'he Oldest Slovene Daily in Ohio Best Advertising Medium ENAKOPRAVNOST EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio Oglasi v tem listu so uspešni LUME XXII. — LETO XXII. en j a in sveta CLEVELAND, OHIO, MONDAY, (PONDELJEK) AUGUST 7, 1939. ŠTEVILKA (NUMBER) 182 — Mrs. James I 1 S Se je Poslovila od a rno^a ter odpotovala s rp "J111 ^ormandie v Evro- i 0 a ko bo prispela v South ' Hrvatje ne zahtevajo več revizije ustave in razdelitve države na pokrajine Kompromis je bil dosežen zaradi nevarne napetosti mednarodnega položaja. — Državna obramba in vnanja politika ostaneta še nadalje v rokah centalne vlade. ZAGREB, 6. avgusta. — Na*--- Bled je prispel jugoslovanski re- ODKRITJE SPOMENIKA MIRU Pton, bo ker vsekakor presene-j0 bo tam pozdravil 0Z' ki je odpotoval za i ameriškim, transatlant-letalotn ---ni:„ i Zena "American Clip- •ti a *ve' dl 36 on od' ^DELAVCI ,v tunelu Ji ilv'H' .pa- — V soboto 11 štirje delavci, zapo-vrtanju Laurel Hill tu- i v. -p0 Stal milijonov do-U ^elavci so bili na ; ^opal' ^ ^ ^ odtrgala ; onm skala, četrti i e§el ranam v bolniš- j lin. J-ETALII i i je v soboto v I Ha J)1^a v Španiji tre- | WenflH^'0 neTnško letalo 1 1 zračn-6' 1(1 J® oskrbovalo in u 1 Promet med Barce-s„ M,i ubi-lcii Posadke in štirje 1 PO ^0vem receptu e' %• ■— V Harlan J^rsile y sobotojjri- ?lni ma^!!ala- Prav ta- pusti centralni vladi, dočim bo avtonomna Hrvatska kontroli-raala v svojem okrilju vse o-stale zadeve, vključno ekonomijo in prosveto. Tretja. — Bodoči kabinet bo odvisen od kompromisa. Dalje je dr. Maček odnehal od zahtev po izpremembi ustave, in sicer zaradi splošne krize v Evropi. Ustava ostane torej nedotaknjena, razen če izvzamemo, da se bo črtalo nekatere stavke o dekretih, ki stoje v členu XVI. 53 GROBOV PRIČA O FAŠISTIČNI STRAHOVLADI MADRID, 6. avgusta. — Uradno se naznanja, da je bilo tekom zadnjih 48 ur usmrčenih pred puškami strelcev 53 oseb, ki so morale s svojim življenjem plačati za umor Isaca Ga-baldona, inšpektorja vojaške policije, njegove sedemnajstletne hčerke in Jose Luisa Dieza, člana civilne garde, ki so bili umorjeni dne 29. julija. Oblasti so odločene, za-treti vse subversivne elemente; zato se vrši razprava še proti sedmim na-daljnim, ki so bili zapleteni pri teh umorih. Ljudje, ki so bili usmrčeni, so bili obtoženi, da so kovali zaroto proti Gabaldonu in drugim uradnikom fašistične vlade. Gabaldon, njegova hčerka in Diaz so bili ustreljeni na cesti, kjer so ustavili svoj avtomobil ter vzeli vanj troje ljudi. — Teh grozodej-sev ni kriva "rdeča" strahovlada. Regent Pavle bo odločil o usodi Jugoslavije Knez namestnik pretehtava načrt federalizacije jugoslovanske države. MED 6. M. KORPORACIJO IN UNIJO JE DOSEŽEN SPORAZUM Clevelandski Fisher Body local je soglasno odglasoval potrditev sporazuma. V VEČINI TVORNIC SE BO ŽE DANES PRIČELO Z DELOM jo zopet novi davki Gornja slika predstavlja prizor, ko so odkrili pred nekaj dnevi v clevelandskih kulturnih vrtovih "Spomenik miru." Slovesnosti so se udeležili tudi Slovenci in Slovenke v narodnih nošah. Pri primarnih volitvah bodo mestu najbrže predloženi zopet novi davki v višini 1.5 stotink centa. Reprezentantje CIO avtne u-*- " " nije in General Motors korpo- QeVelandll 80 obeta-racija so v soboto popoldne podpisali memorandum sporazuma, s katerim se oficijelno konča stavka izučenih avtnih delavcev, zaradi česar se bo že danes (v ponedeljek) pričelo z delom v dvanajstih tovarnah korpora-cije, med katerimi je vključena tudi Fisher Body tovarna v Clevelandu. CLEVELAND. — Župan Ha- Memor&ndum sporazuma je rold H. Burton se bo danes pobil podpisan nato, ko je nad svetoval s svojim kabinetom, 7,000 stavkarjev skoraj so- ali ne bi kazalo, predložiti pri glasno odglasovalo, da naj se primarnih volitvah dne 3. okto-podpiše sporazum. j bra volilcem v odobritev pred- Kakor je izjavil Charles Beck- logo o novih 1.5-mil. davkih, man, predsednik Fisher Body Ti nameravani novi davki bodo lokala št. 45, so člani tega loka- posledica zadnjih WPA odredb, la soglasno odglasovali, da se ko se bo odslovilo od WPA del sprejme in podpiše sporazum. | mnogo nadaljnih delavcev, za Obrat se bo zopea pričel i katere je treba najti sredstva. Predsednik Roosevelt je še vedno optimističen in ne bo vrgel puške v koruzo Senatorji in kongresniki bodo ugotovili v svojih državah, da ljudstvo zahteva uzakonitev predlog, ki so pred- ložeiie za ljudski blagor. 1 WASHINGTON, 6. avgusta. •----— PričSuj^? da bodoči da se J™ na ta ali na oni način stavku joči delavci v nekaj dneh Pomaga. nazaj na delu, kar pomeni, da V svoji sinočnji izjavi je žu-bo pričelo z delom tudi 800 iz- pan Burton silno udaril po kon-urjenih mehanikov, ki so za- Igresu, ki ni hotel pred svojim stavkali dne 10. julija. j razhodom omiliti in izpremeni- Produkcijski delavci bodo ti drastičnih WPA " " poklicani nazaj na delo dičesar bo BLED, 5. avgusta. — Knez regent Pavle je pričel s študi-ranjem načrta, da se federali-zira jugoslovansko državo ter s tem zadovolji Hrvate, ki zahtevajo samoupravo, i Od Pavlove odločitve je odvi-jsna usoda vlade Dragiša Cvet- VITVE PRI YVPA' Soviča. Vsa tri jugoslovanska plemena — Srbi, Hrvatje in Slovenci — nestrpno pričakujejo Pavlove odločitve. NADALJNE ODŠLO- Washington, 5. avgusta. — Uradniki WPA administracije so pričeli nocoj s pripravami, da se odslovi v sredi oktobra od WPA del 50,000 delavcev. Pričakuje se, da bo vladni WPA administrator Harrington v ponedeljek ukazal odsloviti še ™2Le^"po"tem načrtubi Po načrtih premierja Dragi-še Cvetkoviča in dr. Vladimira Mačka, voditelja Hrvatov, bi vzela transformacija jugoslovanskega političnega sistema K« TJe, ^S^10. Zabave tudi v:0111 'n njihovim So prišli k otvo- ostanek onih 650,000 delavcev, ki so bili zaposleni pri WPA delih poldrugo leto ali več. hI let 'jeni H/ . -' Se udeležijo. t xt!"u"ici ,, .c' 1036 E. 72 j , Sinai bol- i iski 2nva včeraj ope-acasno niso do- % "iuč! ' ^07 tTbl Pn Mr. Ter-«ale Ave. POČITNICE SO ZGORELE GREENWICH, Conn. — Mrs. Hazelene Orr si je prihranila $100, katere je nameravala porabiti na svojih počitnicah. Denar je vtaknila v papirni zavoj, da bi ga bolje shranila. Ko je pa zdaj potrebovala denar, ga ni bilo nikjer. Po temeljitem premisleku se je spomnila, da je nedavno sežigala razno ropotijo, in takrat je vrgla v ogenj tudi zavoj z denarjem. Iz Minnesote Iz Minnesote, "dežele severnega sija in belih brez" nam pošiljajo pozdrave sledeči gl. odborniki JSKJ: Anton J. Terbo-vec, Anton Zbašnik, Louis Champa, John Kumše, Janko N. Rogelj, Joseph Mantel, Andrew Milavec jr., Paul J. Oblak, Frank E. Vranichar in Frank Tomasich. bile ustanovljene v okviru Jugoslavije nove države s samoupravnimi polnomočmi. LOUIS ADAMIČ POZDRAVIL MLADINSKO KONVENCIJO JSKJ Kakor nam poroča Mr. Anton J. Terbovec, urednik "Nove Dobe", je prišli petek imel kratek govor pred mladinsko konvencijo JSKJ v Ely, Minn., pisatelj Louis Adamič, ki se baš zdaj nahaja na potovanju v Minnesoti. Mladina se je počutila, zelo počaščena z njegovim posetom. Adamič je obiskal tudi mesto Eveleth in namerava za nekaj časa ostati v Two Harbors, Minn. — Alben Barkley iz Kentucky-ja, voditelj senata, je izjavil, da je predsednik Roosevelt prepričan, da ko se vrnejo kongresniki in senatorji zopet k zasedanju, bodo odobrili večino predlaganih administracijskih predlog, ki so jih položili na polico ob razhodu kongresa. Na splošno pa je predsednik Roosevelt zadovoljen z akcijami kongresa, ki se je razšel v soboto večer, je dejal Barkley. Predsednik se ne misli odpovedati niti enemu svojih važnejših legislacijskih objektivov, temveč bo storil vse, kar je v njegovi moči, da ž