo slabo vest! — Kajpada, to bi govorili potem: »AH vidite, kako smo »Soči* sapo zaprli! Kajpak, resnica je hud poper, ki jemlje sapo 1"
Taki poštenjakoviči so naši kavči I Potem pa naj se kdo čudi, da je naš boj na Goriškem tako osladen, tako odijozen, tako umazan! Nočemo ponatiskovaii iz »Gorice* citatov in ad hoc poiskanih notic, s katerimi so hoteli pobožni katoličani — ki reflektujejo na večno izveličanje, lumpi! — politiški povsem nedolžne, neprizadete, blage osebo izpostavljati zasramovanju ter smrtno žaliti • jih v najglobljih čustvih,., O, govor cesarja Viljema je do pike resničen za — »Gorico*. Toda vidi se, da slaba, kosmata fa-rovška vest ost.ja nepoboljšljiva, zato bo treba še večkrat — loparja, da jo zbudimo.
Vipavska železnica. — Tukajšnja trgovska in obrtna zbornica je odposlala na železniško ministerstvo prošnjo županstva v Ajdovščini, da se izvršijo na Vipavski železnici razne zboljšave ter se uvede še vlak, ki bo vozil okoli poludne iz Ajdovščine v Gorico in odhajal iz Gorice v Ajdovščino okoli 2. ure pop. Trgovska in obrtna zbornica je to prošnjo  ministerstvu priporočila v izvedbo.
Živinski trg, ki se je imel vršiti v četrtek, je radi božičnih praznikov odnesen na drugi četrtek meseca januvarija 1903.
Odtegnjena ovadba.—30-letni Anton Fabjan iz Bat je bil aretiran radi nevarnega pretenja proti svojim starišem. Ker pa so mu odpustili, se je odstopilo od sodnijske obravnave. Ker je bil ta Fabjan izgnan iz Gorice, so ga peljali domov.
V klavnici je mesar Illicher ponesrei usekal svojega pomečnika s sekiro, ko sta razdeljevala vola, v stegno ter mu prizadjal precej globoko rano. Prvo pomoč je podal pomočniku navzoči zivinozdravnik Borghe-saleo, potem pa so ga peljali domov.
Najden prstan. — Neka 54 letna Katarina Filipič z Ravnice je prišla v Raštel prodat prstan. Zlatar pa je spoznal prstan, da je last nekega gospoda v Gorici. Radi tega ga je zaplenilo redarstvo. Filipičevka je izpovedala, da je prstan našel njen sin na poti v Kromberg.
Tat. — Pred kratkim smo poročali, da je bilo ukradenih več rečij v vrednosti okoli GO K služkinji Lebanovi »pri belem zajcu* v Nunski ulici. Redarstvo je iskalo tatu in ga našlo, ki je neki 18 letni Al. Bianchi iz Genove, mizar. Pri njem so našli še vse raz-ven ure. Poslali so ga na »dogano*.
Bankovci po 1000 kron pridejo v promet z dnem 2. januvarija 1903. Ob enem se začno spravljati iz prometa stari bankovci po 1000 gld.
Državne mitnice se odpravijo v noči od 31. decembra 1902. na 1. jan. 1903.
Pozor, slov. glasbeniki 1 — (Razpis 2 častnih nagrad.) »Slov. pevsko društvo* v Ptuju bo obhajalo 1. 1903. dvajsetletnico svojega obstanka z velikim pevskim
koncertom avgusta meseca v prijaznem trga Ljutomeru ter razpisuje nalašč za ta koncert dve Častni nagradi po 60 kron za najboljši moški in mešan zbor. Kompoziciji naj ne boste pretežki ter kolikor mogoče v narodnem duhu uglasbeni. Rokopise je poslati odboru »Slov. pevskega društva* v Ptuju do konca februarja 1903. Glasbeniki naj se ne podpišejo na- svoj rokopis, temveč naj priloži svoja imena v zaprtem zavitku, na katerem bodi zabeležen naslov dotične kompozicije.
