PoStnlna platana d ootovtnl	m	Cena	Din	!•-
m m
TT>i i \j \ >
Sle«. 2D4
U Clublianl, tetctek 9. septembra 1937
leto II.
Zaradi bolgieviiice nestrpnosti ie sestanek sredozemskih držav obsoien na neuspeh
Sovjeti groze Italiji z
Moskva, 9. septembra, o. Ker boljieviška vlada ni bila zadovoljila z odgovorom italijanskega zunanjega ministrstva na prvo protestno spomenico zaradi potapljanja rdečih ladij na Sredozemskem morju, je sovjetski odpravnik poslov izročil včeraj drugi sovjetski protest. V tem protestu pravi sovjetska vlada, da je italijanski odgovor ni zadovoljil in da vztraja pri svojih obdolžitvah in zahteva od Italije zadoščenje.
Ob tej priliki piše »Krasnaja zvezda«, ki velja za glasilo sovjetskih vojaških krogov, da so si Sovjeti docela na jasnem o tem, da bo tudi odgovor na drugo spomenico nezadovoljiv. Toda boljševiSka vlada bo »vztrajala pri svojih zahtevah in bo začela rabiti silo proti italijanskim pomorskim roparjem«, če italijanska vlada ne mara zadeve mirno urediti, priznati krivde ter dati odškodnine. Sovjetska vlada bo vztrajala pri svojem stališču in bo obtožila Italijo na sestanku sredozemskih držav, ki se bo začel futri v Nyonu. Sovjetski krogi so pripravljeni na vse, pa naj se ta konferenca izreče kakorkoli. Sovjetska vojska je dovolj močna, da bo zagotovila varnost sovjetskim ladjam kjerkoli.
Pariz, 9, septembra, o. Vse pariško časopisje se bav.' z drugim protestom sovjetske vlade v Rimu in ga označuje kot zelo neumestnega, češ da ta sovjetski korak uničuje vsako upanje, da bi se sredozemsko vprašanje moglo zadovoljivo rešiti. Ra-zuljivo je, da Italija ne bo hotela iti na konferenco v Nyonu, če jo ena izmed povabljenih držav odkrito dolži in dela odgovorno za potapljanje ladij na Sredozemlju ter grozi celo z orožjem. Iz tega je razvidno, da bi Sovjeti radi za vsako ceno zanetili ob španski državljanski vojni spor na Sredozemlju, preprečili pomirjenje v Evropi, zlasti pa onemogočili sporazum med Italijo in Anglijo. Ta sovjetski korak je obsodil n3 neuspeh tudi sestanek sredozemskih držav v Nyonu.
Nemčija in Italija se ne udeležita sredozemskega sestanka
Rim, 9. sept. o. Italijanska vlada ne bo poslala svojih zastopnikov na sestanek sredozemskih
držav v Nyon. Razlog za -to je v izzivajočih spomenicah, ki jih je v zadnjih dneh dala sovjetska Rusija Italiji. Italija je bila sicer v začetku pripravljena sodelovati, samo da ustreže Angliji, toda italijansko sodelovanje je bilo že od začetka Sovjetom nadvse neprijetno. Zato so storili vse, da bi ga onemogočili.
Berlin, 9. sept. o. Nemška vlada je natančno proučila angleško povabilo za sestanek v Nyonu ter prišla do zaključka, da spada vprašanje, s katerim naj bi se ta sestanek bavil, prav za prav v področje londonskega odbora za nevmešavanje. — Zalo Nemčija ne smatra umestno, da bi se tega sestanka udeležila.
London, 9. sept. o. Angleška vlada je prejela na svoje povabilo glede sredozemskega sestanka doslej odgovore od vseh povabljenih držav, razen od Italije, Nemčije in Albanije. Vse povabljene države so na sestanek pristale, Nemčija in Italija pa bosta odgovorili danes, da se ga ne udeležita. Odgovor bo kakor že nekajkrat ob podobnih prilikah docela enak.
Mussolini govori o bodočnosti nacionalistične Španije
Rim, 9. sept. o. Predsednik vlade Mussolini je sprejel v Beneški palači odposlanstvo španskih falangistov. ki tabore v taborišču fašistovske mladine v Ostiji. Odposlanstvo so vodili delavec Jimc-ne* Caballero. ki je član burgoške vlade, dalje hči generala Queipa de Liana ter organizator falan-gistov Joanqnim de Cortaian. Caballero je Mussoliniju izrazil pozdrave generala Franca in vse nacionalistične Španije. Na pozdrave je Mussolini odgovoril, da je prepričan, da gre Španija .zaradi požrtvovalnega junaštva nacionalističnih sil boljši bodočnosti nasproti in da ji bo na tej poti pomagala fašistična Italija z vsemi svojimi silami in željami.
Francov brat - Hitlerjev gost
-	Niirnberg, 9. eept. o. Sem je prispel brat španskega nacionalističnega voditelja Ramon Franco, da se udeleži kongresa narodnosocialistične stranke. Nemško časopisje pozdravlja njegov prihod in poudarja, da bo brat španskega diktatorja ves čas svojega bivanja v Nemčiji Hitlerjev gosti
Valencijska vlada pleni zlato
Valenci ja. 9. sept. o. Da onemogoči beg zlata Jz rdeče Španije, je valencijska vlada izdala odredbo, po kateri morajo vsi prebivalci oddati vse evoje zlato, nakit dragulje in dragocenosti v varstvo Državni banki. Ta odredba je naletela na splošen odpor, ker ne predstavlja drugega, kakor posredno zaplembo zasebnega zlata. Dalje je vlada odredila državno zaplembo vseh poslopij in imetja,
ki so ga zaplenili nasprotnikom rdeče vlade razni delavski odbori.
Finančno ministrstvo je objavilo ukaz o posebnem davku na previsoke dobičke v času vojne. Davek obremenjuje tako domačine, kakor tudi tujce, ki preveč zaslužijo na ozemlju rdeče Španije.
Pomorska bitka pred Alžirom
Alžir, 9. sept. AA. (Havas) Snoči se je slišalo hudo topovsko streljanje. Mislijo, da se je vnela pomorska bitka, trajajoča od 18. do 20., med nacionalistično križarko »Canarias« in sedmimi ladjami valencijske vlade. Iz alžirskega pristanišča je odplula francoska patruljna ladja »Ibhegenia« in dve, torpedovki, da bosta mogli, če bo treba, priskočiti' na pomoč ogroženim trgovskimi ladjam nevtralnih držav, ki bi plule v teh vodah.
Nacionalistična vojna ladja sBaloaresc se je včeraj spustila ob kantabrijski obali v boj s petimi vojnimi ladjami valeneijske vlade. Valencijska križarka »Libertadt se je zadeta umaknila iz boja.
Vesti iz vojne na Daljnem vzhodu
Šangaj, 9. septembra. AA. (Stefani.) Po japonskih podatkih se v okolici Šangaja bori na kitajski strani 140.000 mož, rezerve imajo pa 350.000 mož.
Japonska letala so obsula z bombami neki vlak, ravno ko je vozil na postajo Šunghijang na železniški progi Šangaj-Hangšu. Vlak je bil poln beguncev iz Šangaja Ubitih in ranjenih je bilo okoli 400 Kitajcev. Pet vagonov je razdejanih, pa tudi poslopje železniške postaje samo ie močno poškodovano.
Japonske čete so prešle v napad. Topovsko streljanje in streljanje iz strojnic je trajalo vso noč. Kitajske čete imajo Juenfu pri Paočanu, kamor pritiskajo japonski oddelki z vso silo, še vedno trdno v svojih rokah. Japonci pa izjavljajo, da 60 s prvimi uspehi svojega napada zadovoljni.
Operacije japonske vojske pri Šangaju, na severnem Kitajskem in na drugih bojiščih 6e razvijajo v veliko borbo. Kitajci povsod odbijajo napade. Kaže, da nankinška vlada ne bo poslala v boj vseh svojih čet, ker mora z nekaterimi varovati svojo oblast v notranjosti dežele. Japonski gre za to, da
Spored sredozemske konferece v Nyonu
Ženeva, 9. sept. AA. Včeraj je delavnost v Ženevi oživela, ko bo je izvedelo, da se bo sredozemska konferenca sestala jutri, v petek, v Nyonu.
V	Ženevi vedo samo to, da se bo konferenca vršila mimo Zveze narodov. Nyon je samo 23 km proč od Ženeve. Menijo, da bosta na konferenco prišli Ncm-žija in Italija. Italijanski in nemški delegati bodo 6tanovali v Lausani. ostali delegatje pa se bodo yozili na konferenco iz Ženeve. Konferenci bo predsedoval angleški zunanji minister Men.
Prestavitve profesorjev
Belgrad. 9. septembra. AA. S sklepom prosvetnega ministra so po potrebi službe premeščeni tile profesorji:
Kosovel Milica, profesor 2. drž. realne gimnazije v Ljubljani na žensko realno gimnazijo v Ljubljani, Brnnc Emilija s klasične gimnazije v Ljubljani, v službi na ženski realni gimnaziji v Ljubljani na 1. drž. realno gimnazijo v Ljubljani; Binter Bogdan, profesor na realni gimnazijo v Murski Soboti, v službi na 2. drž. realni gimnaziji v Ljubljani na realno gimnazijo v Kočevju, Antič Silva, na 1. drž. realni gimnaziji na 2. drž. realno gimnazijo; Legiša Vendelin s klasične gimnazije v Ljubljani na realno gimnazijo v Celju; Metekovič Svetka, s klasične gimnazijo v Ljubljani na realno gimnazijo v Mariboru; Stražar Konrad, z realne gimnazije v Kočevju na realno gimnazijo v Mariboru; Potočnik Vladimir, z realne gimnazijo v Kočevju, v službi pa klasični gimnaziji v Ljubljani na realno gimnazijo v Mariboru; Mizarit Edvard, z realne gimnazije v Ptuju na realno gimnazijo v Podgorici; Av-senek Mirko, z 2. drž. realne gimnazije v Ljubljani na klasično gimnazijo v Mariboru; Pipan Nana z
2.	drž. realne gimnazije v Ljubljani na realno gimnazijo v Novem mestu; Hudales Berta z 2. drž. realne gimnazije v Ljubljani, v službi na ženski realni gimnaziji v Ljubljani na realno gimnazijo v Kočevju; Mihelič Stanko, b 3. drž. realne gimnazije v Ljubljani na realno gimnazijo v Celju,
Konferenca bo proučila možnost mednarodne kontrole na Sredozemskem morju, da bi se preprečilo torpediranje tujih parnikov. Tukaj že govore, da sta Nemčija in Italija pristali na konferenco. To se je zgodilo zaradi tega, ker je Anglija izjavila odločno v Rimu in Berlinu, da sc bo konferenca vršila, tudi če Italija in Nemčija ne bi prišli na konferenco. Anglija tudi ne bo dovolila, da bi se na konferenci govorilo o zadnjih dogodkih, ki so v zvezi s špansko državljansko vojno, ker ne mara, da bi se konferenca spremenila v rusko-italijansko-nemško prepiranje. Anglija hoče ugotoviti samo to, kaj so lahko zgodi v bodočnosti.
Poljski zun. minister v Parizu
Pariz, 9. sept. AA. (Havas) Po vesteh iz pristojnega mesta 6ta se Beck in Delboa pogovarjala
o	celotnem mednarodnem položaju, ne da bi proučila posebej to ali ono vprašanje. Beck je prišel v Pariz na Delbosovo vabilo, da si ogleda razstavo in da se z zunanjim ministrom pogovori o vseh zadevah, ki se nanašajo na Sredozemsko morje.
Ista vprašanja sta obravnavala Delboe in predsednik španske republikanske vlade Negrin. Znano je, da bo Negrin na svetu DN zahteval zaščito španske obale. Govorila sta tudi o volitvi Španije v svet DN. Kakor znano, mora biti Španija tokrat zopet izvoljena v svet DN.