njimi prodre. Dalje je predsednik mnenja, da bodo senatorji in kongresniki drugačnega mnenja radi marsikaterih administrativnih predlog, ko se vrnejo zopet v Washington, kajti ljudski sentiment doma jim bo dokazal, da ljudstvo želi, da se uzakonijo razne mere New deal administracije, ki streme za tem, da se ljudstvu pomaga. Predsednik pred ljudstvom Sicer pa kažejo vsi znaki, da bo imel predsednik Roosevelt sam kaj reči o teh vprašanjih, ko bo odpotoval v oktobru na svojo predvidevano turo na za-padno obal. Med voditelji kongresa, ki se je pravkar razšel, vlada deljeno mnenje, da-li bo ljudstvo doma odobravalo ali grajalo to nenadno neodvisnost in samostalnost, ki jo je pokazal kongres tekom zadnjih tednov zasedanja. Kultura SEJA ŠKRJANČKOV Starši mladinskega zbora "Škrjančki" so tem potom vljudno prošeni, da se gotovo udeleže prihodnje seje dne 9. avgusta ob 8 uri zvečer v navadnih prostorih. Seja je zelo važna, torej na svidenje vsi! Kongres perutninarjev Kongres perutninarjev bo danes zaključen. Kongres je bil o-gromen uspeh ter je nadkrilil vsa pričakovanja. Vsega skupaj je obiskalo razstavo perutnine 789,000 ljudi. Popravek V zahvali Frančiške čermelj je bUo pomotoma zapisano, kje zapušča hčere in sina. V Južni Ameriki zapušča samo Jožefa v stari domovini pa Otilijo, Rezko, Paulo, Maxo in sina Jožefa. V Clevelandu pa Jennie ter več vnukov in vnukinj. Samomor z žago Steve Vasenda, star 58 let in stanujoč na 3076 E. 53rd St., je izvršil samomor, in sicer na precej neobičajen način. Šel je namreč v klet, kjer le imel cir-kularno žago na elektrišni pogon, katero je spravil v pogon, nato pa pritisnil vrat pod ostre zobe vrtečega se zobčastega kolesa. Zapušča ženo in dvoje sinov. Izplačalo se je V soboto večer sta dva oborožena lopova napadla Josepha Mittlemana, 55 let starega prodajalca sočivja in sadja, ki ima svojo stojnico na Woodland Ave., in E. 10th St. Mittleman se je peljal s svojim delavcem Camelo Mascelinom na svojem truku; ko sta ju prestregla dva oborožena roparja, ki sta vzela Mitlemanu $500, kar je dotič-ni dan iztržil. Samostojna Zairja Izlet pevskega društva Samostojne "Zarje ", ki se je vršil včeraj na Močilnikarjevi farmi, je dobro uspel ter zadovoljil vse navzoče. Zarjani so z dobrimi jedili in hladno pijačo poskrbeli za telesni blagor navzočih, z lepo slovensko pesmijo pa tudi za njihov duševni užitek. Bilo je v obilici zabave in dobre volje. Šivalni klub Jutri, v torek zvečer, se zbere šivalni klub od Progresivnih Slovenk, krožek št. 2, pri Mrs. F. Candon na 1058 E. 72 St. bo pač nanesla potreba po nji-, no dodatno breme na t__________ hqvem delu. Produkcija modelov..,poaamezniKdrž-iv in .mest.. !••• v • za leto 1940, ki je zaostala za za tekoče stroške in sedanji re-mesec dni, bo približno v dveh lif nimajo dovolj denarnih sred- tednih zopet v polnem teku. Knudsen poroča o ugodnih izgledih William S. Knudsen, predsednik General Motors korporaci-je, je izjavil, da se bo prihodnje leto delalo prav tako ali še bolje kakor leta 1939, ko so delavci korporacije prejeli približno $400,000,000 na plačah. Med določbami novega sporazuma so tudi sledeče: JAMSTVO od strani unijskih uradnikov, da tekom izdelovanja 1940 modelov ne bo nebe-nega zastoja v delu, dokler ne bodo vsa sredstva pogajanj izrabljena. Ta določba pomeni, da ne bo več nobenih "divjih" stavk. KORPOR ACIJ A bo priznala CIO avtni odbor za pogajanja v vseh onih tovarnah, kjer ne stev. Zato bo zopet davkoplačevalec tisti, ki bo trpel. Občni zbor Slovenske moške zveze V soboto dopoldne so se zbrali v Slovenskem domu na Holmes Ave., k svoji konvenciji zastopniki Slovenske moške zveze. Poleg glavnega odbora je bilo na zborovanje 48 delegatov. Konvenciji je predsedoval gl. predsednik Fred Udovič iz Bar-bertona. Tajnik konvencije je bil Vincent Lavtar, zapisnikar pa Jože Grdina. Konvencija je sklenila, da o-stane organizacija na neristran-ski podlagi ter da se sprejemajo vanjo člani slovenskega porekla, stari med 16 in 55 let. funkcionirata dualna odbora. Članarina znaša 25c na mesec, namreč CIO in AFL. S to določ- j za kar je član upravičen od $25 bo dobi CIO avtna unija eksklu- j do $100 smtnine; odvisno je od zivno pravico pogajanj v 42 G. M. tovarnah, v katerih je vključena tudi tukajšnja Fisher Body tovarna. NOVE DOLOČBE za "overtime" delo, po katerih dobe iz- let njegovega članstva. V glav. odbor ho bili izvoljeni sledeči: F. Udovich, Barberton, glavni predsednik; Anton Bud-man, Cleveland, prvi podpredsednik; Frank Bencina, Cleve- učeni delavci za nedeljsko delo land, prvi podpredsednik; Vin-dvojno plačo, čas in pol pa za ! cent Lavtar, Akron, O. tajnik; sobotno delo, ki presega 40 ur. i Jerry Zupec, Barberton blagaj----i nik, in Jože Grdina, Cleveland, Smrt v eksploziji Mrs. Louise Conors, stara 39 let in stanujoča na Laverne Ave., je v kleti svojega stanovanja čistila obleko z nafto. — Iskra iz električnega spoja ali pa iz plinskega grelca za vodo pa je povzročila eksplozijo nafte in ogenj, v katerem je dobila imenovana take opekline, da jim je podlegla. Na počitnice Miss Rose Chandek, 1053 E. 71 St. in Miss Antoinette Skok sta se podali na počitnice v New York. Ogledali si bosta svetovno razstavo in druge zanimivosti. zapisnikar. Nadzorni odbor: J. Linton, Barberton, Chas. Bene-vol in Nikola Klasa, Cleveland, finančni odbor: August F. Sve-tek, Cleveland, Frank Merhar, Cleveland in Joseph Piškur, Gi-rard, O. Glasilo Moške zveze je "Ameriška Domovina". Zvečer se je vršil banket in ples. Dar Slovanu Poznana Mr. in Mrs. James Rottar iz Euclida, sta darovala pevskemu zboru Slovan vsak po $5.00. — Iskrena hvala našima rodoljuboma za njiju požrtvovalnost in tako velikodušen dar! SfRAN 2 ENAKOPRAVNOST 7. avgu* UREDNIŠKA STRAN ENAKOPRAVNOSTI" 7. avj »ENAKOPRAVNOST« Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-5313 Issued Every Day Except Sundays and Holidays Po raznatelcu v Clevelandu, za celo leto.................................$5.50 ta 6 mesecev....................$3.00; za 3 mesece......................$1.50 Po pošti v Clevelandu, v Kanadi In Mezlcl za celo leto.................$6.00 *a 6 mesecev....................$355; za 3 mesece......................$2.00 Za, Zedlnjene države za celo leto ........................................$4.50 H 6 mesecev....................$2.50; za 3 mesece......................$150 Za Evropo, Jutno Ameriko In druge Inozemske države: se celo leto.......................$8.00 za 6 mesecev....................$4.00; entered as Second Class Matter April 26th, itilS at the Poet Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1878. O NADMOCI NEMČIJE V ZRAKU Angleški list "Daily Telegraph" piše o stanju angle-, budilo angleško vlado, da je začela misliti na redno pod ške oborožitve v zraku in o tem kaj je še potrebno: j poro akcije za zaščito beguncev. "Program, ki je bil postavljen^ leta 1935. in pred | dvemi leti izveden, je predvideval, da mora imeti Angli-, ja 1500 letal sposobnih za pivo linijo. Ko je bil v mavcu izvršen program za 1. 1936., se je zvišalo število letal za prvo linijo na 1750, pri čemer se je odredilo, da morajo vse armadne edinice biti opremljene z najpopolnejšimi letali. Program iz 1. 1938., ki bo dovršen v 1. 1940., pred- r Zanimive vesti iz stare domovine je. Glavni vzrok je, da je premalo šol, nekaj pa so tudi krive oblasti, ki ponekod niso dovolj stroge v zahtevah šolskega obis Premalo šol Obiskovanje osnovni šol je sicer v Jugoslaviji obvezno, ven-videva, da bo moralo znašati število letal za prvo linijo dar je v državi mnogo dece, ki 3000, od katerih jih bo moralo biti stacijoniranih v An- iz raznih vzrokov šol ne obisku-gliji 2370; v teh številkah pa niso všteta letala vojne mornarice. Razen teh letal razpolaga Anglija, še z velikimi rezervami. Kakšno je sedaj razmerje, ako primerjamo število letal, ki jih poseduje Anglija s številom letal, ki ka. Najboljše je glede šolskega jih poseduje Nemčija? Nemčija je imela leta 1935. 