Odbor ,Siov. nevskega društva" v Ptuju, dne 20. decembra 1902. Deželni zbor. — K poročilu zadnje seje imamo še omeniti nekatere stvari. Vladni zastopnik je odgovoril na interpelacijo posl. Jakončtča glede zdravstvenih razmer v deželi in na interpelacijo posl. Lapanje glede državnih cest na Kobariškem. Akoravno ni dopustna debata v odgovorih na interpelacije, je vendar deželni glavar vstal, ko je končal vladni zastopnik svoj odgovor, ter zagovarjal deželni odbor nasproti interpelaciji g. Jakon-čiča in odgovoru vladnega zastopnika. Po-vdarjal je, da se deželni odbor že 13 let resno peča z zdravstvenim zakonom, da pa sloni načrt na popolnoma napačni podlagi za našo revno deželo. Cikal je pri tem na dr. Turno kot bivšega referenta v zdravstvenih zadevah v deželnem odboru, katerega je, kakor se je moglo razumeti, smatral tudi očetom dotične interpelacije. Kakor rečeno, je debata o odgovorih na interpelacije nedopustna, in zaraditega je dr. Turna, ko je dr. Pajer končal, napravil le opazko, da je to, kar je dež. glavarju dovoljeno, dovoljeno tudi poslancu.
Cerkljanski mlekarnici za napravo lastnega doma bo določil podporo peticijski odsek. Italijani so hoteli spraviti to zadevo v finančni odsek, pa je dr. Pajer tu odločil za peticijski odsek. Nekoliko debate je bilo pri predlogu dež. odbora, naj se odstopi državi 500 akcij vipavske železnice v nominalni vrednosti 100.000 K. Dr. Turna je pač opravičeno povdarjal, da bode vlada itak morala odkupiti deželi celo vipavsko železnico; kajti da bi kupila le del od Gorice do Dorn-berga, ki največ nese, ostali del pa pustila deželi na hrbtu, v to nikakor ne bode mogla dežela privoliti, in to moramo vladi tudi že sedaj povedati. Zato bi bilo docela nesmiselno vladi odstopati akcije vipavske železnice. Posl. Grča je predlagal, naj se preko tega predloga deželnega odbora preide na dnevni red. Vladni zastopnik je samo v laškem jeziku izjavil, da bo bohinjski železnica na korisi deželi, torej je umestno, da nekaj da. Italijani so sicer to stvar podpirali, ali pri glasovanju sta dva od njih odšla tako, da predlog vseeno ni bil sprejet.
Pri točki o organizaciji hipotečnega zavoda je dr. Turna bil mnenja, naj bi se na mesto začasnega ravnatelja imenoval pravni konzulent ali pa naj bi se isto mesto poverilo deželnemu računarju, ker se ta zavod itak ne bode mogel pečati z večjimi finančnimi operacijami in se sploh ne bode Bog ve kako razvil, kakor nobeden podobnih zavodov. Dež. glavar je tu dr. Tumi posegel v besedo ter začel popolnoma v protislovju s poslovnikom proti njemu polemizirati. Dež. glavar je hotel razumeti, da hoče dr. Tuma predlagati premembo statuta, ki je že potrjen, ter mu je vsled tega tudi vzel besedo. Dr. Tuma je energično protestiral proti taki zlorabi predsedniške moči, ker ni imel niti v mislih predlagati kako premembo Statuta, arnpal ;'j le govoril o mestu ravnatelja. Dr. Gregorčič je hotel predlagati neke premembe, če mu to dež. glavar dovoli. Dovolil mu je, pa so padle.
O Tolltvl na NabrežinI je nekdo sporočil v »Slov. Narodu", da se je napravila neka koalicija proti naro dno-na p r edni stranki ter je zmagala. —To ni resnično. Proti stranki ni bilo ne koalicije ne zmage, marveč volitve so se vršile v znamenju domačih osebnih nasprotij, v glavnem proti dosedanjemu županu in njegovi rodbinski zvezi. V nasprotnem taboru so stali naprednjaki v sprednjih vrstah, ki so tvorile veČino, in da je ta večina zmagala, so pritisnili razni življi, med temi tudi razni Italijani, toda s to koncesijo, da so volili tudi dva Italijana, med njimi — Favettija. Njegov prednik, tast Jugli, je bil več dob v stara-Šinstvu.
Da so so dobili Slovenci, ki so se dali tako daleč zaslepiti v domačem strankarstvu, je naravnost sramotno in vredno naj-
tolik greh možje, ki hočejo biti naprednjaki. — Narodno-napredna stranka mora odločno obsojati take stranske skoke somišljenikov na deželi. — Toliko danes. Pobližjih poročil nismo prejeli. Krivci se že sramujejo svojega greha 1 Je prav t Ali po toči zvoniti je prepozno.
Važna razsodba. — Doslej se je priznavala občinam pravica, da so se smele pritožili tudi na ministerstvo, ako se je občina izrekla za dovolitev gostilniške koncesije, I. in II. instanca pa koncesije nista dovolili. Upravno sodišče pa je sedaj izreklo, da imajo občine le tedaj pravico, pritožiti se tudi na ministerstvo, če je bila kaka gostilniška koncesija podeljena proti njihovi volji; drugače pa ne.