Tatovi so udrli v stanovanjce Rooseveltovega sina Jamesa v Hyde parku in odnesli veliko dragocenosti ter popili precej dragih likerjev.
Belgijska zbornica je izrekla zaupnico van Zeelandovi vladi 6 130:34 glasovom.
Brata predsednika Francije, Lebruna, so na lovu blizu Nancya težko ranili.
»Normandie«, drugi največji parnik na svetu, si je včeraj ogledalo 250 članov medparlamentane zveze. Med njimi je bilo tudi nekaj slovenskih poslancev z dr, Kocetom na čelu,
dokončno uredi vprašanja, zaradi katerih je izbruh-nih sedanji spor.
Po Reuterjevem poročilu iz Hongkonga so britansko trgovsko ladjo Taishen včeraj zjutraj ob 3.45 zadržali blizu Macaa v trenutku, ko je plula iz britanskih teritorialnih voda. Ustavil jo je neki japonski torpedni rušilec; ustrelil je iz topa v znamenje, da se ima britanska ladja ustaviti. Ko se je ladja ustavila, ie prišel nanjo oddelek japonskih mornarjev s častnikom na čelu in pregledal dokumente. Ko so ugotovili, za katero ladjo gre, so ji Japonci dovolili, da nadaljuje vožnjo.
Socialno akademijo za praktično izobrazbo socialnih delavcev bo usianovila madžarska vlada v Budimpšti.
Angleško brodovje, ki se je mudilo nekaj dni v Carigradu, je odplulo v Crno morje na obisk v bolgarska in romunska pristanišča.
Močan potres je bil včeraj zjutraj v južni Bolgariji. Prizadel je precej hudo mesto Petrič ob bol-garsko-grški meji.
Koroška Bela
V	nedeljo, 12. septembra se vrši ob 3 popoldne blagoslovitev nove Zadružne hiše, ki je sad neumornega dela zavednega članstva pod vodstvom g. župnika Žbontarja v naši Gospodarski zadrugi. Obenem se vrši tudi otvoritev Zadružne gostilne, da nam v lx>doče ne bo treba nositi denarja k nasprotnikom, da bodo ti delali proti nam. Po končanih blagoslovitvenih obredih se vrši v cerkveni dvorani srečolov Katoliškega prosvetnega društva. Vznemirjene živce bo pomirjevalo petje domačega pevskega zbora in nastop društvenega salonskega orkestra. Vsi prijatelji zadružne misli in katoliškega kulturnega pokreta na Kor. Beli ste k prireditvi iskreno vabljeni.
LJUBLJANSKI
VELESEJEM
RAZSTAVA SLOVENSKEGA. NOVINARSTVA
M C M X X X V11
M
-u
Vesti 9. septembra
Egiptovski kralj Faruk se bo ix>ročil 21 oktobra.
Odbor za surovine pri Zvezi narodov je na
zadnji seji ugotovil, da so surovine na svetu neenakomerno razdeljene in da bo edino pravična razdelitev prinesla svetu mir. Zato je treba sklicati sestanek V6eh prizadetih držav.
Vojaške športne tekme Male zveze so se začele včeraj v Pragi. Kot prva točka te prireditve so bile konjske dirke.
Predsednik angleške vlade Neville Chamberlain se bo vrnil 6 počitnic okrog 19. septembra.
I	o njegovi vrnitvi pričakujejo važnih 6kler»ov angleške vlade.
Predsednik francoske republike Lebrun je sprejel pred dvema dnevoma vse udeležence nemško-francoskega mladinskega taborjenja.
Do novih nemirov je prišlo na 6evernozahodni meji Indije, kjer so gorska plemena napadla nekaj mest ter jih izropala.
Brat japonskega cesarja, princ čičibu je pred
dvema dnevoma odpotoval iz Švice v Nemčijo, kjer se bo udeležil kongresa narodne socialistične stranke.
10.000 baskovskih otrok so boljševiški oblastniki pred padcem Bilbaoa odvlekli v tujino, kjer o'™01 trpe po raznih koncentracijskih taboriščih. 1750 60 jih poslali v Sovjetsko Rusijo na »šolanje«.
Velike demonstracije, združene s krvavimi ne-mibl 6^*3'^e zadnji teden po V6em francoskem Ma' roku. Za nemire so odgovorni arabski agitatorji, elani francoske komunistične stranke.
Vsa ameriška vojska na Filipinih je v pripravljenosti in je treba pričakovati, da jo bodo z bojnimi ladjami vsak čas poslali na Kitajsko, da zavaruje ameriške državljane in ameriški denar.
Deveti mednarodni časopisni kongres 6e je začel pred dvema dnevoma v Parizu. Udeležujejo se ga zastopniki vseh velikih svetovnih listov.
Izjemno stanje v Romuniji so po sklepu zadnje mimstr6Ke 6eje f>odaljšali za šest mesecev.
Sovjetski komisar za zunanje zadeve Litvinov
je bil te dni na krajšem obisku na Dunaju odkoder je odpotoval v Švico.
»Praznik delac 60 letos petdesefič praznovali kot narodni praznik v Združenih državah. Predsednik Roosevelt je za to priliko izdal spomenico, v kateri poudarja potrebo po miru med delavci in najemniki.
Glavni ravnatelj banke za mednarodna plačila
v Bernu,. Pierre Quenet, je včeraj utonil pri kopanju v jezeru Groleau blizu francoskega letovišča Saint Leonard.
Mussolini bo prišel v Nemčijo 25. septembra.
V	Miinchenu ostane en dan, nakar bo odšel s Hitlerjem na vaje nemške vojske. Po vajah pojde v Berlin, kjer bodo številni jjolitični razgovori in svečanosti. Uradno poročilo o teh razgovorih bo izšlo 28. septembra, 29. septembra pa se bo Mussolini vrnil v Italijo.
Revolucija v Paraguaju, ki so jo zanetli trije polkovniki, je uspela in je sestavljena že nova vlada.
Nemške državne umetnostne in znanstvene nagrade. ki so jih lani osnovali kot nadomestilo na Nobelove nagrade, ka'erili nemški književniki in znanstveniki od zdaj ne bodo smeli več sprejemati, 60 letos podelili ideologu narodnega socializma Alfredu Rosenbergu. zdravnikoma dr. Bieru in dr. Sauerbrucku ter raziskovalcu dr. Filchnerju. Nagrade znašajo po 100.000 mark, to je 1,200.000 dinarjev.
Ob konferenci zunanjih ministrov severnoev-rojjskih držav 60 vsi udeleženci govorili po radiu in v svojih govorih poudarjali misel, da vlada med severnimi državami popolna 6loga in da nobena ne ograža druge, kljub temu, da nimajo vojska.
Zaradi negotovega stanja na Daljnem vzhodu so včeraj na newyorški borzi padli tečaji raznih papirjev tako močno, kakor še nikdar po vojni. Prizadete 60 predvsem delnice raznih industrijskih družb, ki 60 vložile veliko kapitala v kitajska podjetja.
Če bo Jajx>nska odpovedala prihodnje olimpijske gre, ki bi morale biti 1940 v Tokiu, bodo sklicali zastopnike vseh narodnih olimpijskih odborov, da določijo nov kraj za igre.
Predsednik nemške državne banke dr. Schaeht
misli menda odstopiti zaradi vsebolj kočljivega nemškega gospodarskega položaja.
Sovjetskega komisarja za lahko industrijo, Lu-bimova, ki 60 ga šele pred nekaj tedni imenovali, 60 te dni odstavili, češ, da ni izpolnil svoje službene naloge.
5000 m visoko meče lavo in pline ognjenik Bagana, na gosto naseljenem tihomorskem otoku Bugenbiu. Izbruh ognjenika je uničil do zdaj na tisoče človeških bivališč.
Poslanik španske nacionalistične vlade, Tea-besedo je pred dvema dnevoma dospel v Tirano. S tein je Albanija uvedla redne diplomatske zveze z nacionalistično Španijo.
Razprava o tajnih fondih belgijske državne banke se je začela v bruseljski poslanski zbornici, kjer so de6ničareki poslanci silovito napadali predsednika vlade van Zeelanda, češ da je dobival od banke neopravičeno velike zneske. Razburjenje ob tej razpravi je bilo toliko, da so morali vse dohode do zbornice stražiti oddelki policije v polni bojni opravi.
Pododbor za nevmešavanje, ki bi se moral se^ stati v Londonu jutri, bo imel 6ejo najbrž šele prihodnji teden.
Za 405.000 gledalcev bo imel prostora veliki narodno-socialistični 6tadion v Niirnbergu, v katerem bodo velika strankarska zborovanja. Na .vogalih stadiona bodo po 100 m visoki stolpi.
Tisk je sedma velesila sveta
O Um vas nazorno prepriča novinarska razstava
Kakšne časopisne sile vladajo
Ljubljana, 9. septembra.
Paviljoni novinarske razstave so še zmerom dan za dnem deležni nezmanjšane pozornosti obiskovalcev velesejma. Zlasli na praznik je bilo po vseh prostorih novinarske razstave toliko obiskovalcev, da je nastala splošna gneča, v paviljonih pa je vladala neznosna vročina. Zmerom bolj prevladuje prepričanje, da bo jesenska velesejmska prireditev odlično uspela tako po številu obiskovalcev, kakor tudi sicer. Novinarski stan pa je še posebej lahko zadovoljen, da je s to razstavo zopet nepo-sredneje stopil med široko javnost, ki je zdaj novinarsko delo časih spremljala s posebnimi občutki.
Brzojav v nekdanjih časih
Kako se je delo novinarjev poživilo in spremenilo, nam dovolj zgovorno izpričuje paviljon na desni ob vhodu na velesejem, kjer je med drugimi videti tudt ponazoritev o sprejemanju brzojavk pred 90 leti. Tedaj brzojav ni mogel bili še toliko poraben tudi za časopisna podjetja, danes pa si brez dobrih brzojavnih in telefonskih zvez pravega časopisja sploh misliti ne moremo. Tabela na velesejmu nam kaže, da je 1. 1849 rabila brzojavka iz Ljubljane do Trsta 1 dan, v Rim 4 dni, na Dunaj
1 dan, v Prago 2 dni, v Zagreb 1 dan, v Belgrad
2 dni, v Carigrad 8 dni, v Pariz 6 dni, v Monakovo 1 dan, v Budimpešto 2 dni. Zelo zgovorno nam pripoveduje o hitrosti prenašanja vesti grafikon, ki pove, da je rabila sleherna vest, predno je prišla n. pr. iz Njujorka v Ljubljano, ob času Krištofa Kolumba 1. 1492 200 dni, ob času jadrnice 1. 1700 le 150 dni, ob nastanku parnika I. 1850 samo še 50 dni, danes pa dobimo vest v Ljubljano skoraj istočasno, ko se v Njujorku zgodi. Še bolj zanimiva je podoba, kako je ob smrti Napoleona prišla o tem vest v Ljubljano. Na otoku sv. Helene je Napoleon umrl 5. maja; odtod je poseben kurir z najhitrejšo fregato odnesel vest v London, kamor je prišel
4.	julija po 60 dneh. Iz Londona je bila vest z optičnim brzojavom prenesena v Pariz, in sicer v enem dnevu. Iz Pariza je šla vest s poštnim vozom na Dunaj, kamor je prišla po 11 dneh, dne 16. julija. Še 4 dni je bilo treba, da je vest z Dunaja priromala v Ljubljano. Treba je bilo tedaj skupaj 76 dni ali dva meseca in pol, da smo v Ljubljani zvedeli važno novico o Napoleonovi smrti. Danes pa bi isto vest s sv. Helene dobili v Ljubljano v teku 1 ure.