2500 obiska v dravski banovini ali do 3000 letal prve linije, Anglija 1750, 1. 1940. pa jih bo Sloveniji^ kjer ostaja brez imela 2370. — V koliko se je letalska sila Nemčije od 1. °snov,n° šolskega pouka le sest 1rioo ~ , . ii- i ii.ii , -.r^no desetink enega odstotka otrok. 1938. povečala m kakšna bo njena letalska sila 1. 1940? |V drugih banovinah d03ega ite. Do pred kratkim je bila proizvodnja letal v Nemčiji znat- Vilo otrok, ki ne obiskujejo šol no večja kot v Angliji, četudi ni več tako velikega neso- od 15 do 59 odstotkov; zadnje razmerja, ako primerjamo letalske sile obeh držav, pa je omenjeni najvišji odstotek je v vendar nujno, da Anglija svoj program iz 1. 1938. razširi. ^ vrbaski banovini. Za prvo linijo ima Anglija spričo razširitve njene fronte i e , 777 . i i i. i ai. -i . -i. i j • j • -i ji Sokolski dom premalo letal. Število njenih eskader se je dvignilo od j v Metliki v Beli Krajini Je 123 na 125. Sedaj, ko smo uspešno prebrodili vse zapreke bil dne 9. julija slovesno otvor-v proizvodnji, bi bilo nespametno, ako bi tega uspeha ne jen novo zgrajeni sokolski dom. izkoristili do konca. — Tudi, ako bi^ se stvari zasukale Obširni otvoritveni program je tako, da bi ne bilo treba uporabljati bojnih letal, bi bil vseboval tudi javno telovadbo, denar izdan v te svrhe -plodonosno naložen." Skrečen obrat V kočevskem premogovniku je bilo včasih zaposlenih nad tisoč rudarjev, danes pa jih je komaj nekaj nad sto. Zaradi pomanjkanja naročil namerava uprava še število teh skrčiti na polovico. Za ostale pa je pred videno komaj 9 šihtov mesečno. Delavci, izmed katerih imajo nekateri številne družine, so v izredno bednem položaju. FRANCIJA V STISKI Francija je mnenja, da mora do trozveze za vsako ceno priti. Angleži pa so seveda bolj oportunisti, kar Francoze jezi, a pomagati si zaenkrat ne morejo. Anglija in Francija sta sicer dali popolno zagotovilo Poljski, da ji bosta v slučaju napada od strani Nemčije priskočili na pomoč, a tega napada niti ne bo ne, ker pripravlja Hitler boljši način. V Gdanskem bodo namreč nacisti najprej vzeli oblast v roke in se potem prostovoljno priključili k Nemčiji. Poljska bo morala to z orožjem preprečiti. Hitler se Poljske in njenih zaveznic ne boji, a je zvedel, da ima Rusija resen namen zalagati Poljake z vsem potrebnim vojnim materialom, kar mu ne odkritje spomenika diši. A Rusija je baje pripravljena zalagati z Vsem potreb- Na Vidov dan, to je 28. juni nim tudi Nemčijo, če obrne svoje pustolovščine v drugo ja, je bil v Ljubljani pri Sv. smer. Tega se bojijo posebno na Romunskem, da bo Križu odkrit nagrobni spomenik Hitler preko Slovaške in Madžarske zasegel njene petro j pokojnemu slovenskemu pisate- lejske vrelce. Bolgarija in Jugoslavija menda iščeta veliko "nevtralnim grmom" zavetišča, medtem ko se Turčija in gtopnikov inteligence in prepro- Grčija, ki sta jih vzeli pod varstvo Francija in Anglija, I stega ljudstva. Glavni govornik tudi na črni listi fašističnih diktatorjev. Francija pa ima je bil Engelbert Gangl. Od ame- opravičeno bojazen, da Italija in Nemčija s pomočjo viških Slovencev sta bila navzo- Španije pripravljata obroč okoli nje in njenih kolonijalnih Au&ust Hollander in Joseph . ^ , ... , . v. , , Birk iz Clevelanda, ki sta vso posestev. Odtod pritisk na Anglijo, da mora za vsako, 3lovesnogt filmaIa ceno sprejeti sovjetske pogoje. Rusi pa hočejo za Mona-} _' kovo, kjer so prodali njeno najidealnejšo prijateljico in i krvno sorodnico češkoslovaško, sedaj drago zadoščenje na račun Francije in Anglije. Novi sokolski dom je zgrajen na najlepšem prostoru mesta, na Pungrtu, ob vznožju vino rodne Veselice. stotkov od domačih, 38 odstot kov pa od inozemskih turistov Dohodki od inozemskih turisto so skoro še enkrat toliki, kako znašajo izkupički za pšenico, k se izvozi iz Jugoslavije. Na j ve turistov poseča Primorje. bila tako dobičkanosna, da biT je vrednost sploh neprecenljiva, mogli mazača zavidati mnogi' Posestva pa mu nosijo vsak dan ugledni zdravniki. Nedavno pa čistih 1000 funtov šterlingov. je prišel Jakovljevič pred sodišče in tokrat ni imel sreče, da Kaj so proti temu imetja Fordov, Rockefellerjev in Morga- bi 'se izmazal. Zdaj je v listih nov! A pri tem nosi ta knez iz slednje pokrajine: Nova Rodezija, republika San Do-[dajali ljudje v trumah od blizu'jonov, če ne štejemo njegovega mingo in Filipini. Na Novi Rodeziji bi bila naselitev rno-i n *n njegova praksa je 277-karatnega diamanta, ki mu goča samo z veliko finančno podporo, v republiki San Domingo bi se dalo naseliti okoli 30,000 beguncev, na Filipinih pa okoli 10,000. Sredstva za dosedanje naseljevanje so se črpala samo iz zasebnih virov, le angleška vlada je v ta namen stavila na razpolago znesek 4 milijone funtov. Belgija, ki ima na svojem ozemlju okoli 15,000 beguncev, trenutno skrbi za okoli 3000 najbolj revnih, nizozemska vlada pa je pravkar ustanovila večje osrednje taborišče za begunce na svojem ozemlju. Za pomoč beguncem se je doslej iz zasebnih virov zbralo okoli 10 milijonov funtov, k čemer je treba dodati še okoli 5 milijonov funtov, ki jih predstavlja zasebno gostoljubje. Viri pa se izčrpavajo in novega dotoka ni več. To je vzpod- razglasil, da odhaja za dva meseca v zapor in da se za vedno odpoveduje svoji praksi. Ta odpoved pa menda ni iskrena, zakaj svojemu razglasilu je mož priključil dolg seznam oseb, ki mu baje dolgujejo zahvalo za ozdravljenje. V proglasu je tudi navedel, da je znašel zdravilo proti jetiki in da tega dejstva ne more nihče ovreči. Zelo mi je žal, ker ne bom več zdravil in v veliko uteho mi je, da sem colikim pomagal. Tako ganljivo zaključuje mazač svoj razglas, ki pa ima vsekakor značaj močne reklame. Močna država Z ozirom na vedno tesnejše zbliževanje med Jugoslavijo in Bolgarijo je značilno, da jugoslovanski listi navajajo številke, koliko znaša skupna površina Jugoslavije in Bolgarije in koliko znaša prebivalstvo obeh držav skupno. Jugoslavija meri 247,542 kvadratnih kilometrov in šteje 15,630,000 prebivalcev, Bolgarija pa meri 103,146 kvadratnih kilometrov in šteje 6,-415,000 prebivalcev. Skupna površina obeh držav znaša 350,-688 kvadratnih kilometrov, kar je več kot merita Anglija ali pa Italija, in skupno prebivalstvo obeh držav je 22,045,000. Idrijski rudnik Neki zagrebški tednik je pred dnevi objavil vest, da nameravajo idrijski rudnik, ki je bil 350 let last nekdanje Avstrijo in po vojni Italije, prodati nekemu privatnemu podjetju. V poštev prihajajo od države subvencionirana družba, ki eksplo-atira labinske in sardinske premogovnike, družba "Monte Ami-ato" in neko nemško podjetje. Že takoj po vojni se je govorilo o prodaji rudnika, a tedaj je delavstvo, ki se zaveda, da so delovni in socialni pogoji pod državno upravo vselej ugodnejši metij mnogih drugih maharadž Tisoč in ene noči še drug svetovni rekord: je obenem naj-štedljivejši in sploh najbolj skopi bogati mož na svetu. V svojem življenju še nikoli ni zapustil svoje dežele, ima pa samo tri avtomobile in dva izmed njih sta skoraj neporabna. V Hajderabadu si pripovedujejo zgodbo o sladoledarju, ki je ponudil nizamu porcijo sladoleda za tri pence, pa jo je ta ogorčeno odklonil, ker mu je bila cena previsoka. Oblači se v najpreprostejše obleke in ne dovoljuje, da bi si moški člani njegove rodbine kupovali nove. Kadar