Lope za pijance."— Društvo treznosti v KL-wu je napravilo posebne lope, v katerih spravlja pijance, katere pobero na cestah, da se v teh lopah iztreznijo. Ti prostori so z železno ograjo predeljeni v prostore za moške in v prostore za ženske. Na mesec rabi pomoč teh lop 150—200 pijancev le iz inteligentnih stanov. Cesto dijakinje v tem oziru ne zaostajajo dosti za dijaki. Večina pijancev se strežne v par urah, dobe se pa tudi pijanci, pri katerih traja pijanost 15 ur. Pri takih so vsi napori družbe treznosti zaman.
14.843 službenih premij za podčastnike se je določilo v avstro-ogerski armadi za prihodnje leto. Največ jih dobi 55. peSpolk, namreč 122.
Koper pijančevanje. — Danska policija je izdala novo naredbo zoper pijančevanje, ki določa, da mora oni gostilničar, ki je dal pijanemu zadnji kozarec pijače, plačati prevozne stroške za pijanca na njegov dom, nadalje vse poškodbe, ki jih provzroči pijanec osebam in imetju, a če bi pijanec neposredno na to zbolel, ali se pobil, plačati mu mora tudi zdravnika in zdravila.
Listnica. — Ker je radi praznikov izšel list danes le v polovici, smo morali odložiti mnogo gradiva za prihodnjič; med tem tudi poročilo o znamenitem zadnjem učiteljskem zborovanju in zavrnitev .Primorskega Lista" na infamije, katere si dovoljuje proti nam v zadnjem času v svrho —• reklame za se, katero dela na jako nepošten način.
Razgled po svet;
Ruski zunanji minister grof L :.ib-sdorff potuje sedaj po Balkanu. Sedaj je v Bolgariji, slovesno sprejet, kakor je bil tudi v Belemgradu.
Slovenska Šolska Matica. — Slovenska Šolska Matica* priredi danes dne 27. decembra t. 1. ob 8. uri zvečer v .Narodnem domu" v Ljubljani predavanje g. ravnatelja Henrika Schreinerja o analizi duševnega obzorja otroškega. K temu predavanju se bavijo p. n. 5lani in vsi drugi, ki se zanimajo za dušeslovni proces učenja. — Obenem se naznanja, da v kratkem izidejo knjige, ki jih dobe društveniki za 1. 1902 (Pedagoški Letopis, Učne slike k ljudsko-šolskim berilom in zgodovinska učna snov). Dosedaj je pristopilo k društvu blizu 1100 članov. Ker pa je še čas za pristop, vabijo se s tem še enkrat učitelji ljudskih in srednjih šol in drugi razumniki v krog Matičarjev. Oglašati se je pri poverjenikih, oziroma pri blagajniku g. gimn. * ravnatelju Andr. Sene-koviču ali pri tajniku nadučitelju Fr. Gabršku v Ljubljani. Letnina znaša 4 K. Zlasti prosimo gg. poverjenike, da pridobivajo še novih članov. Čim večje bode število Matičarjev, tem lažje bode društvo vršilo svojo nalogo. Nekateri okraji se odlikujejo letos s polnoštevilno udeležbo. Naj bi jih posnemali tudi drugi I — Društvo je izdalo in založilo »Navodilo* k Crnivčevi I. računici, cena 1 K 20 h brez poštnine. Dobiva se pri odboru in po knjigarnah. Brez te knjige bi ne smel biti noben učitelj. — Dobivajo se tudi že lani izdane društvene knjige za navadno letnino 4 K.   Odbor.
•wNovIee" prenehajo. — Zadnja številka »Novic* naznanja, da završuje ž njo svoj 60. tečaj in da je ta številka — zadnja. Politično Življenje na Slovenskem so vzbudile »Novice* in je vodite dolga leta, naposled se je to politično življenje razvilo tako, da »Novic" ni več treba. V zgodovini slovenskega naroda jim je zagotovljeno častno mestno. Ustanovitelj in prvi urednik lista je bil dr. Janez Bleiweiss.