Kdo vodi svetovno mnenfe
Toda časih je bil časopis zgolj posredovalec mani ali bolj zanimivih vesti in novic. Danes pa je časopisje v resnici prava velesila, ker lahko v enem dnevu razgiblje ljudi in narode; ki javno mnenje ustvarja, ga usmerja v določeno smer, ž njim gospodari, kakor mu bolj kaže. Ne velja seveda to za naše skromne domače časopise, ki pač nikdar ne bodo mogli imeti med nami tolikega vpliva, da bi mogli odločilno posegati v mednarodne dogodke. Toda velike svetovne tiskovne družbe, ki se pečajo zgolj s tem, da vesti po svetu zbirajo, jih urejajo, pa jih potem po svojem ukusu širijo dalje v svet, pa že lahko rečejo o sebi, da se s svetovnim javnim mnenjem po mili volji igrajo. Od takih velikih svetovnih tiskovnih družb je odvisno, kam se nagnejo simpatije sveta ob kaki voj-»i. Kakor to vojno takoj s početka zaznamuje veliko časopisje po svetu, tako navadno o njej mislijo v širokem svetu.
Med največje svetovne tiskovne družbe na svetu spadajo brez dvoma Reuter v Londonu, Havas v Parizu, United Press v Njujorku. Nič pomembnega se ne more zgoditi v svetu, da bi te tiskovne družbe o dogodku ne poročale v svet v posebnem smislu. Imamo potem še dolgo vrsto drugih časopisnih družb, v novejšem času se zlasti sleherna država trudi, da v svojem območju izvede svojo lastno tiskovno družbo, ki potem skrbi za sprejemanje vesti iz tujine, pa obenem sama pošilja naše domače vesti v tuji svet.
Naša Avala v Beigradu
Po vojni smo imeli v Ljubljani posebni dopisni urad, ki ga je vodila bivša deželna vlada. Ta urad pa je kmalu prenehal, ker je deloval na premajhnem jMKlročju. Šele 1. 1929 je bila v Beigradu za vso našo državo osnovana družba Avala, ki je na razstavi prikazala v številnih tabelah, diagramih in drugih prikazih vso pestro sliko svojega delovanja. Ob dolgi steni šo nameščene zlasti slike delovnega osebja in prostorov v centrali v Beigradu, ter v podružnicah v Ljubljani, Zagrebu in Skoplju. Tu vidimo tudi, da Avala s svojimi poročili ne oskrbuje zgolj časopisje, marveč tudi večje trgovsko družbe in industrije. Celo v Kranju ima Avala tri naročnike, tudi v bližnjem Št. Vidu nad Ljubljano enega. Takim zasebnim naročnikom dostavlja Avala zgolj poročila o cenah na borzi.
Avala v Beigradu zaposluje danes v centrali in podružnicah 120 ljudi, dnevno oddaja domačemu tisku nad 10.000 besed, v tujino pa pošilja dnevno 600 besed. Avala je postala pravo središče časopisnega udejstvovanja za vse balkanske dežele.
Časih skozi rešeto in škarje...
Kakšnega pomena je za državo lastna časopis-nn družba, ki sprejema vesti za domače časopise, pač ni treba posebej dokazovali. Grafikon nagi živo predočuje, kako so včasih k nam prihajale vesti zgolj čez Dunaj ali Budimpešto, nikoli ne naravnost iz prvih virov. Predno je novica prišla do naših časopisov, je bila že vsa prikrojena po tujih vplivih in vidikih. Zlasti velja to za vse politično j)omembne novice. Tuje časopisne družbe so pridno metale vse prejete vesti skozi rešeto; dobro blago je potem bilo deležno še velikih Škarij ali pa povečevalnega stekla. Nikdar nobena vest iz tujine ni mogla biti deležna popolnega zaupanja. In bralci so se potem dostikrat jezili, ko je časopis pisal danes tako, jutri pa že drugače. Na letošnji novinarski razstavi pa se jo sleherni obiskovalec, ki se je jKjdrobneje pozanimal za delovanje in ustroj časopisnega poročanja, lahko prepričal, kako zelo so odvisni vsi časopisi od poročanja svojih časopisnih družb.
... Zdaj od ušesa do ušesa!
Zdaj živimo v dobi radia, ki je ludi v življenje časopisja prinesel poseben način dela. »Slovenec« in »Slovenski dom« imata danes svojo službo urejeno tako, da lahko vsak dan sprejemata vesti naravnost z vseh koncev sveta. Posebna radio-telegra-fista skrbita v hiši zato, da nobena važna vest ne gre mimo nas, kadar jo po radiu oddaja kdorkoli kjerkoli v tujini. Tako pride veakn pomembnejša vest do naših urednikov prav za prav v resnici od ušesa na uho. Prikazati to podrobno delo sprejemanja vesti bi sploh bilo še posebej zanimivo. Nekaj slik o tem je sicer razstavljenih v posebnem paviljonu Jugoslovanske tiskarne, toda celotnega zanimanja dela ter nazornega prikaza o vseh stopnjah in oblikah sprejemanja veeti menda sploh ni
Omenili smo že, da večino svetovnega javnega mnenja obvladuje angleški, ameriški in francoski tiskovni urad. Za nas je najvažnejši francoski Havas, ki je bil v Parizu osnovan pred 100 leti 1. 1855. Tz Pariza dajo Havas vsako uro poročila po radiu, družba ima pa tudi nad 4000 km lastnih telefonskih in brzojavnih prog za daljša poročila. V Franciji ima Havas 10 velikih podružnic, zunaj pa ima družba posebna zbirališča vesti v Londonu, Berlinu, Njujorku, Buenos Airesu ter Rio de Janeiru. Vseh poročevalcev, ki skrbe zgolj za dnevno obveščanje svoje centrale v Parizu, ima družba v tujini nad 100, v sami Franciji pa okrog 1000. V centrali je zaposlenih 150 mehanikov in telefonistov, cela armada tipkaric in drugih ljudi, ki prejete vesti takoj predelajo in jih sporočajo.
Se pomembnejši je v Ameriki United Press, ki daje poročila 1250 časopisom v 20 jezikih v 42 različnih deželah. Poleg te sile ima Amerika še posebno družbo Associated, ki je bila osnovana 1.1848 v Njujorku. Ta družba ima 80.000 poročevalcev, 4000 telegrafistov, svojih lastnih ali najetih brzojavnih prog ima nič manj kakor 84.000 km.
Italija ima svoj Stefani, ki s svojimi 30 podružnicami doma ter z 65 poročevalci v tujini skrbi za novice domačim časopisom. Dnevno daje italijanskim časopisom 400 poročil, v tujino pa jih pošlje 380 dnevno.
V	Berlinu je izpred vojne nam najbolj znani Wolfov urad, danes DNB, ki zaposluje v 12 podružnicah 1430 nameščencev, dnevno pa oddaja 12.000 besed.
Poljska ima časopisno družbo Pat, Češkoslovaška CTK, Madžarska Korbiro, Turčija svojo Ana-tolsko agencijo, Bolgarija svoj dopisni urad, enako Grčija, Romunija ima časopisno družbo Rador, Rusija družbo Tas, ki ima edina monopol za vse vesti in za vse časopise v državi. Celo mala Švica ima v Bernu svoj posebni dopisni urad, ki skrbi za poročila vsem 54 švicarskim listom. V Španiji deluje v Madridu družba Pabra, ki dnevno izdaja 8 izdaj španskim časopisom.
Tako vidimo, da vsaka država skrbi zlasti, zato, da je v sprejemanju ter pri oddaji vesti neodvisna. Zanimivo je na razstavi gledati tabele o razvoju naše službene agencije Avale, ki je leta 1929 ob ustanovitvi štela 61 ljudi, danes pa ima dvakrat toliko uslužbencev. Še bolj živo pa nam o delovanju Avale priča tabela o sprejetih besedah po brezžičnem načinu: leta 1933 je sprejela 1,048.200 besed, lani pa že 15,050.000 besed. Treba je seveda vedeti, da gre več ko polovica sprejetih besed v koš, ostala polovica pa se močno okrne, preden pride v časopis in do bralca.
DAN1ELLE DARRIEUX, poznan iz nepozabnih filmov »Mayerling« in »Taras
Buiba«, v na|no¥€|šem filmu velikega veselfo in brig mladosti..
KLUB ZALJUBLJENIH DEKLET
Premiera v Elitnem kinu Matici dne 10. t. m.
Težka planinska nesreča na Komarči
pri Bohinju
Begunje, 7. septembra.
Neka gospodična iz Koroške Bele se je vračala s svojim spremljevalcem iz Komne preko Komarče v Bohinj. V višini slapa Savice na poti Komarče je gosjiodični jmstalo slabo, najbrž jo je prijela omotica in je pred očmi spremljevalca padla 8 m globoko po skalah in grmovju. Dobila je težke jx>-škodbe po vsem telesu. Zlomila si je eno roko, jx>škodovala glavo in eno oko. Baje ima tudi notranje poškodbe. Mimoidoči turisti, ki so se vračali s Triglava, so takoj nudili prvo pomoč. Posebno požrtvovalna sta bila brata Mirko in Anton Vrbinc iz Ljubljane, ki sta kljub veliki zmučenosti odhitela takoj do restavracije pri Savici in v vojaško karavlo po pomoč. Odšli so iz karavle takoj trije vojaki. Na veliko žalost nista dobila nosil niti v restavraciji niti v karavli. Pozvala sta telefonično ■zdravnika iz Bistrice, ki je takoj prihitel z avtomobilom na mesto nesreče in nudil prvo zdravniško jxmioč. Z avtomobilom je ponesrečenko prepeljal v Bohinj in s turistovskim vlakom v II. razredu so jo odpeljali v bolnišnico v Ljubljani.
Veliko število turistov je bilo zaradi nesreče, ki se je pripetila, zelo potrtih. Posebno so kritizirali, ker niso dobili nosil ne v restavraciji Savici ne v hotelu Zlatorogu. Zopet jasen dokaz, da pri nas reševalna služba v planinah ni na višku. Če bo kdo trdil, da to ne drži, j»vem, da sem bil pri tej nesreči sam navzoč. Vračal sem se s Triglava.
*
SPD naj poskrbi za vljudne oskrbnike v kočah
V	nedeljo, dne 5. septembra, in dne 6. septembra, je odšlo v planine veliko število turistov. Rekordno število so dosegle koče v Triglavskem pogorju. Posebno natrpana je bila koča na Kredarici, kjer so se razvili zaradi nekorektnega jx>stopanja oskrbnika silno neljubi dogodki. Prenočišča je_ oddajal oskrbnik proti pravilom Slov. plan. društva. Turisti, ki so prišli mnogo j>ozneje kot nekateri drugi, so dobili prenočišče, in sicer na ta način, da je eden odšel naprej in čisto navadno rezerviral toliko in toliko prenočišč. Posebno je proteži-ral brate Hrvate, dočim je domačine Slovence, člane SPD, zapostavljal in z njimi zelo surovo j>o-stopal. Nekomu je zabrusil v obraz: »Kaj se toliko potegujete za prenočišče, saj še enega čaja niste popili in plačali! : — itd. Bratje Hrvatje so se skorajda že med seboj poklali in iskali prelepa. Neki gospod iz Zagreba je rekel:	Ali sc naj po-
lučelno— in to samo zaradi prenočišča, ker ga mu je neki turist zavzel, ker,ni bilo na žimnici nobenega znaka, da je oddano. Seveda, ko je domač kranjski Janez vstal iu ga vprašal, kaj želi, in če res želi, da se pot uče mo naj samo počaka. Gospod iz Zagreba jo je pobral do oskrbnika, ki še je zanj energično postavil in turistu kratko malo žimnico vzel in jo dal Hrvatu.