svoje ponosi, jih daje predelati zanje. Pri tem pa nikakor ne gre za prazno pozo moža, ki bi lahko iz svojega zlata postavil goro. V resnici ima tako malo potreb kakor kakšen indijski fakir, sovraži ves sijaj, pozna komaj tri gradove izmed svojih tridesetih in je poskrbel za to, da je proračun njegove države v vzornem redu. Njegova edina strast je — pesništvo. Velja za enega redkih poznavalcev mrtvih hindujskih narečij. Ostali svet ga ne zanima. V ostalem je znano, da tudi i- $m — Dobila sem an< smo. oni® e,kn na v katerem je 'S so te sinoči videli na ^ ,0Pa ko lepo mlado damo. — To je grda laž. # ^ sem bil sinoči zunaj sa®L boj. £o go\ 'ej 'j pc Če j — Prosim vas, gos] sor, kako je to mogoč6' moj sin dobil v mate&j ^ no? — Zelo enostavno, reda nimamo. razli 'tovo NUNE NASEDLE LAT6 DETEKTIVU ta SKRB ZA BEGUNCE Kosovska slavnost Dne 28. junija se je vršila na Kosovem polju velika slavnost, i katere se je udeležilo okrog sto | tiAoč oseb. Bila je proslava 550-letnice zgodovinske kosovske 1 ki je že v svojem 16. letu pre Smrt slikarja V svojem rojstnem kraju, Klaijjcu je umrl znani hrvatski slikar Oton Ivekovič, star 70 let. Njegove zgodovinske slike so splošno znane in visoko cenjene. Ivekovič je dalje časa živel tudi v Ameriki ter je svoje potovanje po Ameriki tudi opisal. kakor pri privatnem podjetju, preprečili to namero. Po krizi 1931, ko je bilo odpuščenih več sto rudarjev, se je položaj nekoliko zboljšal. Če bo sedaj rudnik prešel v privatne roke, bo treba računati z novimi delovnimi pogodbami, spričo katerih se bo moral življenjski standard idrijskega rudarja ponovno znižati. Trdnjava na prodaj V Sisku na levi obali reke Kolpe pri njenem izlivu v Savo je leta 1544 zagrebški kapitel I n'kov ogromnih imetij. Mnogo zgradil močno trdnjavo za ob- j skrivnosti v političnem, gospo- Britski velebogataši Običajno govorimo samo o ameriških milijonarjih in milijarderjih, kakor da bi jih drugod tudi ne imeli, zlasti ne v Evropi. To haziranje je napačno. London je na primer še vedno največje poslovno mesto na svetu in Anglija prekaša Zedinjene države še vedno, kar se tiče last- rambo proti Turkom. V dolgi dobi je trdnjava mnogokrat menjala lastnike in je zdaj v posesti dedičev ekonoma Gulana. Že pred leti so Gulanovi dediči ponudili trdnjavo in 50 hektarov zemljišča okrog nje banski upravi v Zagrebu za 650,000 dinarjev. Kupčija še zdaj ni i sklenjena, vendar je upanje, da bo banska uprava v doglednem darskem in soc. življenju bomo razumeli, če ne pozabimo, da predstavljajo gornji deset tisoči te velikanske državne tvorbe še vedno najbogatejši in najsigur-neje podprti razred na svetu. Med njimi je dovolj ljudi, ki V neki ženski samostan nu je prišel možak, ki da mora po naročilu žavne policije izvršiti o gospodarstvu v sam1 svojim sigurnim nast" žigosanim izkazilom & . spelo, da je prednic0 1 > Zahteval je, naj mu P^ p, vse računske knjige i*1 la. Ko je knjige pod#^ gledal, je zahteval, naj nesejo blagajno. Mož je' predrzen, da se je n voljo 50 mark, ki so kale v blagajni. Dala J1 ka sestra iz svojega znesek v višini 575 m tem dal v ovitek, tega čatil in vzel s seboj, de popoldne zopet in ^ ne bi bilo zametavati. Pred nedavnim umrli gaekwar iz Baro-de je znal z davki tako dobro izhajati, da mu je pritekalo vsako leto samo iz tega vira 600,000 funtov šterlingov v zakladnico. Katiavarski maharad-ža ima letnega dohodka 500,000 funtov šterlingov, mizurski vladar 300,000, "najubožnejši med ubožnimi," patialski maharadža za ima še vedno 100,000 funtov . . , . . , v ■„ šterlingov čistega na leto. Kari. z' Pove a,> 'a aieni__4; pa imajo vsi ti maharadže mimo tega v nekovanem zlatu in srebru, platinu, diamantih, rubinih in drugih draguljih pa v posestvih, je prav tako neprecenljivo kakor vsa lastnina haj-derabadskega nizama. Če prištejemo še imetje Age-Kana, poglavarja indijskih in afriških muslimanov, lahko mirno trdimo, da ima teh nekoliko mož skupaj dosti več imetja, nego vsi milijonarji ostalega sveta skupaj. ma. rab 'a a vala jse Hge esai K 'go 'an st, "zre IZP( ez i Starokrajska pravila za zdravnika V neki knjigi iz dobe dinastije Mingov nahajamo sledečih pri najboljši volji in zares ne pet pravil za tedanje zdravnici vedo, koliko prav za prav ima- Mnogi med njimi, imajo izred-i no velik vpliv na politiko in času kupila vsaj trdnjavo brez .. .. . , v.. zemljišča in jo ohranila kot t ^nje ceprav se drzyo v o- zgodovinsko znamenitost. V t.em oz,ru P°P<>1"°- 0 ma drugačni nego njih amen- , , , , | ški tovariši. Toda najbogatejši Cetmea nmrla . mož v imperijn in na svetu tn- V Subotiei so z vojasktmi j a sploh je politično popolno- ma brezbrižen in tudi nima no častmi pokopali junaško ženo, | bivšo četnico Rizno Radovičevo\^ pretiranih osebnih nag- vzela ime Stojan in je potem živela kot moški. V raznjh čet-1 niških oddelkih se je junaško! nenj. Na dogodke ne vpliva nič, čeprav je po imenu vladar. To je nizam hajderabadski. S svojim polnim imenom in Te dni se je tako zvani "evianski komite" za zaščito i bitke, v kateri so padli srbski političnih beguncev sestal na sejo v Londonu pod pred-1 car Lazar in njegovi junaki, sedstvom lorda Wintertona. Odbor je prišel do za-: Srbijo pa so za dolga stoletja ključka, da ni več mogoče še nadalje prepustiti skrbstva ^asužnili TurkL Zanimivo je da "V . , ,. . e . . J l. ^, i ie srbski narod ravno iz tega za begunce izključno zasebnim organizacijam m pobu- poraza črpal moč in odločnosti dam. Angleška vlada trenutno že proučuje, kako bi sama ki je po stoletjih spet vrnila lahko priskočila na pomoč zlasti beguncem iz Nemčije, i svobodo in ga pozneje združila Teh je bilo po dosedanjih podatkih samo lansko leto naj- še z brati Hrvati in Slovenci. manj okoli 120,000. V prvem četrtletju letošnjega leta so; - zasebne organizacije oskrbele okoli 29,000 beguncev iz . lvu,,.ion turistov v. ... r, .... . , 1 Turistična zveza v Dubrovni- Nemčije m jim omogočile izselitev. Zaposliti pa je bilo ^ je lzdala publikacij0i iz ka. mogoče doslej le malo izmed njih. Računa se, da je bi ez ^^e je razvidno, da obišče Jugo-stalne zaposlitve. še vedno okoli 150,000 beguncev, ki j slavijo na leto približno milijon Žive V raznih evropskih državah. Od teh jih uživa naj- turistov. Na domače turiste od-lkovljevic, bivši mešetar, z razni- nič v primeri z gotovino, ki jo borila za svobodo svoje domo- gVOjimi naslovi se imenuje Lieu-vine, bila je večkrat ranjena in|tenant-General His Exalted je prišla tudi v avstrijsko ujet-, Highness Sir Mir Osman Ali ništvo, iz katerega jo je rešilo | Khan, Nizam of Hyderabad and šele osvobojen je. 9a svoje ju- Berar/ šteje 60 let in je pred naštvo je dobila po vojni kot kratkim slavil svoj srebrni vla-vojni dobrovoljec in četnik malo darski jubilej. Pri tej priliki zemljišče, s katerim se je skrom- so mu podložniki razen dragu-no preživljala. | Ijev, slonov in drugih lepih reči zlatnilcov za kakšnih Konec prakse ke: iskave. Šele naslednji začele nune sumiti, da sedle sleparju in. so fl policijo, ki moža sedaj KASPIŠKO MORJE $ POSUŠILO Moskovski listi z0Pe^j jo, da se bo največje 8i 'V ac 'ja m 0( Pl 'edl la(j hi ol on, morje na svetu, Kasp11 išk« j podarili zlatniKov za i 5 milijonov funtov šterlingov. 1. Ne oklevaj brez potrebe, če te pokličejo h kakšnemu bolniku, pa naj bo bogat ali ubog. Poskrbi zanj, najsi lahko plača ali ne. Nekdo te bo za tvoj prijazni trud že poplačal. 2. Obišči dekle, vdovo ali nuno samo ob navzočnosti kakšne druge osebe. Pri kakšni skrivni bolezni izvrši skrbno preiskavo in ne govori o tem nikomur, tudi svoji ženi ne. 3. Ne zamenjaj dragocenih1 .... i u • . . del je reci, kakor biserov ali jantarja, ki ti jih dado za pripravo zdravil. Bolje je, da jih da bolnik sam v zdravilo, da se izogneš vsakemu sumničenju. 