Romana brata In sestre. — Te dni sta dva otroka nadvojvode Toskanskega pred-
proga saksonskega prestolonaslednika, princesa Lujiza, je pobegnila od svojega soproga najprej v Solnograd, kjer se nahaja sedaj nadvojvoda Toskanski, in potem od tam baje v Švico. Njen brat, nad v. Leop. Ferd., pa je sklenil izstopiti iz cesarske rodbine, odložiti vse redove, tudi red zlatega runa, in se imenovati naprej le Leopold Wolfling. Princesa Lujiza da je živela dolgo v popolnem nesoglasju s svojim soprogom, dasiravno ima že pet otrok ž njim. Kakor povod temu nespo-razumljenju navajajo nekateri, da je imH prestolonaslednik ljubimske razmere z drugimi ženskami, drugi pa zopet trdijo, da je bila princezinja zaljubljena v učitelja francoščine. Nadvojvoda Leopold pa je že mnogo let zaljubljen v^ priprosto, a krasno meščansko hčer Viljelmino Adamovič. Star je 34 let, a se je hotel že pred šestimi leti t, njo morganatično poroči ti. Nedvomno izvrši sedaj ta svoj sklep. Nadvojvoda nahaja se sedaj z Viljelmino Adamovič v Švici.
V Trsta je bil obsojen na dva meseca strogega zapora dr. Elija Jezurum, zdravnik rešilne postaje in okr. bolniške blagajne.
Pri novi sibirski železnici je za potnike dobro preskrbljeno za varnost življenja in imetja. Nad 1000 uslužbencev je takih, ki so bili prognani v Sibirijo zaradi umora, ropa, tatvine itd. 597 morilcev je sprevodnikov, čuvajev in postajenačelnikov. Izmed 11.112 uslužbencev je analfabetov 7000.
Dekle k smrti obsojeno. — V Londonu je bila te dni obsojena k smrti tniss Byron, ki je zabodla nekega člana borze, kateri je dekle zapeljal, jo potem pretepal ter se je skušal iznebiti končno z obrekovanjem. Sodnik je obžaloval, da mu zakon ne dopušča izreči druge sobe, sodni dvor pa je izrazil mnenje, da pričakuje za gotovo po-miloščenja.
Razne vesti. — V Atenah se širi tifus. Okoli 400 ljudij je bolnih. — V Opatiji jo zblaznel 00 kralni ogerski milijonar Lizar Dongjerski. — Iz Budimpešte poročajo, da se je 9-letni otrok Bsolbos v Ilascu, sin učitelja, radi slabega spričevala vrgel pod brzo-vlak, ki ga je povozil. — Iz Andišana poročajo o velikanskem potresu. Vseh mrtvih je okoli 4000. 800 trupel so že iskopali izpod razvalin. Voda u Vodnjakov je hipoma izginila. — Meseca marca prih. leta se snidejo baje v Opatiji naš cesar, nemški in runuiri-ski kralj.
Narodno gospodarstvo.
Cena živinske soli  znižana.  — V
državnem proračunu za 1. 1903. se nahaja tudi postavka, tičoča se živinske soli. Zaradi velike važnosti tega predmeta za kmetijstvo je treba o tem znižanju izpregovoriti nekaj besed. Že leta 1848. je moral takratni finančni minister obljubiti znižanje cene živinski soli. Zgodilo pa se je to šele leta 1851. ter se je določila njena cena na 3 K za 100 kg. Ta cena je veljala do 1. 1868. Vsled slabih in splošno lehko ločljivih primesi, s kterimi se je sol, namenjena človeškim potrebam, denaturizirala, so neimovitejši sloji iz živinske soli prirejali dokaj užitno sol za človeška jedila in so na ta način državo goljufali. Ker poslednja tem nedostatkom ni mogla priti v okom, je omenjenega leta sploh ustavila pripravo in oddajo živinske soli. To je trajalo noter do leta 1893, ko je država na opetovano zahtevo prizadetih krogov prodajo živinske soli, koje očiščenje je znatno otežkočeno, zopet dovolila. Cena pa je poskočila na 10 K za 100 kg. Pri tej kupčiji je imela država veliko dobička, čeprav je bil krivičen. L 1896 pa je morala predložiti nov zakon, tičoč se živinske soli, oziroma njene cene, ki se je znižala na 6 K. Z novim letom stopi ta zakon prvič v veljavo. Čeprav je znižanje cene za to vele-važno potrebščino velikega pomena za kme-tjistvo, se mora vendar na drugi strani ugovarjati tudi tej ceni. Država ima namreč sedaj lep dobiček na račun kmetovalcev. Proti takemu krivičnemu obdačenju se morajo kmetovalci zavarovati in zahtevali na drugi strani odškodnino. To se seveda ne bo kmalu zgodilo, aH vstrajnost pripomore do cilja. Zatorej na delo l                            »Kmet.*
ostreje obsodbe. Obžalujemo, da so zagrešil I met splošnega zanimanja. Hči njegova,
Književnost.