Goriški slavček je dobil spomenik
Včeraj jo. Ljubljana k drugim spomenikom dobila vreden in v resnici že dolgo pričakovan spomenik, ki ga je društvo »Soča« odkrilo goriškemn pesniku Simonu Gregorčiču. Spomenik je j>o zamisli prof. Plečnika izdelal kipar Zdenko Kalin, postavili pa so spomenik blizu ilirskega stebra ob bodoči vseučiliški knjižnici na Napoleonovem trgu. Slovesnemu odkritju eo prisostvovali v imenu bana prosvetni šef dr. Lovro Sušnik, v imenu divizionar-ja polkovnik Mihajlovič, v imenu mestne občine jKKlžupan dr. Ravnihar, mimo teh pa dolga vrsta predstavnikov najrazličnejših kulturnih društev, ki so potem vsi položili pod spomenik lepe vence v narodnih barvah.
Slovesnost je uvedla železničarska godba »Sloga« z uverturo iz Smetanove opere »Libuše«, potem pa jo govoril o delu in življenju pesnika Gregorčiča predsednik »Soče« dr. Puc. Povdaril je med drugim, da je pesnik Gregorčič izmed tistih redkih pesnikov, ki je znal ljudem peti tako, da so njegove pesmi se za njegovega življenja poslale splošna narodna last. Tudi njegove »Poezije«, ki so izšle 1. 1882, eo doživele za tedanje razmere nezaslišan literarni uspeh, saj je bila celotna izdaja že v nekaj tednih razprodana do zadnjega izvoda. Gregorčičevih pesmi so se z vnemo lotili naši skladatelji ter so danes te j)esmi izmed najbolj znanih in priljubljenih med Slovenci.
Pevci so poleni zapeli najbolj znuno Gregorčičevo pesem »Nazaj v planinski raj«, ki je med množico dvignila vihar navdušenja. Mimo spomenika je bil nato izveden mimohod, potem j>a so za-stojmiki društev položili pred spomenik vence. Vsa slovesnost je bila končana s himno »Hej Slovenci«, ki jo jc zapela vsa. zbrana množica,
Zgodilo se je še marsikaj. N. pr.: Ponoči so v jedilnici jx> trdih klopeh, mizah in jx>du pre-iežali vso noč mnogi utrujeni turisti. Neki gospod je smrčal zelo na debelo. Ostali turisti so se smejali, ker spati se ni dalo. Pa pride oskrbnik, odpre nekaj oken in okno v kuhinji, da je nastal hud prepih po jedilnici, kjer so ležali turisti brez vsakih odej. S prepihom je mislil oskrbnik turiste užugati, da bi mirno ležali in ne govorili, češ, da bo gospoda po sobah sladko spala.
Taki in jx>dobni dogodki so bili v koči na Kredarici. Nekateri turisti so ponoči odšli do Staničeve koče in v Aleksandrov dom. Na žalost sta pa bila doma poj)olnoma zasedena. Pripomniti moram, da vlada v označenih domovih vljudnost na višku. V Aleksandrovem domu je dala oskrbnica in ostali svoje žimnice na razjxdago, samo da so turisti mogli počivati.
Na vrhu Triglava so o teh dogodkih mnogo debatirali. Mnogi so izjavili, da bodo pisali SPD v Ljubljano in se zaradi oskrbnika pritožiti. Vprašamo tudi SPD, čemu plačujemo članarino in zakaj z domačini Slovenci, ki bi morali imeti prednost po kočah, kot pravijo pravila, tako ravnajo. Napravite red! Poučite oskrbnika, kako naj ravna s turisti in se proti njm ,obnaša. — Glede, naštetih dogodkov so priče na razpolago.
Obrtniško zborovanje na Sv. Joštu
Po zgledu drugih stanovskih taborov, ki so se letos zbirali po naši domovini, so ludi slovenski obrtniki za danes sklicali svoj prvi večji tabor k Sv. Joštu. Na gori se je takoj zjutraj zbralo mnogo obrtnikov iz vse Gorenjske, mnogo jih je prišlo tudi iz Ljubljane in okolice, pa tudi Štajerci so bili zelo število zastopani. Po sv. maši so bili pred cerkvijo razni govori o stanovskih zadevah obrtnikov. Množile so se zahteve po mnogih ukrej>ih, ki naj stališče in delo naših obrtnikov olašajo. Zlasti davčna oblast nalaga obrtnikom vse hujša bremena, ki jih jiosebno manjši obrtniki ne morejo več zmagovati. Pritisk industrije je vse hujši, delovna sila je zmerom dražja, obrtnik postaja vse bolj odvisen od različnih okolnosli, ki jih sam ni več v stanu premagovali. Klic po rešitvi obrtnika bo zalo postajal vse pogostejši, vse nujnejši, vsako odlašanje položaj samo poslabšuje.
Obrtniki so končno pri Šv. Joštu sklenili, svojo stanovsko organizacijo še trdneje jx)vezati med seboj, vse svoje sile združiti v eno samo smer. ker le na ta način bo uspeh borbe kdaj mogel postali v resnici koristen za ves obrtniški stan.
Šahovski turnir na Semmeringu
Semmering, 8. sept. o. Včeraj je bilo odigrano prvo kolo turnirja, katerega se udeležuje osem velemojstrov ter ga vodi sam svetovni prvak dr. Euwe. Turnir ima še poseben značaj. Vsi udeleženci, razen morda Rusa Ragozina in Latvijca Pe-tova, so kandidati za svetovno prvenstvo v bližnji ali daljnji bodočnosti. Po končanem rezultatu in uspehu, kakor ga bodo velemojstri dosegli, bo določen tudi vrstni red tistih, ki bodo smeli pozvati dr. Euvveja na tekmo za svetovno prvenstvo z dr. Aljehinom, ki se udari z Euvvejem še letos.
V	prvem kolu sta bili dokončani le dve igri.
V	prvi je Anierikanec Reshewsky premagal j>o 85 potezah Latvijca Petova, Avstrijec Eliskases pa jo po 38 jmtezati remiziral z Rusom Ragozinom. — Čehoslovak Flohr je dvakrat prekinil z Estoncem Paulom Keresom, Capablanca pa enako dvakrat z Amerikancem Fineom. Prva prekinjena partija se zdi, da bo ostala neodločena. Capablanca pa bo najbrž že v prvi igri [>oražen. Po prvem prekinje-nju se je njegova pozicija še )x>slabšala ter kljub velikim naporom ni mogel izboljšati svojega jxdo-žaja. Anierikanec stoji odločno boljše.
Stanje jx> prvem kolu: Reshewsky 1, Eliskases in Ragozin po A, Flohr, Keres, Fine, Capablanca po 1 visečo, Petrov 0.
Utopljenec v Drtijščici
Moravče, 6. septembra.
Ko so včeraj okrog poldneva Šimnovi z Gornje Dobrave sušili na travniku otavo, je zapazil domači sin France ob vodi zraven vrbe palico in klobuk, kamor ju je nedvomno nekdo odložil. Toda nikjer v bližini ni bilo videti kakega človeka. Fant je začel domnevati, da gre za nesrečo. In res je zagledal tam blizu ob kraju 6truge moško truplo, zamotano med bičevje, tako da se je komaj dalo zapaziti. Obveščeni moravski orožniki so odredili, da se utopljenec spravi na suho. Ljudje, ki so se pričeli zbirati na kraju samem, so spoznali v mrtvecu 80 letnega starca Franca Grabnarja, užit-karja iz Voščic pri Blagovici. Ugotovitev je bila tem lažja, ker ima pokojni v tem kraju sorodnike. Ni pa točno znano, kako se je zgodila nesreča. Starec je bil bržkone namenjen k svoji hčeri, ki ima posestvo v Vidergi pri Vačah. V dolini pod Dobravo je srečal v nedeljo proti večeru nekega fanta ter ga vprašal, ali je še daleč v Vidergo. Sleza drži po dolini tik ob Drtijščici ter je mož, utrujen od dolge poti in obenem še kratkoviden, kaj lahko zablodil v mraku k potoku. Palica in klobuk, ki sta ostala na obrežju, pa spričujeta, da se je Grabnar hotel napiti vode; med pitjem pa jo omahnil v potok.
Na banovinsko kmetijsko šolo na Grmu
se sprejme še nekaj učencev v letno in v zimsko šolo. Letna šola traja eno leto, zimska pa dve zimi po 5 mesecev in se to zimo, ki pride, vrši I. tečaj, drugo zimo pa II. tečaj. Pouk se prične v začetku meseca novembra.
Vsi učenci stanujejo v zavodu (internatu), kjer imajo vso oskrbo. Sprejemajo 6e pridni, dovolj nadarjeni sinovi kmečkih staršev, ki bodo po končanem šolanju ostali na kmetiji.
Lastnoročno pisane prošnje za letno ali pa zimsko šolo, kolkovane z banovinskim kolkom za 10 dih, je poslati ravnateljstvu banovinske kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu takoj. V prošnji je brezpogojno navesti točen naslov in pošto. Prošnji je priložiti;
1. Krstni list;
2. odpustnico odn. zadnje šolsko spričevalo;
3. spričevalo o nravnosti pri onih prosilcih, ki ne pridejo v zavod neposredno iz kake druge šole;
4. izjavo staršev odn, varuha (banovinski kolek
4	din), s katero sc zavežejo plačati stroške šolanja;
5. obvezno izjavo staršev ali varuha (banovinski kolek 4 din) za one, ki reflektirajo na banovinsko ali kako drugo štipendijo iz javnih 6red6tev, da bo njihov sin ali varovanec ostal pozneje na domači kmetiji, v nasprotnem slučaju pa, da povrnejo zavodu sprejeto podporo iz javnih sredstev.
Starost najmanj 16 let in z dobrim uspehom dovršena osnovna šola.
Pri vstopu v šolo napravijo učenci kratek sprejemni izpit iz slovenščine in računstva, katerega so oproščeni absolventi dveh ali več razredov meščan, ske ali kake nižje srednje šole. Hkrati se preišče njihovo zdravstveno stanje po zdravniku zavoda.
Celotna oskrbnina znaša do nadaljnjega 300 din mesečno. Vendar pa dovoljuje kr. banska uprava potrebnim znižanje po njih premoženjskih in družinskih razmerah tako, da se giblje oskrbnina med 25—300 din mesečno, kar se plačuje mesečno naprej. Prosilci za omenjeno znižanje morajo priložiti davčno ali občinsko potrdilo o velikosti posestva in višini letnih davkov z navedbo družinskih in gospodarskih razmer.
Pred pojasnitvijo umora Josipa Ostreža
Policija je zaradi suma aretirala Josipa Anžurja iz Zadobrove
Ljubljana, 9. septembra.
Zavratni napad v samotnem gozdu med Zalogom in D. M. v Polju, katerega žrtev je postal nesrečni železničar Josip Oslrež, je še zmerom predmet nezmanjšanega zanimanja široke javnosti in seveda tudi policije. Ves čas od dneva, ko je bil napad izvršen in je zločinec odnesel s seboj bogat plen 51.000 din, je bil dan in noč na delu ves obsežni policijski in orožniški aparat. Organi teh oblasli so zbirali najmanjše niti, ki naj bi j>o-lagoma spletle dovolj trdno vrv okrog zagonetnega zločina, ki je bil storjen sredi belega dneva v ne-posredni bližini človeških bivališč.
Od vsega začetka so vse sledi vodile v bližnjo Zadobrovo. Tja se je takoj napotil policijski pes, ko so ga privedii na kraj zločina ter je povzel sled za zločincem. Bes j)a se je ustavil v Zadobrovi ob hiši, kjer je doma znani Jože Anžur, stari znanec policijskih in sodnih zaporov. Pri hiši je bila izvedena temeljta preiskava, ki pa je ostala brez uspeha. Domači so povedali, da Jožeta že dolgo ni doma, da je nedavno odšel nekam v Avstrijo.
Tako se je na videz pretrgala prva nit.