4. Med poslovnimi urami ne zapuščaj svoje hiše, ne hodi ob tem času obedovat na izlete ali v pivske družbe. Obravnavaj je, počasi izsušilo. Nječ?" dina je danes že 25 m F malno morsko gladinOi njih dveh letih se je znl, poldrug meter. Vzrok ra v tem, da mu Volga^ vsako leto manj vode. trno lesno gospodarstv0' ob tem veletoku popoln0 čilo gozdove, je imelo dice, da so postale Pa<^. porečju Volge bolj red.. kanske množine vode lZ pa rabijo tudi za n^' stepnih predelov. Niža ne gladine v KaspiskeOj povzroča plovbi velike iti 'ji od LASTNEGA OTROKA ZIL Herbert Th0^. netiw Voznik Rosenvorwerka A ziji je vozil s konjsko | zimski oves v neki skede J na visoko nalože0^ zu in ni opazil, da mu ^ tekla nasproti triletna ^ ca. Otrok je padel P0^ / kolo, ki mu je šlo prek0 da je bil na mestu m rte ČUDNA RIBA Neki gost v slovaške'1^ svoje bolnike osebno in kar jim j vilišču Pieštanyh je v r l zapišeš, zapiši jim skrbno in hu ujel ribo z dvojnici razločno. ' Nenavadno ribo so opaz0 ^ 5. Ne imej nečistih misli, če koliko dni v tamkajšnje11' ^ V Rumi si je neki Rado Ja- To je velika vsota, in vendar s te pokličejo h kakšni prostitut- riju in so ugotovili, da ki ali priležnici. Obravnavaj ju z gornjimi, kakor s S1 se manj okoli 60,000 podporo. pade 70, na inozemske pa 30{mi vražami in s spretnim iz- hrani v zakladnicah svojih tri odstotkov. Dohodki od turizma koriščanjem ljudske praznover- desetih gradov. Tega denarja je Komisija je nadalje proučevala možnosti stalne na- znašajo približno milijardo di-selitve beguncev v nekaterih državah. Navajale so se na-, narjev na leto, od tega 62 od- enako kakor bolnice iz dobrih usti, ker se nadaljujejo družin. Cim si svojo dolžnpst istem žrelu. To je že dr of0 nosti pridobil sloves čudodene- za okroglo 250 milijonov fun-1 storil, pojdi in se vrni le tedaj,' mer, da so na Slovaški j ga zdravnika. K mazaču so pri- tov. Draguljev ima za 50 mili- ko te pozovejo. ; takšno ribo. ^gusta, 1939. II Nil ENAKOPRAVNOST STRAN 3 čutil, da to ni res. Če se igra, mu ne skrivaj boljših igrač, češ, da jih bo dobil v nedeljo, ker mu s tem vzameš vse veselje do igranja. Zlasti pa ne poskušaj citati pisma, ki ga je napisal svojemu prijatelju, razen si ohraniš otrokovo ljubezen Upoštevaj naslednje nasvete; av 0trok težko miruje, za- P0- če ti'slm'dovoli.^Spomni se7da miren m tih, ker mu .... .. , , , Sovražila dom 81 tudi ti sama bila nekoč maj- hna in večkrat mu pripoveduj kaj iz svojih otroških let — kako si si strgala krilo, ali zagrešila kako drugo nerodnost. Tako mu boš postala najboljša prijateljica. Morda si zelo želi drsalke ali kako drugo malenkost. Če le moreš, mu jo kupi in ga pri zajtrku preseneti z njo. Napravila ga boč neizmerno srečnega. Če ti kaj pripoveduje, ga poslušaj z vso pazljivostjo, kajti otroci imajo radi, da jih starejši poslušajo resno in z zanimanjem. Če ga moraš peljati k zobnemu zdravniku, mu nikar ne govori: "Ne bo to bolelo," marveč: "Malo korajže, pa bo vse prav!" Nihče ni srečnejši od človeka, ki lahko reče: "Moja najboljša prijateljica mi je bila mati..... 6 yP'J nad njim; "že spet si )ma^il čevljev!" marveč mu 1 Arbo 3 h h Prijateljsko potrep- J P0 ramenu. Ce v® Povrnil kakšno vazo a- o| 4 J črnilo, ga ne kregaj, ker 111 napravil tega name- 'tovo ma. raW'VOri mu: "Nisi za nobe-a lla ni Prav opravil tvo-vaia" • ' marveč mu le reci ln Pristavi: "drugič pa opravi." jige s^1 mu Vitanja, kajti ni v Prvo' kar otrok res-,r iUbL Ne obljubljaj mu Ce b0 priden", ker bo ,05« top® iflV 0%: P^p. :esar. ^0n§res utegne omiliti brutalno WPA postavo )aiiov • ' 0*est konference st, j ,lz Velikih ameriških '' ??fočii 0 nova WPA postava ^Posef niasno stradanje med .JezveJ;1?1' 36 Povzročil, da z'j ipetei( i H^res zganil. Pro-)rekii6 ZVezni senat glasoval )ni i e "oločbe, da morajo slgv,.1 ■So mesecev ali več m in i131* biti odslov- 1 sluča 'Se :iih ima v »ajbolj-1 v tpi 'U sPTe.ieti nazaj na 36 zvezni relif-18 rator Harrington 'itti .^.^ročil državnim re- 0d8lov> iteljem' <^a ustavi-l)ri2ad Ja^i delavcev, ki bi ;% ipei!.1pod to točko. Ta S?' Ia,li, (i, ' a očividno izdana ril'ca s] i-0 Poslanska ii ^utn eC^ledu senata ;t yona, ^J? določbo črtala iz ISk ^ V sliipo i 0,-ii rpsn ^^ožaj še vedno ^ ^ kot je opo- j G opo- %nis a konferenca se Pr^%h%eh leti dala zagotovilo, da se bo potom WPA preskrbelo delo in zaslužek za slehernega "zaposlji-vega" t. j. dela zmožnega brezposelnega, ampak to se ni nikdar izpolnilo. Celo takrat, ko je bila zaposljenost pri WPA na najvišji točki, je bilo v deželi še vedno milijon "zaposljivih" o-seb, za katere ni bilo nikjer zaslužka. Na podlagi reducirane apro-priacije bo število delavcev pri WPA tekom septembra znižano na 1,800,000, medtem ko je bilo 1 lanskega oktobra zaposlenih pri relifnih delih 3,100,000 oseb. V očigled predpisa v novi WPA postavi, da morajo občine plačati 25 odstotkov vseh stroškov pri večjih gradnjah, pa se bo število brez dvoma celo bolj skrčilo. Edini možen izhod iz kritičnega položaja bi bil, ako bi Rooseveltova administracija pri prihodnjem kongresnem zasedanju v januarja zahtevala dodatno apropriacijo za WPA. Stavka relifnih delavcev, ki je bila naperjena v prvi vrsti proti predpisu nove postave, s katerim so bile odpravljene linijske mezde za poklicne delavce pri WPA ter uveden 130-urni delovni teden za vse relifne delavce brez razlike, je skrahi-rala, potem ko je relifni administrator Harrington ukazal od-slovitev vseh onih, ki se v petih dneh niso vrnili na delo. Tekom stavke je prišlo v raznih mestih do nemirov; najbolj krvavi so bili nemiri v Minneapolisu, kjer sta bila dva delavca ubita, mnogo pa je bilo ranjenih. Problem rema za brezposelne je bil prvi in najbolj pereči problem, ko je Rooseveltova administracija stopila na vlado. Izgleda, da se danes po šestih letih in pol vrača situacija, ki je obstojala takrat. Roosevelt nima več kontrole nad kongresom, dasiravno ima njegova stranka v njem nominalno večino. Reakcija, republikanska in demokratska, je združena in se roga Rooseveltu in ljudstvu. Tak je položaj ,ko se dežela pripravlja na konvencije, ki bodo nomini-rale predsedniške kandidate in volilno kampanjo. Da-li bo predsednik Roosevelt iznova kandidiral, je še vedno zavito v meglo. Reakcija se navdušuje za nominacijo staro-kopitnega John Garner j a, sedanjega podpredsednika. Ko je John L. Lewis pred par dnevi tekom izpričevan j a pred nekim kongresnim odsekom ožigosal Garner j evo zakulisno ruvanje proti delavstvu, je poslanska zbornica nazdušeno aplavdirala govoru, v katerem je neki kon-gresnik zagovarjal starega lisjaka iz Texasa. r STOP- J WITH THE ECONOMY $5995 SfONWiV Brezplačna demonstracija — ugodna zamena — nizki, lahki pogoji. Obiščite vašega MAYTAG prodajalca Društveni Naprodaj dKe'>i4!ljena- 'a J6 pred tremi Proda se confectionary trgovina. Lahko naredi sam sladoled. — Vpraša se nt 15321 Waterloo Road. Razprodaja pralnih strojev Sedaj imamo razprodajo Maytag pralnih strojev, katere do-jbite po znižani ceni. Poslužite | se te prilike in si nabavite ' enega. NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE CO, 6104 ST. CLAIR AVE. in 819 E. 185 ST. OGLAŠAJTE V "ENAKOPRAVNOSTI" vf ; A SEZNANITE JAVNOST % VAŠO TRGOVINO POTOM... 'Enakopravnosti' AUGUST 13. avgusta, nedelja. — Piknik dr. "Danica", št. 34, SDZ na Zornovih prostorih, Bradley Road. „ 37. avgusta, nedelja. — Piknik Workmen's Sick and Benefit na Stuškovi farmi. 