List 1.
Gospodarske stvari.
Naprej s predivstvom!
Govoril Bihard Dolenec v občnem zboru družbe kmetijske kranjske.
Gotovo je vsacemu kmetovalcu znano, da je nekdaj naša dežela toliko lanu in konopelj pridelovala in izdelovala, da je slovela kakor prva onih dežel v Avstriji, ki predivstvo gojijo.
Starejšim je to znano iz lastnega življenja, mlajši verjamemo resničnim besedam starejših in črkam kmetijske statistike preteklega časa, ktere nam pričajo, da se ni le pridelovalo za domačijo potrebno platno, marveč da se je velik del njenega pridelka tudi izvaževal v druge dežele. Kranjsko platno bilo je eden poglavitnih faktorjev tadajne deželne kupčije.
Dandanes tega več ne najdemo; v mnozih krajih se je predivstvo popolnoma opustilo, po druzih se kmetovalec le še toliko ž njim vkvarja, da potrebi domači vstreza. Akoravno se sem ter tj6 še kak grošiček vlovi, vendar se to se nekdanjo slavno kupčijo primerjati ne sme.
Vzroke izvedeti, kteri so propada predivstva našega krivi, imeli smo že priliko ob času, ko so o njih „Noviceu pisale; naj jih vendar v kratkem ponovim, kajti na nje se opira moj nasvet o povzdigi našega predivstva.
Prvi in poglavitni vzrok gotovo je ta, da se je začelo z vpeljano železnico mnogo tujega blaga vva-ževati v naše dežele. To blago bilo je , če tudi ne zmerom boljše, vendar cenejše kakor domače, kajti drugačna je cena enega in istega blaga, ako se ga v veliki množini s pomočjo strojev (mašin) izdela, ali da se ga pridela le malo z rokami.
Drugi vzrok propada domačega predivstva je ta, da že tudi na kmetih sploh hrepenijo po tanjših, modi vstrežljivih platnih, ktera se le iz lakna žlaimega lanu in po pravilih umnega izdelovanja doseči dajo.
Za tretji vzrok sme se konečno vpeljava bombaža navesti, ki je zelo spodrinil platno.
To so po moji misli tisti vzroki, kterim bi se moralo v namen povzdige našega predivstva z vsemi sredstvi nasproti delati, in to se tem lože zgodi, ker so vsi v taki zvezi med sabo, da se lahko vsem ob enem — se ve da indirektno —- nasprotuje; kajti vsa povzdiga se vrti okoli kratkih besedi: „prav veliko in prav dobrega prediva pridelati".
Da se dobro predivo dobi, je pa pred vsem treba izvrstnega semena, kajti med lanom in lanom je ravno tako velik razloček, kakor med različnimi vrstami vseh druzih rastlin. Domači zimski kakor tudi letni lan je tako ostrega in debelega lakna, da se nikakor od njega ne da dosti  dobrega pričakovati.    Na Morav-
skem mi je nek predivec naravnost rekel, „da ne ve9 je li poslano mu kranjsko predivo lančno ali pa ko-nopneno."
Iz tega se razvidi, da je pred vsem nam neobhodno potrebno seme od ličnega ruskega in holand-skega lanu. Najlože bi pa gospodarji do tega semena prišli, ako bi slavna kmetijska družba sama na-ročbo v roko vzela. *) Obrnila naj bi se v tem obziru lahko na firmo „Eichborn & Comp. v Braslavi"; poštenje te trgovske hiše se mi je občno hvalilo.
Z dobrim semenom pa še ni vse storjeno. Kmetovalec potrebuje tudi še nauka za pravo pripravljanje zemljišč, pravo dalje kmetijsko obdelovanje; to ni nič manj važno kakor dobro seme. V tej zadevi bi bila zopet si. kmetijski družbi častna naloga, poskrbeti, da bi se jako potrebna, predivstvu hasljiva knjiga med kmetovalce razdelila, in da bi se tudi izveden popotni učenik med-nje poslal, kteri bi bil v stanu, ljudem vse s prstom pokazati, kar bukvice učijo.