Toda policijski organi ter neumorni orožniki niso mirovali. Čeprav se Jože Anžur dolgo ni jk>-knzal domov in ga v Zadobrovi ljudje niso videli, je jJoliciju kmalu dognala, da Jože nikakor ni šel v Avstrijo, marveč se jo le skril nekje v janških hribih. Polagoma se je Anžur celo upal jionoči domov. Ti obiski so bili sicer celo dobro maskirani. niso pa mogli biti izvedeni tako, da zanje ne bi zvedele oblasti.
Medtem je policija z vso potrebno natančnostjo primerjala vse izjave, ki so jih jmdali glede zločinca nekateri očividci, ki so takoj po zločinu videli nekega človeka, kuko je tekel iz gozdička i>ri Zalogu čez železniško progo proti Zadobrovi. Vsi opisi tega človeka so bili presenetljivo podobni jued seboj, vsi so so končno izoblikovali y. čudo-
vito podobo, ki je bila za las podobna Jožetu Anžurju. Vse te izjave in pa okolnost, da so domači hoteli zavesti oblasti s tem, da so jim natvezli, kako je Jože odšel v Avstrijo; končno tudi to, da se je Jože Anžur sploh skrival ter le jnmoči prihajal domov v Zadobrovo, vso to je dajalo zasledovalnim organom vse več suma, da z Anžurjem no bo vse v redu.
Zdaj so oblasti spretno nastavile Jožetu Anžurju past. Postavljene so bile straže, ki so dan in noč pazile, kdaj bo Anžur prišel s hribov v dolino. Tako je končno vztrajno čakanje pripomoglo, da jo bil Jože Anžur popoldne pred praznikom prijet, aretiran ter odveden v Ljubljano na policijo. Aretacija tako spretnega zločinca, kakor je Jože Anžur, je seveda potekala zelo romantično. Anžurjevi so na travniku ob Savi sušili seno, pomagal jim je tudi Jože. Iz, Ljubljane se je proti Zadobrovi po ovinkih napotila cela majhna armada policijskih organov. Na daleč so obkrožili travnik, kjer so obračali seno Anžurjevi. Šele tedaj, ko jo bil obroč čisto sklenjen, je presenečeni Anžur opazil, da je vjet. Sprva je sicer hotel jx)begniti ter skočiti v Savo, toda tudi ob Savi se je iz goščave }>red njim pojavil policijski organ z revolverjem v roki. Zdaj seveda Anžurju ni ostalo drugega, kakor da se je mirno vdal.
Toda na policiji Anžur doslej ni še ničesar priznal. Tudi najbrž nikoli ne bo jiriznul, če no bo proti njemu zbranih dovolj trdnih in zanesljvih dokazov, ki bi ga obremenjevali. To jo star način prevejanega grešnika Anžurja, ki se sam od sebe nikoli nikomur ni vdal brez jx>lrebe. Zato bomo morali še nekaj časa |>očakati, da se zberejo tudi druge niti okrog zaloškega zločinca. Vsekakor j>a je verjetno, da se bo oblastem jiosrečilo dognati, kdo je bil pruv za prav človek, ki je bežal čez polje takoj po zločinu, če je bil Jože Anžur (isli, potem bo tudi zagonetka zločina pri Zalogu rešena.
Koltarni koledar
Ambrožič Mihael
(j. se*t. 1846 ee ,ie rodi! v Mojstrani čebelar Ambrožič Mihael. Žc kot otrok je pridno e svojini očetom čebelarji. Pozneje si je pridobil zlasti za slovensko čebelarsko trgovino velikih zaslug. Z izvozom je začel takoj po otvoritvi gorenjske železnice. Čebele je prodajal po vsej Evropi in celo v Ameriko in Avstralijo. Slikal je tudi končnice in izpopolnjeval čebelarsko orodje. Udeležil se je vseh svetovnih razstav in dobil 147 različnih odlikovanj za priznanje svojega dola.
Obreza Adelf
7. septembra 1834 se je rodil v Gorici politik Obreza Adolf. Po petih dovršenih razredih gimnazije se je preselil v Cerknico, kjer je podedoval hišo in posestvo. Tu je bil najprej župan, potem pa Se poslanec, najprej deželnega, kasneje pa tudi državnega zbora. O svojem delovanju v državnem zboru je izdal pet poročil: Svojim volilcem o svojem delovanji v zborovanji drž. zbora na Dunaji (Lj, 1880. 81. 82, 83. 84). v katerih hvali Taaffejevo vlado, Hoheinvarta in Winklerja.
Perne Ivan
8. septembra 1889 se je rodil na Povlju nad Kranjem pravnik in diplomat. Gimnazijo je končal v Kranju, pravo je študiral na Dunaju in Pragi, V svetovni vojni je bil ujet na gališki fronti. Po vrnitvi iz ujetništva je napravil 1918 izpit za diplomatsko-konzularno službo. L. 1919 je postal tajnik pri zun, ministrstvu, v letih 1922—29 pa po-slaniški tajnik v Berlinu. Pozneje je bil imenovan za šefa oddelka za Zvezo narodov v Ženevi, kjer je dobil zaupno nalogo stalnega strokovnega in tehničnega svetovalca jugoslovanske delegacije pri razorožitveni konferenci v Ženevi. Umrl je 1. 1933 v Ženevi za srčno kapjo.
Ljubljana danes
Koledar
Danes, četrtek, 9. septembra: Peter Klaver, Petek, 10. septembra: Nikolaj.
Nočno službo imajo lekarne: dr Piccoli, Tyr-Ševa cesta 6; mr. Hočevar, Celovška cesta C2, «in mr. Gartus, Moste; Zaloška cesta.
Kriminalni film
HARRY PIEL in njegov najboljši prijatelj
(Volčjak kot aotruduilE policije)
	
	
Danes poslednjič!
GUSTAV FROHLICH ln UDA BAAKOVA t družabnem velenlmu polnem dramatskiti zapletli a)e v:
Ure izkušnjave
Sodelujejo: Harold Paulsen, Tiieodor Loos in drugi.
TEI. . 22 21
CHARLES BOYER kot žrtev ljubezni v filmu
Kockar
cf&-1€>.> 19^*^
Ljubljansko gledališče
Za boljšo bodočnost Sl. Konjic in okolice
OPERA
Začetek oh 20. uri	r
9.	sept., četrtek: s>La Bohotne«. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol.
»La Boheme« z dvema novima članicama Ksenijo Vidalijevo in Aldo Nolijevo se bo pela drevi. Na to predstavo posebno opozarjamo, ker bo imelo občinstvo tu priliko, da se prepriča o umetniški sili teh dveh mladih, izredno prikupnih in nadarjenih pevk. Ti novi pridobitvi sta nam najboljši poro k, da nam bo nudila bodoča sezoua predstave visoke vrednosti. Obe članici razpolagata z nadvse
u,sodnim pevskim materijalom in dokazujeta že v svo|ih partijah v »Bohemi«, da bosta kos nalogam, ki ju čakata ter da bosta v polni meri izpolnili pričakovanje publike in vseh glasbenih krogov.
SK Ljubljana — finančni in delavni odsek —
seja danes zvečer ob 20 v prostorih restavracije »Lovšin«, Gradišče 13. Radi važnosti se prosi polnoštevilne udeležbe! — Tajnik.
Maturante goriške realke leta 1910 vabiva na prijateljski sestanek v soboto 11. septembra t. 1. ob 20 pri Slamiču na Gosposvetski cesti. Tovariši ostalih goriškib srednjih šol onih let prijazno vabljeni) Ing Stanko Roglič, Verij Švajgar,
Ravnateljstvo drž. konservatorija v Ljubljani obvešča novovstopivše gojence, da so vrše sprejemni izpili po sledečem vrstnem rodu: V petek, dne 10. septembra ob 0 pismeni izpit iz harmonijo
I	let. (za gojence pedagoškega oddelka), ob 10 dop. izpit iz solopetin. ob pol (j izpit iz violine. —
V	soboto 11. septembra ob 10 ustmeni izpit iz teorije in intonacije I. let. ter harmonije I, let. — Vsi v poštev prihajajoči gojenci sc naprošajo, da se točno javijo izpilili komisiji. Ravnateljstvo.
Opozorilo železniškim
upokojencem
Direkcija državnih železnic v Ljubljani obvešča vse nove in stare vpoKojence, provizijoniste. niiio-ščinarie m rentnike. katerim nakazuje prejemke, da javijo vse spremembe radi pravilnega uakazo-vanja dragtnjskih doklad takoj po izvršeni spremembi direkciji, odd. I., jKjkojainski odsek. V prijavi o spremembi naslova je navesti dan preselitve, kraj novega stanovanja, z navedbo hišne številke, pošte, občine in sreza, nadalje pa tudi naslov prejšnjega stanovanja. Potrdilo o obisku šole, m "a je treba predložiti takoj po vpisu otroka v šolo, mora vsebovati: navedbo razreda, odn, semestra in šolskega leta, ki ga obiskuje otrok, nadalje mora na tem potrdilu potrdili vodstvo šole, da ne uživa otrok štipendije ali podpore preko 150 din mesečno, niti brezplačnega vzdrževanja v kakem zavodu.
Izplačevanje rodbinskih doklad za otroke, za katere direkcija ne prejme pravočasno potrdil o obisku šole bo ustavljeno.
Prijave o vseli spremembah (rojstvo ,6inrt, poroka, ločitev, zaposlitev otroka, privatni zaslužek, imetje, vera itd.) je treba predložiti v dvojniku, vse listine in potrdila pa v izvirniku in v enem prepisu.
Vsi vpokojenci itd., ki niso rimskokatoliške veroizpovedi, naj to prijavijo z navedbo veroizpovedi, kateri pripadajo.
bilo treba z dejstvom, da so Ljubljančani igrali pred številno, temperamentno zagrebško publiko. Sedaj, ko stojimo pred tekmo s Slavijo (Sarajevo), z gotovostjo pričakujemo, da bodo Ljubljančani zmagali, če bodo naši fantje le zaigrali s požrtvovalnostjo in srcem, da dosežejo čim častnejši rezultat za barve bele Ljubljane.
Dolžnost vseh prijateljev in ljubiteljev nogometa je, da s svojim obiskom podprejo in navdušijo to stremljenje s tistim temperamentom, kakor ga vložijo v slične prireditve zagrebška, splitska, sarajevska ali belgrajska publika za svoja moštva!
Naročajte in širite Slovenski dom!
Slov. Konjice, t. septembra.
Večkrat smo že v naših poročilih omenjali dejstva, ki jih bo treba upoštevati pri delu za napredek našega kraja, ako hočemo, da se bo ta in z njim vse življenje razvijalo tako, da nam bo vsem v prid. V današnjem dopisu se hočemo dotakniti nekaj zelo važnih vprašanj, ki jih bo vsekakor treba pri tem uvaževati. Nam vsem je za to, da se gospodarsko in kulturno čimprej čimbolj dvignemo ter jo uberemo po potih, ki nam bodo jamčila vsestranski napredek.