27. avgusta. — Olimpijada Slovenske dobrodelne zveze na Jack Pintarjevi farmi. SEPTEMBER 2. septembra, sobota. — Društvo Srca Jezusovega, Proslava 40 letnice, ples v S. N. Domu na St. Clair Ave. 9. septembra, sobota. — Plesna veselica, Lucky Stars, SDZ, v avditoriju Slovenskega Narodnega doma, na St. Clair Avenue. 9. septembra, sobota — Ples Eddie Kovacic for Council v Twi-Light Ballroom na St. Clair Ave. 16. septembra, sobota. — Ples društva "Comrades", št. 566, SNPJ v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Avenue. 23. septembra, sobota. — Ples društva Martha Washington, št. 38, SDZ v Slov. nar. domu, na St. Clair Ave. 23. septembra, sobota. — Gay Debs Club, ples v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Road. 23. septembra, sobota. — Ples S. D. Z. št. 37 v Twi-Light Ballroom na St. Clair Ave. 30. septembra, sobota — Young Men's Democratic Club, pies v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. 30. septembra, sobota. — Ples dr. Spartans, št. 198. SSPZ v Slovenskem narodnem domu, na St. Clair Ave. OCTOBER 1. oktobra, nedelja. — Statuettes Club, prireditev v Slovenskem dalevskem domu, Waterloo Rd. 7. oktobra, sobota — Ples društva Marije Magdalene v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. 7. oktobra., sobota. — Rana Club, ples v Slovenskem de-vavskem domu, na Waterloo Road. 7. oktobra sobota. — Društvo "Delavec" št. 257 SNPJ priredi Vinsko trgatev v Jugoslovanskem narodnem domu v West Parku. 8. oktobra, nedelja, — Koncert in ples Skupnih Mladinskih pevskih zborov v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue. 8. oktobra, nedelja, — Koncert Združenih mladinskih pevskih zborov v SND na St. Clair Ave. 14. oktobra, sobota. — Ples dr. Slov. Sokolice št. 442, SNPJ v S. N. D. na St. Clair Ave. 14. oktobra, sobota. — Friendship Grove, W. C., ples v Slovenskem delavskem Domu na Waterloo Rd. 14. oktobra sobota — Ples Žum-berak HBZ v Twi-Light Ballroom na St. Clair Ave. 15. oktobra, nedelja — Koncert in ples Industrialne Rad. Organizacije v SND na St .Clair Avenue. 15. oktobra, nedelja. — Cleve-landska federacija SNPJ proslavlja 35 letnico SNPJ v o-beh dvoranah SDD na Waterloo Rd. Popoldan program. 21. oktobra, sobota. — Dr. Lun-der-Adamič, št. 20, SSPZ obhaja 30 letnico s programom v SND na St. Clair Ave. 21. oktobra., sobota — Društvo Betsy Ross, ples v Slovenskem delavskem dmu, Waterloo Rd. 21. oktobra, sobota — Ples Bun co Girls Club v Twi-Light i Ballroom na St. Clair Ave. j 32. oktobra, nedelja — Koncert in ples zbora "Sloga" v SND, i na St. Clair Ave. Slov. Sokolice št. 442, SNPJ B v S. N. D. na St. Clair Ave. ; 5. n 23. oktobra, ponedeljek — Ples S. V. S. Cadets v Twi-Light Ballroom na St. Clair Ave. 36. oktobra, četrtek. — Ples dr. Clairwoods, št. 40, SDZ v S. N. D. na St. Clair Ave. 37. oktobra, petek. — Ples dr. "Carniola Tent'i, ša. 1288, The Macabees v SND na St. Clair Avenue. 38. oktobra, sobota. — Ples dr, Clevelandski Slovenci, št. Ib, SDZ v S. N. Domu na St. Clair Ave. 38. oktobra sobota — Local No. 1228, ples v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Road 38. oktobra, sobota — Zadružna plesna veselica z večerjo v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. 28. oktobra, sobota. — Ples A-cacia Club v Twi-Light Ballroom na St. Clair Ave. 39. oktobra, nedelja. — Waterloo Grove, WC., ples v Slov. Del. Domu na Waterloo Rd. 39. oktobra, nedelja. — Proslava 25-letnice dr. sv. Cirila in Metoda, št. 18, SDZ v S. N. Domu na St. Clair Ave. 39. oktobra, nedelja — Koncertna proslava 25-letnice društva "Zvon" v SND na E. 80th St. 30. oktobra, torek — Outdoors-men Club, ples v SND, na St. Clair Ave. NOVEMBER 4. novembra, sobota. — Združe- , ne Slovenke, SDZ., ples v Slo- j venskem delavskem domu na Waterloo Road. 4. novembra, sobota. — Ples Buckeye Stars v Twi-Light Ballroom na St. Clair Ave. 5. novembra, nedelja. — Slov. mtewt* r i 1,^1 j Ženska Zveza, št. 41, prireditev v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. 5. novembra, nedelja. — Koncert Blaue Donau, v S. N. D., na St. Clair Ave. 5. novembra nedelja — Koncert mladinskega pevskega zbora "Kanarčki" v Slovenski delavski dvorani na Prince Ave. 11. novembra, sobota — Plesno veselico priredi dr. Vipavski Raj, št. 312 SNPJ v Slov. Domu na Holmes Ave. 11. novembra, sobota. — Ples društva "Slovenec" št. 1, SDZ v Slov. nar. domu na St. Clair Avenue. wood Hive, TM, ples v Sloven- 11. novembra, sobota — Collin-skem delavskem domu na Waterloo Rd. 11. novembra, sobota. — Ples "Cvet Hrvatske Sestare v Twi-Light Ballroom na St. Clair Ave. 12. novembra, nedelja. — Pevski zbor "Jadran", koncert v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. 12. novembra, nedelja. — Opera Samostojnega pevskega zbora "Zarja" v S. N. D. na St. Clair Ave. 18. novembra, sobota. — Modern Crusaders, SDZ, ples v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Road. 18. novembra, sobota. — Ples Young Ladies Sodality SVS v Twi-Light Ballroom na St. Clair Ave. 19. novembra, nedelja. — Društvo "V Boj", št. 53, SNPJ, prireditev v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Road. 19. novembra sobota. — Ples Royal Hi Hats v SND, na St. Clair Ave. 19. novembra, nedelja. — Ples dr. Sv. Ane, št. 4, SDZ v S. N. Domu na St. Clair Ave, 19. novembra v nedeljo — Koncert in ples, priredi pevski zbor "Adria" v Slovenskem društvenem domu na Recher Avenue. 25. novembra, sobota — Ples dr. "Comrades", št. 566, SNPJ v Slovenskem narodnem domu, na St. Clair Ave. 25. novembra, sobota. — Društvo "Svoboda", SNPJ, prireditev v S. D. D. na Waterloo Rd. 26. novembra, nedelja. — Pred-dinski pevski zbor, koncert v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. 36. novembra, nedelja. — Mla-stava in ples dr. "Abraševič", v Slovenskem narodnem do- mu na St. Clair Ave. 26. novembra, nedelja. — Mladinski pevski zbor Slovenskega delavskega doma na Waterloo Road, priredi koncert v avditoriju Slovenskega delavskega doma. 29. novembra, sreda — Ples In-ter-Lodge League v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. 30. novembra. (Zahvalni dan), Koncert Soc. Zarje v avditoriju SND. 30. novembra, četrtek. — Slov. Dobrodelna Zveza, prireditev v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. DECEMBER 2. decembra, sobota. — Ples, Variety Club v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. 2. decembra, sobota. — Ples društva "Lira", v Twi-Light Ballroom na St. Clair Ave. 3. decembra, nedelja. — Obletnica in ples dr. Pioneers, H. B. Z. v SND na St. Clair Ave. 3. decembra nedelja — Koncert Slovana v Društvenem Domu na Recher Ave. 3. decembra, nedelja. — Društva "Združeni bratje", št. 26, SSPZ, ples v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Road. 9. decembra, sobota. — Društvo "Strugglers", SNPJ, ples v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. 9. decembra, sobota. — Ples dr. Janeza Krstnika, št. 37, JSKJ v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. 10. decembra, nedelja. — Predstava dramskega društva "I-van Cankar" v Slovenskem narodntem domu na St. Clair Avenue. 10. decembra, nedelja. — Klub "Oreški", prireditev v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. 16. decembra, sobota. — Božič-nica v obeh dvoranah Slovenskega narodnega doma — National Screw Mfg. Co. 17. decembra, nedelja. — Božič-nica in ples Slov. Mlad. šole v Slovenskem narodnem domu, na St. Clair Ave. 23. decembra, sobota. — Ples Svob. Slovenk, št. 2, S. D. Z. v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. 