»Križarji.* — Neka gospodična, zvesta Čitateljica našega podlistka, nam je pisala kaj ljubeznivo pismo, polno idealnega navdušenja za velikega Poljaka Sienkievicza in njegove »Križarje*, katere zdaj prinašamo v podlistku. Ali ne more dočakati konca, tako živo se je zavzela njena mlada duša za junake tega romana. Ona hoče izvedeti od nas, kaj je biio z Zbiškom in Danušo ter Jagjenko, katero je vzel in kakošen je konec. Mladi gospici in njenim sovrstnicam radi vstrežemo brez strahu, da bi manjšali zanimanje za ta slavni roman svetovne slave. Povemo torej.
da je tisti Smentani Zbišek, na katerega je zdaj naša gospica jezna zaradi hladnokrvnosti do vrle Jagjenke, vzel obe, najprej Danušo in konečno Jagjenko, s katero je dolgo živel srečen, slaven in bogat. — Na knežjem dvoru, kjer se zdaj mudi, je zbolel, in tam so ga poročili z Danušo ob njegovi postelji, no še predno je bila njegova prava žena, so jo zaplenili Križarji. Da bi jo oče Jurand rešil, so ga pod to pretvezo zvabili k sebi, zaprli, mučili, oslepili, odtrgali mu jezik, odtrgali jedno roko, in takega spustili. Prišel je vsejedno k svojcem in po daljšem času so ga razumeli, kje je DanuSa. Zbišek jo je fešil, ali bila je skoro blazna in je umrla na vročnici še predno so jo pripeljali domov. Jagjenka je bila šla s stricem Matijo za Zbiškom. V tem pripovedovanju je prekrasnih prizorov. Zbišek je bil besen na Nemce, in tudi po smrti Danuške je do pike izpolnil vse obljube in se kruto osvetilrSlaven seje vrnil, našel Jagjenko še vedno enakega mišljenja, enake ljubezni, in konec je bila seveda ženitev v vsestransko zadovoijnost.
Upamo, da je mlada gospica zdaj pomirjena in zadovoljna s to našo indiskret-nostjo. Morda smo preveč izdali, no reči moramo, da se ta roman razvija v daljnih treh knjigah tako zanimivo in divno, da ga bodo z radostjo čitali v?i, stari in mladi. Doslej je šele dobra četrtina romana. Prvi teden marca izide prva polovica v elegantni knjigi in se bo razpošiljala naročnikom »Slovanske knjižice*. Obsegala bo okroglo 500 stranij v obliki ,Quo vadiš?" na finem papirju za bagatelno ceno 90 novftičev.
##*#*L**#L*####L
Blag. gosp.
Piccoli,
lekarnar Ljubi   n .
Pri nekej goitpej, katera j*s trpela dolgo časa na nervoznosti, som vporabljal z iz« vrstnim vspehom Vali železnato vino. Prosim torej, pošljite mi nadaijnih šest steklenic imenovanega vina,
Dr. L. Rirber
c. kr. Štabni zdravnik. KftštelJ štor. 10.
V Gorici, 6. junija 19iA. Jo v razprodaji v lekarnah v Oorlcl, Tol« minu, na Primorskem, v Trttu, Istri in Dalmaciji u K 2*-«) steklenica.                                4
Najceneji izvir dobrih
II«   s 3-letnini pismenim ja-n-vll    atvom
Hanns Konrad,
\im ir lir iltlslii - Mast it. 249.
(Češko). Lastno delavnice ur In fine meha.ilke. Dobra rem. ura is niklja gld. 375 Fina srebrna rem. ura , 5-i5 Fina srebrna verižica . - , VH) Budilnik iz niklja . . . » VT> Tvrdka y< odlikovana s s. kr. orloru; ima zlate in srebrne sveunje iz razstav ter tisoče priznalnih pisem. • • Ilustrovan cenik sfutfoaj!
v
Štiri učence
nitjih razredov se sprejme na stanovanje. Poleg dobre hrane in zdravega stanovanja dobe" učenci brezplačno in-strukcijo. Poleg hiše je dvorišče in vrt v uporabo. Naslov poveupravn. »Soče«. Odd* se tudi meblirane soba.
Razpis službe.
V ob5ini Biljana v Brdih je j pisana tajniška služba z letno plačo 600 kron. Prošnje s spričevali popolne sposobnosti slovenskega jezika je vložiti pri županstvu do 14. jan. 1903. — Želi se tudi nekaj znanja nemškega in italijanskega jezika.
Županstvo v Blljani.
Župan:
ŠilllgoJ.
Učenca-vajenca,
ki je dovršil ljudsko šolo, lepega obnašanja, veščega razven slovenskega tudi nekoliko italjanskega in nemškega jezika, sprejme Jakob Klemene, trgovec z manufakturnim blagom v Trstu, ul. S. Antonio 1.