Več vzrokov je, stvarnih in nestvarnih za dejstvo, da naš kraj in z njim vred vsa Dravinjska dolina (Zgornja) ni na višini. Veliko je namreč kriva pogreška, ker so Slov. Konjice enako kakor Slov. Bistrica svoj čas zamudile zelo ugodno priliko. Mesto da bi se bila južna železnica zgradila tod skozi, se je pa skozi spodnje Slovenjebistriško-konjiško gričevje mimo Boča in dalje. To je bil vzrok, da so so pričeli razvijati do tedaj neznatni kraji, ki niso imeli še prav nobene važnosti in v občem gospodarskem življenju ter tudi političnem niso igrali nobene vloge. Mislimo kraje ob južni železnici nasproti Slov. Bistrici in Slov. Konjicam. Ta kraja pa sta imela že tedaj pomen in prikladno velikost. Zaradi te velike napake sta zelo počasi napredovala in se s težavo priborila do zvez z lokalnima železnicama, ki sta bili pozneje zgrajeni. Z Jugoslavijo pa je nastala tudi za ta dva pod pohorska kraja nova doba. Na žalost pa pridemo do prepričanja, da se je Slov. Bistrica mnogo bolj dvignila, ker je z normalno — lokalno železnico nadomestila nekdanjo napako, dočim činitelji, kateri so speljali k nam in pozneje v Zreče ozko-tirnico, niso uvidevali posledic, ki znajo pozneje nastati. Ozkotirna železnica namreč ne more igrati pri dvigu naših krajev one vloge, kot bi jo široko-tirna ter se danes vprašuje vsak, čemu ni Dravinjska dolina dobila tekšne. Tedanji tržani niso vedeli, da se bodo pozneje enkrat pričeli porajati glasovi, želeč normalnotirno železnico, ki bo pri napredku in razvoju kraja veliko pomenila in bo kos razvijajoči se industriji. S tem bi bila tudi pri nas južna železnica nadomeščena. Saj sploh niso ozkotirne železnice v lujsko-proinetni Sloveniji več na mestu, ker jih v alpskih državah sploh nikjer več ne srečujemo. Ako hočemo Slov. Konjice dvigniti do časti mesta, bo treba o tem sčasoma pričeti resno misliti na normalnotirko, ki bo vsej naši dolini odprla vrata v novo dobo. Saj bi s poenostavljenjem prometa bila podana možnost razširitve industrije, ki bo po elektrifikaciji imela pri nas ‘ veliko možnost.
Čeprav ima pri nas industrija veliko možnost za razvoj, se do sedaj ne udejstvuje v toliki meri, kot bi se lahko. Saj vse, ki jih imamo, odlično uspevajo. Tako usnjarska, jeklenega orodja (Štajerska v Zrečah) in lesna. Prej omenjeni industriji se čedalje bolj širita, v čemer je velik del lepe delavske bodočnosti. Prav to nam daje povod za odkrito besedo na naslov listih, katerim za pove-
Včeraišnji nogomet
Včeraj popoldne je SK Ljubljana zadnjič pregledala svoje vrete. V nedeljo jo čaka prva prvenstvena borba na domačih tleh. Sarajevska Slavija bo prišla ogrožat domačemu moštvu potrebne točke. Sarajevčane poznamo kot izredno žilavo in tudi tehnično kaj dobro podkovano moštvo. Vodstvo našega kluba je izrabilo prosti termin ter povabilo moštvi Svobode m Reke. Prvo je nastopilo proti ljubljanski mlajši garnituri, drugo pa je igralo z ligaši, V prvi tekmi je Ljubljana II. porazila po enakopravni igri Svobodo s 4:3, v drugi pa je liga premagala Reko s 7:3, potem ko je že vodila s 6:1. Na koncu sc ligaši močno popustili — zlasti half-linija. Reka je drugi polčas pokazala prav lep in koristen nogomet. Če bo v prvenstvu stalno tako igrala kot je danes na trening-tekmi, bo brez dvoma zasedla lepo mesto.
Nedeljska tekma nas skrbi. Skrbi nas desni branilec in levi half. Z napadom je bil včeraj vsak lahko zadovoljen. Z Žitnikom starejšim na levi zvezi in s Tičarjem na krilu je mnogo pridobil v udarnosti in v odločnosti pred golom. Na desnega branilca bo treba vsekakor postaviti Juga ali še boljše, Šiško. Na mestu levega halfa bi morda — od mož, ki so na razpolago — še najbolj ustrezal Vinko Žitnik. Ostalo se nam zdi v redu. Postava bi bila potem takale:
Pogačnik, Šiška (Jug), Bertoncelj I., Slapar, Pu-po, Žitnik Vinko (Obersnel), Janežič, Lah, Pepček, Žitnik n., Tičar,
To moštvo naj potem igra nedeljo za nedeljo
—	brez spremembi Prestavljanja je bilo zdaj res že zadosti! Saj se enajsterica ob večnem prestavljanju sploh ne more uigrati!! Tudi če kdo manj zadovolji, naj ostane! Glavno je, da se moštvo uigra!
V nedel o SIC Lfublfarta -Slavija (Sarajevo)
Ljubljana, 8. septembra.
V nedeljo nas zopet obišče Slavija iz Sarajeva. Kvaliteto nedeljskega gosta nam najbolj .jasno dokazujejo njegovi rezultati z lanskega iigaskega tekmovanja, ko nas je moštvo Slavi je presenetilo nepričakovano in odvzelo točke klubom, katere so je smatralo kot visoke favorite. A kako je e Slavijo letos’? Belgrajski Jugoslaviji so je jedva posrečilo z veliko težavo spraviti obe točki doma. A že naslednjo nedeljo so morali smajstori z mora« položiti orožje pred renomiranimi nasprotniki Saraj-lijani ter jim prepustiti obe dragoceni točk, čeprav je Hajduk pred tednom dni slavil zmago nad BSK, bivšim državnim prvakom, z rezultatom 3:1! V letošnjem prvenstvu je — kakor je razvidnti, treba računati s Slavijo ko! moštvom, ki bo zopet presenečalo športno publiko. Kaj pa naši? Tekma, ki se bo v nedeljo odigrala v Ljubljani, je gotovo važna in bo služila za merilo moči prizadetih ligaških moštev. Do sedaj, kakor vemo, s Concordio in Haskom nismo imeli sreče. Sicer je resnica, da nikdo z gotovostjo ni pričakoval proti omenjenima
Čanje industrializacije ni. Saj s tem preprečujejo ljudsko blaginjo. Nekateri interesenti so namreč lani (in prej) iskali prostora za ustanovitev tekstilnega obrata ter so se za neko določeno mesto zelo zanimali. Kakor izvemo, ni bilo daleč do uresničenja. Iz kakšnega vzroka se je to vse razblinilo v nič, danes ne bomo pojasnjevali. Ljudstvo je po tekstilni tovarni kar koprnelo ter mrzlično čakalo na sleherno vest. Slov. Konjicam zaenkrat še ni bilo dano, da hi se s tem dvignilo. Silno grešijo nad revnim in zaslužka potrebnim ljudstvom ter lepo bodočnostjo kraja in ljudi tisti, ki takšne reči preprečujejo! Mi bi iskreno želeli, da se pri nas ustanovi takšno podjetje, ki bi se na levo in desno ne ozirale in ki bi mu med drugim resnično bilo za zboljšanje ljudskega položaja.
Kako je trg diktiral okolici in kako škodljivo je pri tem ravnal, nam priča odklonitev tovarne jeklenega orodja, ki se sedaj lepo razvija v Zrečah ter zaposluje okrog 150 delavcev. Ni bilo pri nas na razpolago zemljišča? Nekateri gospodje so to preprečili! S tem je šla po vodi velika pridobitev. Če bi se bilo do sedaj ravnalo pošteno, bi bil naš kraj že veleinduslrijski, kjer bi delalo povprečno 700 delavcev. Slov. Konjice bi bile popolnoma drugačne na zunaj in znotraj, obenem pa bi zavzemale vidno mesto na polju delavnosti. Ob tedanjih časih je vladala peščica nemškutarskih ljudi ter ima pri teh polomijah sedaj ona precej, če že ne vse delnice. V bodoče se to ne bo smelo dogajati ter bo okolica morala v celotno delo imeti vpogled ter soodločati, za kar so že storjeni potrebni koraki. Okolica Dlačuje trgu kruh in ji ga ta deli nazaj. .. ,	.	’
Kakor smo že poročali, obstoja silna želja okoličanov po ustanovitvi meščanske šole. Teinu se tržani upirajo, ker lahko pošiljajo svojo mladino v Maribor ali Celje, česar pa kmet ne more. Tako najbrž ne bo šlo več dalje. Vsi skupaj pojdimo na delo, da bodo Slov. Konjice in daljnja okolica poleg gospodarskega tudi kulturno središče vsega okraja v še večji meri. Naša bodočnost nam to narekuje!
Celjske novice
Romarska slavnost na Gori Oljki. Vsem prijateljem cerkve Gore Oljke sporočamo, da bo letošnje leto shod dne 10. septembra in 6icer z zelo pestrim sporedom. Pobožnost se bo začela že (prejšnjo soboto. Spovedovanje, pridiga, cerkveno ljudsko petje. Spovedovalo se bo vso noč. V nedeljo bo več sv. maš. Ta dan bomo tudi občudovali nova okna, ki jih je izdelala »Naša Sloga« v Ljubljani kot poseben vzor cerkvene umetnosti. Vsi prijatelji, znanci in ljubitelji, pridite, da se okrepite duhovno in telesno iti se navžijete čistega gorskega zraka in moči svetega Križa!
Drugi dan BaBkanskih iger
Včeraj popoldne so sc nadaljevale VIII. balkanske igre. Tekmovanja so se vršila v velikem stadionu »Onek pred 15.000 ljudmi. Slovenci beležimo zopet velik in lep uspeh: nov Gorškov balkanski in državni rekord v teku na 1500 m. Njegov čas je 4:02.1. Tudi junior Kotnik se je plasiral s časom 4:09 kot tretji. To je pa tudi vse, kar smo včeraj dosegli. V drugih disciplinah so naši atleti odpovedali, delno jib jo pa spremljala smola, tako da po drugem dnevu Jugoslavija nima več mnogo upanja, da bi dosegla prvo mesto. Stanje točk po včerajšnjem dnevu je naslednje: Grčija 71 točk, Romunija 61, Jugoslavija 51, Turčija 15, Bolgarija
2	točki.
Posamezni tehnični rezultati so bili naslednji:
Tek na 200m: 1) Jordale (R) 21.9, 2) Sakela-riu (G) 22.3, 3) Pilaovinis (G) 22.4, 4) List (R) 22.(3, 5) Bauer (J) 22 8.
Met diska: 1) Silas (G) 46.46 m, 2) Havalec (R) 45 m, 3) Florov (G) 44.39 in, 4) dr. Manoj-lovič (J) 41.28 m, 5) Vajei (T) 40.27 m.
Met kladiva: Dimitropulos (G) 48.96, 2) Goič (J) 46.61, 3) Stepišnik (J) 46.20.
Skok v višino: 1) Pantasias (G) 187 cm, 2) Pu-lios ('t’) 18-1 cm, 4) Marek (J) 181 cm.
Tek na 10.001) m: 1) Cri.stea (R) 32:43. Bručan jo bil šele četrti.
Balkanska štafeta: 1) Romunija 3:24.2, 2) Grčija 3:26, 3) Turčija 3:26.1, 4) Jugoslavija 3:28. Jugoslovani so v tej točki popolnoma odpovedali.
Tek na 400 m preko zaprek: 1) Manlikas (G)
58.9.
Sprejem v gospodinjsko šolo v Marjjanišču
Sl. novembrom 1937 se začne šestintrideseti tečaj kmet. gospodinjske .šole, ki bo trajal 10 mesecev. Gojenke stanujejo v zavodu, ki je pod vodstvom šolskih sester.
, Pouk je teoretičen in praktičen. Teoretični obsega verouk, vzgojeslovje, računstvo, slovenščino, kemijo, knjigovodstvo, živiloznanstvo, gosj)odinj-stvo, zdravstvo, vrtnarstvo, sadjarstvo, mlekarstvo, živinorejo in poljedelstvo.
Praktično se gojenke vežbajo v kuhanju in konzerviranju, ročnem in strojnem šivanju, v krojnem risanju, pranju in likanju, mlekarstvu in sirarstvu, v vrtnarstvu itd.
Učenke, ki so žele izvežhati zn samostojno vodstvo gospodinjskih obralov, morejo ostati na zavodu dve leti, da spojmlnijo in poglobijo svoje teoretsko in praktično znanje.
Popolna oskrbnina znaša mesečno 450 din. Za manj imovite je na razpolago par znižanih mest.