25. decembra, ponedeljek — So- citlistični klub št. 49, ples v Slovenskem delavskem domu, na Waterloo Rd. D OBOE O Ravnokar je izšla... velepomembna knjiga 0 1 IX i IT THE SLOVENES: A SOCIAL HISTORY" /r 1 m Get acquainted with this new wonder metal that cooks better, permanently "•tains its gleaming lustre, won't stain, rest or darken, cleans easier, lasts longer ■od safeguards health. Try it in your own kitchen—it's the best demonstration yon can make of the economy and ^aloe of this beaudftu cooking ware. ;' 1 SEE IT TODAY AT SUPERIOR HOME SUPPLY 6401-03 SUPERIOR AVENUE. O D spisal Dragotin Lončar prestavil v angleščino Anthony J. Klančar Ta knjiga bi moi^Ia biti v vsaki hiši kjer je tu rojena mladina, da se mladina seznani z zgodovino Slovencev. I O D O Knjiga je vezana stane $1 Dobi se v uradu Enakopravnosti, 6231 St. Clair Avenue < n STRAN 4 ENAKOPRAVNOST = Vladimir Levstik: 12 = PRAVICA KLADIVA POVEST -j i- llllllllllllllllllllllllllllllllllllll Za priči je naprosil znanega .ve, kaj bo z njim čez leto dni. trgovca v Bukovici in starega j Noč in dan mislim na to . . . ravenskega učitelja, ki je živel Če moreš, Krištof, pozabi! Bo-v trgu, odkar je bil upokojen; diva spet brata, kakor sva bila od Andreja ni hotel zahtevati te nekdaj!..." usluge, da ga ne bi spravil v Aleš še ni izrekel zadnje be-zadrego. Ko so podpisali, so šli sede, ko ga je brat krčevito v gostilno. Pri sosednji mizi je | zgrabil za roko. sedela družba ljubljanskih go- ; "Vse bodi pozabljeno, Aleš! spodov, zaverovanih v polgla- i Odpusti tudi ti meni, karkoli si sen, zelo patriotski razgovor. "Vse gre po sreči!" — te besede enega izmed njih so raz- mi štel v krivico ..." Krištof Blagaj ni vedel, kdaj se je nakopičila v njem ta meh-ločno udarile Krištofu na uho. | koba. Čeprav je sredi svoje — "Na Dunaju je bilo že ob ganjenosti še vedno čutil skele-novem letu sklenjeno; da bo ta I nje nezaceljivih ran in čeprav mesec vojna z Rusijo. Zdaj i- ] mu je nekaj šepetalo, da mli-mamo krasen izgovor! . . ." narjevo srce ni morda tako i Krištof Blagaj se je zagro- skesano, kakor so bile njegove hotal. Vsi so osupnili, najbolj besede, je vendar radostno zrl pa trgovec in učitelj ki nista na roko ki je ležala v njegovi j™" ^^^"LZh besed m nista mogla slutiti, za- desnici. Tom bila vec roka, kil^ ^ materam. Jljjcu, da bi še enkrat čuli njegovo = j besedo in še enkrat o vsem govorili, kar jih je družilo ta čas. Z njimi je vstopilo še nekaj drugih. Andrej je odprl svojo izbo vsakomur in je gostil vse enako, vedoč, da jih je privela ista dobra misel in isti pravični gnev . . . Ko so čez mesece in leta ležali v mokrih jarkih, teptali po cestah svojih brezkončnih pohodov in krvaveli na razriti zemlji bojnih poljan, so se živo spominjali tega slovesa pri Andreju Možini. In čudno, bilo jim je, kakor da so takrat molčali in ni skoro nihče zinil besedice. Nobeden izmed ti jih ni pomnil, kaj se je godilo, nobeden ni vedel, kako je odšel. V duhu so videli samo Krištofa Blaga-ja, kako je zdajci vstal in stopil pred Križanega v kotu, položil tri prste na njegove blede noge in izpregovorll: "Čuj nas. Ti, ki smo pred j Teboj prisegli zatiralcu naših pravic in našega rodu, izsiljeno in neveljavno prisego, v za- ima-od zlato svobodo . . . Amen!" ne bo več nazaj. Spomni se me kjer. Ležala je v svoji kamri, bilo več, nego je upal celo' Videli so sami sebe, kako so vsaj takrat, kadar ..." , ovijala si kite okoli vratu in se dvigali roke in prisegali za : Ni še izdavil besede, ko se je' davila z njimi, da ne bi zavpila njim ... ' lužgala v njegovih solznih očeh iz dna svoje krvaveče duše kaj se smeje. i je dvignila nož zoper njega. To 'katerihImamo kri Ob novem letu! In zdaj so tr- |ni. bi!a več 1 oka' 1x1 je iz mrž-1Sprejmi našo pravo . Čuj in ---------------------j----, . . . . . —£—j— ----- r----- obljubo! dili, da je treba vojne zaradi ['Je se» a "a njegovo as . ^ ;]Nja Tvojih pet krvavih ran se prestolonaslednika! j a je ro a ra a, naj izjega i jgaklinjamo, da ne priznamo Av- Žalostna je bila pot k notar-1 ^ vn^e^0vev n i ^ nK 0 86 strije za svojo domovino i t-^ ~ Sopanca je tiščala kakor svi- , r zaklepala vrata rodne hise, ka- nec, sivo nebo je viselo na po- lja in pusta tegoba se je razli- dar bo njegova roka trohnela Iv tuji zemlji! vala v vse kotičke srca. "Česa čakajo?" si je ponav- i Da je tisti trenutek dvignil Ijal Blagaj, priganjaje lenega j oči in pogledal Alešu v obraz, belca. "Zakaj odlašajo, ko je bi bil videl v njegovih zrenicah zdavnaj vse sklenjeno ? Naj za- i plamen zmagoslavja in neiz-čno, lopovi. Moji posli s tem premenjenega sovraštva, ki ga svetom so urejeni!" I je ponižanje le še podžgalo . . . m - , . , , , | XVII. Toda doma ga Je čakalo pre-, Dva dni ^ d dk na seneeenje, ki je obrm o njego- inski 25 jullj je ve nos . v bolj tolazdno »mer. | .z oblak ki je vi. Dekla Mica mu je povedala, da}^, tiq^ ^Qann5=5 an je mlinar pravkar vprašal po njem . . . in avstrijskega cesarja za svojega i vladarja ... da štejemo Srbe in Ruse za svoje brate in njihovo pravico za svojo pravico . . . da ne bomo omadeževali svojih rok niti s kapljico bratske krvi . . . ampak bomo vselej storili vse, kar moremo, da pri- kakor bi ga blagoslavljale . . . "Trpi," je dejal tiho. "Enkrat nam bo vsem odleglo . . . pravimo trinogom konec , . . j Spomni se me kdaj! Glej, tvoji: Potrpi!" sebi in svojim potomcem pa > nageljni bodo še cveli, mene pa 1 Ko so odšli, ni bilo Lucije ni- "Aleš?" je ostrmel Krištof, kakor da je treščilo predenj. — "Pri meni! Da bi govoril z menoj! . . . Ali se ti meša?" Namestu odgovora je Mica iztegnila roko proti vratom. Na pragu je stal brat s klobukom v rokah in s pobešeno glavo . . Krištofa Blagaja je izprele-telo nekaj silnega, vstajajočega iz globin njegovega bitja, iz najnotranjih vrelcev njegove krvi. Bilo je kakor potres, ki je rušil mržnjo, trpkobo, spomin prizadejanih krivic in celo prezir .. . Brat Aleš je našel pot v njegovo hišo! . . . Krištof je hotel izpregovori-ti, toda glas mu je obtičal v grlu. Molče je odprl vrata v izbo. Bila sta sama. Po tolikih letih! Stara ura z rožami, ki je spremljala njiju skupno srečno mladost, je milo in radostno tikala na steni . .. Mlinar je bil bled. črte njegovega obraza so razburjeno drgetale, oči so mu begale pd tleh. "Krištof!" se je naposled iztrgalo iz njega. "Veliko hudega sem ti storil . . . Nehote . . Kriv sem pred teboj, a ne toliko, kakor misliš. Drugi so bili vmes . . . ščuvali so me ... in togota/ me je zanašala! . . . Zdaj pa, ko se bliža ločitev, mi vest ne da miru . . . Nihče ne j sel nad monarhijo. Časopisi so objavili vest, da je avstrijski poslanik predal v Beogradu ultimat. Krvavi ultimat, ki je dajal Srbiji dvoje na izbero; ali da vrže svojo čast in svobodo cesarju pod noge, ali pa, da jo brani proti deseterni premoči! Obenem z ultumatom je bila proglašena delna mobilizacija avstrijske vojske. Ura Krištofa Blagaja in tolikih drugih je prišla . . . Zakleli so možje in fantje, zaplakale so žene in matere, sestre in zaročnice. Lačna smrt je zarjula z meja in cvet narodov se je dvigal, da ne bi zamudil njene žetve. V Ravnah se je začelo divje, zbegano hitenje. Krčma je bila polna fantov in mož; žalostne odhodne pesmi, skoro že pozabljene v letih miru, so hripavo plavale skozi vas, težko da glasneje od joka, ki je vrel izza hišnih vrat in poplavljal cesto kakor neviden hudournik. Tudi pri kovaču so obhajali slovo. Kazalec, Sredinec in o-stala dva prsta so prišli k Pal- Nov Frigidaire (električna ledenica), velikost za družino, vse porcelan, običajna cena $206.00, se dobi sedaj za samo 139.00. Vprašajte na 819 East 185th St. Naprodaj Oglašajte v — "Enakopravnosti" Proda se lot na Norwood Rd. blizu Glass Ave., ali pa naredim novo hišo ^a eno ali dve družini. Vprašajte na 1193 Addison Rd., ali pokličite ENdicott 0487 — Joseph Kraiger, In