Sprejela gojenka naj vzame seboj obleko, perilo in obutev, polrebno za delavnik in praznik. Nadalje: dva para rjuh, 4 prevleke za blazino, 4 brisačo in 4 servijete. Perilo je lahko iz domačega platna.
Dekleta, ki hočejo'vstopiti, morajo:
1. dovršili 16. leto,
2. predložiti zadnje spričevalo,
3. navesti stan in poklic staršev,
4. predložiti obvezno pismo: a) staršev ali varuha, da zanjo plačajo vse stroške šolanja, b) učenke, da se bo ravnala po hišnem redu.
S	temi podatki in prilogami opremljene, lastnoročno pisane prošnje (nekolkovane) za sprejem naj se pošljejo na vodstvo gospodinjske šolo v Ma-rijanišču v Ljubljani vsaj do 20. septembra t. 1,
Izvoz konopljo iz naše državo jc skoro prenehal. Letošnja letina bo zelo obilna, zraven tega pa je ostalo od lanske letine še 800 vagonov konoplje v skladiščih. Če se bodo napovedi izpolnile, botno letos imeli pridelka okrog 3500 vagonov, torej skupaj okrog 4000 vagonov za izvoz. Najboljši kupec naše konoplje je Nemčija. Zato pa zahtevajo izvozniki, da se doseže v pogajanjih z Nemčijo prost izvoz konoplje ter ee odpravi konliiigentiranje.
Od tu in tam
Poslanski klub JRZ ima v Bclgradu žc tri dni svojo sestanke, na katerih poročajo številni poslanci o razmerah v svojih okrajih. Sestanek ima tudi namen, da ee poslanci spoznajo s potrebami okrajev, v katerih so bili izvoljeni njihovi tovariši in obraluo. Včeraj je govorilo okrog 30 govornikov.
Zadušnicam ob preteku šestih mesecev po smrti Milanu Pribičeviča v Belgradu so prisostvovali skoro vsi šefi in generali belgrajskega dela združene opozicije, med njimi Ljuba Davidovič in Joca Jovanovič.
»Jugoslovcnski blok« ustanavljajo tri fašistične skupine, ki jih vodijo Peter Živkovič, Dimitrije Ljotič in Janko Baričevič. Pred dnevi so se namreč sestali v Zemunu Dimitrije Ljotič, Jovo Banjanin in Janko Baričevič in se pogovarjali o spojitvi vseh treh jugofašističnih skupin. Če se bo edinost dosegla, bodo k novi skupini pristopili tudi člani nemškonacionalne skupine, ki jib vodi pančevski advokat dr. Avender. Ti so vsi včlanjeni v Ljoti-čevem j>Zboru« in bodo kajpak z njim vred prešli v novo fašistično skupino.
Vola je povozil v Draganiču pri Karlovcu potniški avtobus iz St. Poltna, ki je vozil iz Crikve-nice v Zagreb. Kmetje so skozi Draganič gnali vole, ko je privozil za njimi avtobus. Živina se je zbegala in nazadnje je avtomobil enega vola strl. Kmetje so takoj poklicali vaškega zaupnika »Gospodarske sloge«, da je ocenil škodo, in sicer na 1750 dinarjev. Ker so se potniki branili plačati odškodnino, so se kmetje zbrali okrog avtomobila in ga niso pustili dalje. Poklicali so še nekega karlovškega advokata, ki je razsodil, da morajo potniki plačali odškodnino. Šele potem, ko je imel kmet v rokah tistih 1750 dinarjev, so smeli potniki z avtobusom dalje. Takele zgodbe se avtomobilistom na Urvatekem'dogode prepogostokrat. Če povoziš kokoš, moraš celo škodo povrniti, mrtve kokoši mu pa tudi ne dajo. Sicer... se takoj zasvetijo kose in pokažejo polena ...
O slabi letini hmelja in slabem sadežu tožijo Vojvodinci okrog Bačkega Pefrovea, kjer je od nekdaj cvetelo hmeljarstvo. Vojvodinci obirajo hmelj dobrih štirinajst dni kasneje, kakor pa Savinjčani, zraven je pa njihov hmelj po kakovosti mnogo slabši, kakor savinjski. Letos je bilo mnogo sadeža, vendar pa so ga v zadnjih dneh uničijo razne bolezni, najbolj pa peronospora. Rožice so postale rjave in tako neuporabljive. Zadnje deževje jo naredilo obilo škode, le nekateri hmeljarji so bili tako oprezni, da so vztrajno škropili hmelj. Le tako so si rešili sad. Vendar pa pravijo, da je bilo takih zelo malo.
V	Sarajevu bo v drugi polovici septembra transportna konferenca, katere se bo udeležilo okrog 40 zastopnikov Italije, Madžarske, Avstrije, Češkoslovaške in Jugoslavije. Udeleženci konference bodo šli tudi večkrat na izlet v bližnjo in daljno okolico Sarajeva.
Hudo so je poslabšala bolezen bivšemu verskemu poglavarju muslimanov v naši državi reisulu-lemi Čauševiču. Čauševič je bil pod JNS režimom na spreten način odstranjen s svojega mesta, pod sedanjim pa spet postavljen nazaj. Po kratki službeni dobi je bil zaradi starosti upokojen.
Uro budilko, ki kaže istočasno pravi dnevni čas v vseh delih sveta, je izumil upokojeni železničar Aleksander Bašič iz Osjeka. Čeprav se nikoli ni učil urarske obrti, je sestavil uro, ki ima na prednji strani ploščo s številkami in dva kazalca. En kazalec stoji nepremično, pritrjen je pa na robu plošče, drugi kazalec je pa pritrjen v sredini. Številke so napisane v nasprotnem redu. kakor pri običajnih urah. Plošča s številkami se obrača obenem s kazalcem, nakar se na robu plošče bero točna ura, kolikor je takrat v Parizu, Londonu, Tokiu itd. Bašič je svoj izum poslal v Belgrad uradu za patente.
Po Dalmaciji žc delata dve filmski družbi.
Dunajska skupina, ki izdeluje film »Ljubljenček mornarjev';, se že nahaja v Dubrovniku. Skujiina berlinske UFE pa slika na Korčuli. Ivo Tijardovič, ki je ekomponiral glasbo za dva filma, ki so jti Nemci posneli v Dalmaciji že spomladi, se nahaja v Berlinu in dirigira velikemu orkestru UFE. Pravijo, da se mu je filmska spremljava Izvrstno posrečila in ima Tjardovič velike izglede, do dobi pri Ufi stalno namestitev.
Pol milijarde kilogramov medu l»o letos pridelala Hercegovina. Panjev imajo hercegovski čebelarji okrog 23.000. Vremenske prilike so bile letos za čebelarstvo zelo ugodne. Čebelarji prodajajo tamkaj med po 10 do 11 dinarjev kilogram.
Včerajšnje belgrajsko »Vreme« priobčuje pod naslovom »Dr. Voja Janjič bo prišel pred sodišče« tole poročilo: Ker je 5. t. m. narodni poslanec dr. Voja Janjič imel ob glavnem vbodu tukajšnje stolne cerkve govor, v katerem je med drugim dejal, da jo vlada zastrupila blagopokojnega palriarha Var-navo, dalje, da naj se poslanske volitve v naši državi izvedejo pod nadzorstvom kake druge države, in še nekatere druge stvari, ki pomenijo zločin proti državi, je predsedstvo tukajšnjega redarstva lakoj uvedlo postopek, da se proti Janjiču uporabijo zakonsko določbe. Pred belgrajskim redarstvom je pa g. Janjič, kakor navajajo, zanikal te trditve iz svojega govora v Kragujevcu. Po poročilu, ki smo ga prejeli, so pa predslojništvo mestnega redarstva v Kragujevcu ne more zadovoljiti z enostavnim zanikanjem Voje Janjiča, ker je govoril pred več sto meščani, ki so prav dobro slišali, kaj je g. Janjič govoril. Zato bo vso stvar izročilo državnemu sodišču v nadaljno ravnanje.
Razstavo planinske fotografije je v nedeljo v Novem Sadu odprl trgoviuski minister dr. Milan Vrbanič. Razstava je organizirana v okviru kongresa zveze planinskih društev Jugoslavije, ki mu je predsedoval dr. Franjo Tominšek iz Ljubljane. Tudi na tej razstavi so 6e slovenski fotoamaterji odlikovali. Nagrado trgovinskega ministra v znesku 2000 dinarjev je prejel predsednik ljubljanskega fotokluba g. Srečko Grom za fotografijo >S planine«. Nagrade, ki jih je razpisal prireditelj razstave, pa še niso bile razdeljene. Tudi med temi, upamo, bomo po zaključku razstave našli imena slovenskih amaterjev.
S kraljevim ukazom so ua predlog notranjega ministra odlikovani: z redom Jugoslovanske krone
3.	stopnje dr. Jure Adlešič, župan mesta Ljubljane, in Alojzij Mihelčič, župan mesta Celja; z redom Jugoslovanske krone 4. stopnje dr. Alojzij Remec, župan mesta Ptuja, in Ivan Sajevic, akademski slikar iz Ljubljane; z redom ev. Save 5. stopnje Frane Markež, arhivski uradnik v p. iz Slovenskih Konjic, in Ferdo Belec, posestnik 1*11 trgovec iz Rakičanj; z zlato kolajno za državljanske zasluge Josip Pečan, poslovodja tovarne Indus iz Ljubljane, in Jo-’ sip Heferl, posestnik in trgovec iz Mokronoga,
Poročevalstvo in njegov razvoj v stoletjih
(K poročevalskemu oddelku na novinarski razstavi)
Poročevalstvo 6e je razvilo v pradavnini iz potrebe medsebojnega občevanja o neposrednih dogodkih. Človek je naznanjal svojemu bližnjemu nevarnosti in druge dogodke z vzkliki in kretnjami. Kasneje, ko so nastale občestvene oblike človeškega žiija, zlasti ko so ustvarili države z obsežnimi upravnimi in vojaškimi področji, je postalo poročevalstvo sredstvo državne obrambe in samega državnega življenja. Poglavarji in državniki, ki so bili v tistih časih večinoma vojskovodje, so morali neprestano pregledovati poročila z mej in iz sosednih dežel, da jih dogodki niso prehiteli. Tako se je že v tistih časih rodilo uradno poročevalstvo z rednimi poročili za vladarje in vojskovodje. To poročevalstvo je služilo osrednji oblasti kot taki.
Sredstva, ki se jih je poročevalstvo tedaj posluževalo, 60 bila še preprosta. Poročevalsko službo so opravljali seli, konjeniki in vozniki. V stari Perziji so imeli glasnike, ki so drug drugemu dajali poročila in jih na ta način prenašali v državno središče ali na mejo. Zgodilo 6e je, da je poročilo premostilo v enem dnevu kar 800 km. Padec Troje je prišel iz Male Azije na Grško čez Egejske otoke s pomočjo kresov v eni noči.
V	dolgi dobi srednjega veka je poročevalstvo dokaj izumrlo. Kar ga je preostalo, so bili le skromni ostanki uradnega poročevalstva za vladarje, ostanki, ki so nujno potrebni vsaki državni organizaciji.