tudi to so pomnili, kar je | prelepa luč. rekel Andrej Možina: i "Krištof!" je zašepetala. — "Zaupajmo, bratje! Kladiva "Vzemi s seboj, kar ti zdajle so težka, a naklo je težje,, in povem: nikdli nisem prestala nad vsem, kar bo, stoji Moj- misliti nate, nikoli ve bom . . . ster, ki jemlje slabim kovačem Nikoli na nikogar drugega, Kri-orodje iz rok. Sklenjeno je, da štof! Molila bom zate, da bi se bomo na koncu mi kovali . . . vrnil zdrav ... in rada te bom in dokovali svojo stvar na ve- imela do smrti in onkraj smrti komaj! ..." j... čeprav ..." Le Krištof ni slišal teh be- ] Kakor v nenadnem navdah-sed. Koprneča tegoba ga je zva- njenju je hlipaje pristopila k bila iz hiše. Kam, le kam so u-1 njemu in ga, je pokrižala. bežale svetle nedelje, ko je pred l Tisti mah je zaškripalo za temi drevesi kradoma ogledo-1 njima. Na pragu izbe je stal val Lucijo in snoval načrte, ka-1 Andrej Možina s svareče dvig-ko jo popelje nevesto v svoj | njeno roko. dom! Ali je bilo. mogoče, da i .. . ..... pojde odtod, ne da bi ji stisnil! Lncga se je odvrm a m je izreke - take, kakor jo stisne jgndajia dvorišče. Blagajne o-vsak samo eni, preden se utrne s tega sveta? Nikjer je ni bilo videti. Ko pa je obupal in se je vrnil v hišo, je zdajci začutil iz kota veže široko strmenje njenih oči. Stiskala se je v polmrak in skle- vse eno pala roke na prsih. Andrej Možina je globoko Krištof je vztrepetal. Nekai scTeč E'oIožil roke na K™t0' bednega in trudnega mn je za"-j?™ rame- Tud, v njegovih o-duši kakor bolno de- :cf se J« "faj borilo in vidno iskalo besed. A molčal je. Le roke je vzdignil še više in je ! prijel tovariša za glavo. Njegove trde dlani so se ustavile i ob Blagajevih licih, kakor bi i ga hotel potegniti k sebi . . . Njena desnica je pala v nje- j Nato so mu legle na čelo, na govo kakor izmučena ptica, in j teme, in obležale, samo za hip. stal. Brezumje mu je plapolalo Iv očeh, ko je stopil h kovaču. "Andrej," je zamrmral, "ne misli ničesar! Nikoli prej, ni-jkoli več . . . Samo za slovo, za | poslednje slovo . 1 . Zdaj je pač t " ječalo v te. Šele tisto sekundo je spoznal jJ kaj bi mu lahko bila! "Lucija!" je zamrmral brez |1 glasu. "Ali mi ne daš roke ? j Lucija!" vendar je čutil v tem plahem dotiku vse njeno srce. "Lucija, ne bodi huda name. In potlej je napočil trenutek, ko je pesem odhajajočih zamrla za hribom in se je razlegal v Ravnah samo še jok. Vaška cesta je bila pusta in osirotela kakor po kakem pogrebu. Vsi o-brazi so bili polni žalosti, le mlinar Aleš se je muzal, ko je položil roko na. kljuko bratovih vrat. Njegova ukana pred dvema dnevoma se je obnesla. Krištof ga je določil za upravitelja svojega posestva in za skrbnika svoje žene. Gospodar v mlinu, gospodar na Blagajevem: to je krat, ko sta napenjala z dom Vojsko vse strune, da bi podrinila brata od nasledstv- In ko se je široko useda Krištofovo mizo, je takoj P01 slil, da bi bilo škoda, če bi ® ral vstati izza nje. Toda M1 nost je odpirala toliko potov vrli Aleš je gledal tako ^ — naprej! 'Sm In zdaj je bila vojna. %361 na na severu in na jugu, ,iji UTS EXPICRE OHiO, THE MORMONS IN OHIO High in the beautiful hill country of northeastern Ohio, in the tiny village of Kirtland, stands a huge church. Woven around the church is an amazing story, one of the most fascinating in Ohio's fascinating history. The story of the church really starts in New York State in 1827, when Joseph Smith announced the discovery of golden tablets covered with mystic writing. It was only through the aid, Smith said, of a pair of crystalline stones which he called Urim and Thummim that the mysterious characters could be read. They told the story of Mormon and were the basis of the Mormon Church. Three years later, through a series of circumstances too long to be recited here. Smith led his followers, some 50 families, from New York to Kirtland, where they were joined by Sidney Rigdon, a "Reformer' preacher from Mentor. Another three years elapsed and work was started on the church. Those were still primitive days in Ohio. Trees had to be felled in the forest and stone cut and dressed in a nearby quarry. The men of the congregation labored month after month, while the women prepared the food and wove the cloth for clothing. On the first floor of the church at each end of the auditorium four pulpits were built. 1 » courthy-the standard ok co.(ohio) no-io rising one above the other, and each large enough to hold three people. They were for the two classes of priesthood. The fluting on the stately columns was made by means of planes pulled by yokes of oxen. By 1836 the church was completed. Four days and nights were deyoted to the religious ceremonies dedicating the church as a religious edifice. Then misfortune began to fill upon the sect. The building of the church itself was a drain on the purses of the members. Added to this, there were losses in land speculation and finally a bank failed, taking with it the savings of the pioneers. The two men were arrested and convicted of illegal. During the night they fled, pursued by armed men on gal- loping horses. From Ohio they went to Missouri, fhen to Illinois, and finally started the long trek which ended in Utah. The church on which so much effort, money and time had been spent was deserted until 1880, when the "Organized Church of Jesus Christ of Latter Day Saints" acquired title to the property by court decision. Since then it has been in constant use. On Sundays, especially, hundreds of people drive to picturesque Kirtland to go through the church. Guides are provided, who tell its interesting story, of more than a century. The story of the Mormons was a fleeting chapter in Ohio's thrilling history — one with which too few people are familiar. ij 1 (1) TA KUPON H z ostalimi za tekoči teden, s 49 centi, opravičijo EE Hj osebo do te skupini kot na sliki. Zamenjate EE EE lahko te kupone v našem uradu. Nobenih naročil || EE ne sprejemamo po pošti. E= Mesto ----------------------------------------------------------------------E= ^illllllllllllllllllllllllllllllllllllHlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllli!? m COTTON CLUB in na zapadu, na kopnem morju. Milijoni dobrih Iju^ so mislili še pred malo # samo na svoje koristno delo živeli samo za kruh in srečo ^ Uj; llv (Dalje pruiodnjii) j ^ j Pr; % teir 55 6 velikih steklenic CENO PETI*1 v priročni ekonom11 ZA Vse torbici. Okusni Cotton Club oranžni in ^ dopadljivi sokovi. Kupite eno "torb1, »5 COTTON CLUB fruit flavors na vaši poti domov Cotton Club mehke pijače. Hranite denar — hranite zamaške, katere izmenjate za zele, nagradne znamke. otroci Kampanja za "Cankarjev glasnik" sedaj v teku... CANKARJEV GlASHI* mesečnik za leposlovje in pouk ima sedaj kampanjo za nove naročnike! AKO ŠE NISTE NAROČNIK TE VAŽNE REVIJE POSTANITE ŠE DANES! t Ve, 4 iti sv N: a, iii % m k iV; Me otr til; tiv a bili r$ išf tA h NAROČNINA JE: za celo leto $3 — za pol leta $1.50 4 mesece $1 za Kdor tekom kampanja pošlje en dolar direkt#" na urad Cankarjevega glasnika mu bo naroČni*1 kreditirana za pet mesecev. CANKARJEV GLASNIK 6411 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio al; "PROFESSOR NOODLE" Dear Prof essor ; * . I introduced my 6ir. last week to my rl . Uncle Joe t and to her that this 0' ^ antique would m v, me the nutt! the reason- h"2 My boy,I really »m afraid you've lost your $cntltf dove You tried to win this tender maid with com instead of love Whm you chirped of your Unck's Kale you sanij your farewell chant. My hunch is that this wise female will soon. kecomc your aunt! Prof Noodle, »1 n h i( I M. Dazg