Šele z razmahom trgovine v novem veku se je najprej razvilo redno poročevalstvo med mesti in velikimi trgovskimi podjetji, ki so imela svoje redne dopisnike in sle v najvažnejših trgovskih središčih. Kasneje se je rodila zasebna pošta, najprej s 6li, in šele v 17. stol, s poštnimi vozovi. Preden se je to zgodilo, so morali zgraditi nove poti in ceste, ki jih v Evropi splošno še ni bilo. Po dolgih stoletjih razpadanja so od rimskih cest ostale le še steze. Vzporedno z razvojem pošte je nastal nov
odjemalec poročil, najprej pisemskih. To 60 bili listi, ki so pričeli po iznajdbi tiskarskega stroja izhajati v 17. n 18. stoletju. Razvila se je doba, ko so listi priobčevali dopise iz vseh krajev tedaj znanega sveta. V začetku 19. stol. so se nato pojavili prvi dopisni uradi Bila so to podjetja, ki so zase zbirala pismena poročila, nato jih pa v velikih mestih prodajala listom. V tisti dobi je poročila začelo prenašati še hitrejše prenosno sredstvo, kakor je bila vozna pošta. V Franciji so iznašli svetlobni brzojav, ki so ga postavljali na hišah, cerkvenih zvonikih in gričih. V sredini 19. stol. je nato prišel brzojav, ki je poročanje do temelja preuredil in ga dvignil na ogromno višino. Komaj sto let je tega, da so o Napoleonovi smrti zvedeli v London šele po dveh mesecih. Električen brzojav je kasneje premostil podobne razdalje v nekaj urah.
V drugi polovici 19. stol. je šlo z razvojem prenosnih sredstev s tako naglico naprej, da so se iznajdbe kopičile druga na drugo. Za brzojavom je prišel telefon, nato pa brezžični prenos, ki je sedaj tako izpopolnjen, da ustreza vsem potrebam sodobnega poročevalstva. Zdaj ni nobenih mej, razdalje in tudi čas ne igrata nobene vloge več.
V 19. stol. se je tudi tiskarska tehnika razvila s tako naglico, da so mogli listi tiskati ogromna izdanja m jih z železnico razširjati kamorkoli. Ogromen razmah časopisja je ustvaril podlago za podoben razmah poročevalske službe. Tudi tega obrata se je polastila zasebna iniciativa in iz njega ustvarila v sodobnosti orjaške poročevalske urade, ki razpolagajo s tisoči in tisoči poročevalcev, dopisnikov, slikariev, brzojavnikov, telefonistov, stenografov in urednikov, ki vsi zbirajo poročila in vesti, jih urejajo in v neprestanih izdanjih dostavljajo svojim naročnikom, v prvi vrsti listom. Uradi se ne omejujejo več na posamezna mesta, marveč preprezajo s svojo dostavno službo ne le posamezne države, temveč tudi posamezne celine in največji celo ves svet.
Lov za zlatom v Južni Afriki
Iskalci zlata se še danes pehajo v znoju in strahu za svoje življenje za ono kovino, ki določa ceno in vrednost denarja. Tam v Severni Ameriki proti Kanadi iščejo zlato, v Južni Afriki tudi. Tudi v naši državi ga pridobivajo. Od pamtiveka se ljudje bore zanj, vedno in povsod vidimo in srečavamo, kako zamamlja človeka ta kovina.
Posamezniki-iskalci zlata so izginili v Južni Afriki, njihovih nevarnih pustolovščin ni več. Danes imamo v tem oziru že moderne tovarne. Te z vsemi tehničnimi sredstvi na lahek način pridobivajo zlato rudo, ki jo potem prečistijo in po mnogih procesih postavijo na tržišče.
Kako ie danes z lovom za zlatom?
Ker je minila ona doba, ko je lahko vsak sam >obogatel< s tem, da je našel zlato žilo in ker 60 te že skoro vse v rokah raznih podjetnikov, zato je lov za zlatom nekoliko drugačen. Danes kradejo. Borbe s stražami, plen, nato zbežijo in za njimi ni duha ne sluha.
Nič manj kakor 500.000 ljudi dela v zlatih rudnikih v Južni Afriki. Samo 10 odstotkov je Evrop-cev med njimi. Ti so zaposleni po pisarnah podjetja kot stražniki, inženirji, preddelavci in podobno. Drugo eo črnci. Zaradi tako majhnega števila Ev-ropcev — samo 50.000 jih je — ni čudno, če ni mogoče preprečiti tatvin, ropov in plenjenja zlata. Črne delavce kar nabirajo po vaseh. Kdor hoče, gre. Ta pa mora skleniti petletno delovno pogodbo, s tem se pa zavežejo, da bodo kopali zlato pet let, ne da bi prej zapustili delo. Po petih letih se vrne tak črnec v svojo rodno vas in si tam kupi ženo s prihranjenim denarjem. Seveda je prinesel še precej zlata, ki ga je ukradel. Kako ga je ukradel, .je nerazumljivo. Po naših navadah je tudi nera-eumljivo to, da si takšen črnec lahko z rudo, ki jo je ukradel, kupi kar najlepšo ženo, ceš, takega moža hočem, ki si upa Evropcem marsikaj zagosti. Ko si je tako črni paša ustvaril svoj dom z neštetimi ženami, ugibajo Evropci, kako to, da je ta človek s listo majhno plačo uredil tako stanovanje. Zopet so iztaknili nov način, kako črnci kradejo. Ti triki so
številni, skoro podobni onim, ki se jih ljudje poslužujejo pri prehodu čez meje.
Golobi pomagajo
V	petih letih svojega obveznega dela v rudniku se takšen novinec izuči ne samo čiščenja zlata, ampak tudi vseh mogočih stvari, n. pr. kako se mora krasti zlato. Nemogoče je tudi, da bi za vsakim delavcem stal paznik. Vsakega delavca tudi preiščejo po končanem delu. Najnovejši trik so izučeni golobje. Tako priučeni golobje se med delom približajo svojemu goepodarju-črncu, ki vtakne košček zlata med peroti. Golob nato hitro odleti. Šele z ovadbo nekega črnca so zvedeli za ta trik. Zato so vsi golobje v bližini tovarne pobili.
Mož v žični ograji
Uporaba izučenih psov in mačk spada v isto skupino tatinskih sredstev. Često se dogodi, da delavec prične bežati, kar se da, ker je našel kos zlata, ki je vreden komaj 800 din. Poskusil je, če bo šlo. Po navadi se ne posreči, ker straže prej dohite tatu s svojimi kroglami. Če pa je tem ušel, pa je gotovo padel v žično ograjo, ki obdaja zemljišče rudnika. Tu ga je doletela smrt, ker ga je električni tok, ki je napeljan v žici, ubil. Če pa je počakal, da so izključili lok, mu je njegova zlata kepa vrgla nekaj majhnega bogastva.	(š)
Programi Radio Liubljana
Četrtek, 9. *eptembra: 12 Harmonika solo (Stante Milan) — 12.45 Vreme poročila — 13 Cas, spored, obvestila — 13.15 Grieg: Peer Uynt, suita, Faurc: Peleas ct Melisande (plošče) — 14 Vreme, borza — 19 C’a«, vreme, poročila, spored, obvestila — 10.30 Nac. ura — 19.50 Strauss: Veselite se življenja, valček (plošča) — 20.10 Slovenščina za Slovence (g. dr. Rudolf Kolarič) — 20.30 Koncert opernih spevov s sprcmljevunjein klavirja. Poje ga. Pavla LovSetova, pri klavirju g. prot. Marjan Lipovšek, vmes Radijski orkester — 22 Čas, vreme, poročila, spored — 22.15 Itezorvirano za prenos
*	velesejma.
R. L Stevenson:
18
Skrivnost dr. Jekylla
Omara pod črko E je bila nezaklenjena. Potegnil sem predal, ga natlačil s slamo, ga zavil v prt ter se z njim odpeljal na Cavendish Square.
Tam sem se spravil na preiskovanje istega, kar je bilo v predalu.
Prašek je bil zelo pravilno zavit, toda ne tako skrbno, kakor to delajo poklicni kemiki. Bilo je zato jasno, da so praški Jekyllov lastni izdelek. In ko sem odprl zavojček, sem našel v njem neko snov, ki se mi je zdela kakor čisto preprosta kristalna sol bele barve. Cevka, h kateri sem se obrnil za tem, je bila nekako do polovice napolnjena s krvavo rdečo tekočino, ki je zelo jedko vplivala na vonj, da se mi je zdelo, da vsebuje fosfor in kako hlapljivo olje. Drugih sestavin nisem mogel ugotoviti.
Knjiga je bila navaden zvezek in ni imela skoraj ničesar drugega, kakor vrsto datumov. Ti datumi so segali čez veliko let, toda opazil sem, da so zapisovanja kar na lepem nehala pred kakim dobrim letom. Tu in tam je bila dostavljena kratka pripomba, ponavadi nič več kakor samo ena beseda: »Dvojno.« Vsega skupaj je bilo teh zapisov več sto in ta beseda je bila dostavljena morda šestkrat pri vseh skupaj. Precej v začetku seznama pa je stalo enkrat: »Docela odpovedalo!!!« Za tema besedama je stala cela vrsta klicajev.
Čeprav je vse to dražilo mojo radovednost, mi je vendar prineslo le malo pojasnila. Pred mano je stala stekleničica z nekako tinkturo, papir z neko soljo in poročilo o vrsti poskusov, ki niso pripeljali do nobenega stvarnega uspeha, kakor se je to zgodilo s premnogo Jekyllo-vimi raziskavanji.
Kako so neki mogli ti predmeti v moji hiši
vplivati na čast, na zdravje in celo na življenje mojega fantastičnega tovariša? Če je mogel njegov odposlanec priti sem, zakaj ne bi mogel iti tudi kam drugam? In na vse zadnje, če je tudi zalo bilo kaj razloga, čemu ne bi jaz tega gospoda tako na skrivaj sprejemal?
Čim bolj sem premišljal, tem bolj se je v meni utrjevalo prepričanje, da imam opravka s primero duševne zmedenosti. Čeprav sem svojo služinčad poslal že spat, sem vendar nabil star samokres, da bi se vsaj nekako mogel braniti.
Komaj je ura nad Londonom udarila 12, je od hišnih vrat že zadonelo trkanje.
Na ta poziv sem šel sam dol in zagledal majhnega moža, ki se je pritiskal ob steber pred vrati. Vprašal sem ga«
»Ali prihajate od dr. Jekylla?«
S prisiljenim gibom je to potrdil. Ko sem ga prosil, naj stopi bliže, me je poslušal šele, ko je vrgel izprašujoč pogled nazaj na temni trg. Ne daleč od naju je stal stražnik, ki je stopil proti nama z ročno svetiljko. Pri pogledu nanj se mi je zdelo, da se je moj obiskovalec zdrznil in se z večjo naglico podvizal noter. Odkrito moram priznati, da so me te posameznosti neprijetno zadele. Ko sem šel za njim v svetlo luč govorilnice, sem držal orožje pripravljeno za strel v roki,
V	govorilnici sem ga vsaj lahko spoznal. Nekaj je bilo gotovo: nisem ga še nikdar videl. Kakor sem že omenil, je bil majhne postave. Poleg strašnega izraza v njegovem obrazu sem takoj postal pozoren na čudno zvezo med veliko močjo mišic z navidezno telesno šibkostjo. Bodi že kakorkoli, začutil sem v sebi čudno čisto osebno neugodje, ki ga je v meni vzbujala njegova bližina. To neugodje je bilo nekam podobno začenjajočemu se krču in ga je spremljalo razločno pojemanje srčnih utripov.
Za šolo
otroška obukv 3a one, ki -
28
2*01-600000
telovadne čevlje doma podabljajo
ženske Din 35.-moške Din 39'-
81
3222-48809
so najbolj nemirni in mnogo fjodijo
31-34 Din 49--35-38 Din 59•-
%5
5842-64305
nove čevlje 3 uspehom zaslutijo
31-34 Din 69•-
m
6622-¥(700
ne napravijo v miru niti enega koraka
31-34 Din 79-35-38 Din 89■■
»Slovenski dum* Malt ruk delavnik ob 12 Meeeftna narodnina U Din. ta Inozemstvo 26 Din Oredniltvo: Kopitarjeva n lica #/131 Telefon 2994 to    Tiirfim 3881 Za Jnooalovaoako tUkarno ■ Ljubljani} JL 0e& Izdajatelji Ivan Rakove* DredaUu Jože Količek.