S tem bi bilo zelo vse storjeno, kar se d& za dosego dobrega lanu in prediva storiti. Razen dobrote omenil sem pa tudi, da ima množina zel6 velik vpliv na povzdigo. V današnjih okoliščinah ni kmetovalcu skoro mogoče, velik prostor z lanom obsojati, ako bi se mu dalo tudi najizvrstnejše seme, kajti recimo, da je pridelek brez pregreška, vendar — na ptuje voziti predivo se posameznemu gospodarju gotovo splačalo ne bode. Al mnogo kmetovalcev pa je tudi, ki niso v stanu, lami v veči meri izdelovati, bodi-si zavoljo pomanjkanja denarja, orodja, ljudi, časa itd.
Jasno je toraj, da je treba tudi za lahek prodaj skrbeti.
Da se pripomore vsemu temu, naj bi se kmet le s pridelovanjem kar le mogoče žlahnega stebla ukvarjal. On naj bi o pravem času lan poruval, ga posušil, glavic oprostil, in tako pripravljena stebla v izdelalnice prodal, ki naj bi se na delnice osnovale, ali pa po po-samnih lastnikih. Izdelalnice bi še le stebla godile in popolnoma izdelale, kar bi nam do koncentrirane predivne kupčije pomagalo, namesto sedanje razkosane.
S tem pa ni rečeno, da bi kmetovalec domd prav nič izdelavati ne smel, marveč jako je želeti, da bi si zraven še vsak za lastno potrebo preskrbel, kar je le mogoče.
Po tej poti, mislim, bi se dalo predivstvo v najkrajšem času in z najboljšim vspehom povzdigniti. Dobiček je kmetovalcu, kakor tudi izdelalnicam gotov. Na  tanko  se sicer čisti dobiček  kmetovalcu  ne d&
jSk^r" Kdor želi ruskega ali holandskega lami za spomladansko setev, naj se kmalu oglasi pri odboru kmetijske družbe v Ljubljani in naj o pismu pov6 , k o 1 i k o ga želi. Odbor ga bode potem več skupaj naročil in stroški vožnine bodo manjši.
-----   2   -----
povedati, ker je odvisen od težave obdelovanja, od veče ali manjše dnine, od obilnosti ali pomanjkanja gnoja itd., to vse so reči, ki niso v dveh krajih enake.
Čisti dohodek si more toraj vsak kmetovalec za se po danih okoliščinah izračuniti. Nečisti dohodek pa lahko precej prevdarimo. Recimo, da se pridela na oralu (johu) do 25 centov suhih stebel; to se lahko doseže; in ta bi se v izdelalnico po 2 gold. in pol prodala $ to znese 62 goldinarjev. Dalje se sme še kakih 5 vaganov ali 10 mernikov semena po 6 gold. v račun djati, to zopet 30 gold. znese; toraj znaša celi nečisti dohodek 92 goldinarjev od enega orala. Opaziti pa moram, da je mogoče tudi 30 centov stebel na oralu pridelati, in se ve da toliko več tudi semena, in da se odlična stebla tudi po  3 gold. lahko plačajo.
Čisti dohodek izdelalnic se pa še manj da na tanko izračuniti, vendar se hočem držati številek, ktere sem si v neki na delnice osnovani izdelalnici na Slez-kem napisal, in reči, da bi znal cent dovršenega pre-diva kakih 16 gold. stati. Predilnice na Moravskem pa plačujejo lepo in dobro predivo po 20 do 40 gold. cent in še više. Res je, da vožnja prediva v tuje dežele stane dosti denarja; al dokler se ne ustanove v deželi sami predilnice, treba je že pri tem ostati.
Osnovanje predivnih delalnic po deželi je toraj tretje sredstvo, po mojem mnenji neobhodno potrebno sredstvo za povzdigo našega predivstva. Velika važnost tega sredstva me opravičuje, ako ga slav. družbi prav živo v podporo priporočam.
Ponavljam konečno še enkrat vse tri predloge: 1) SI. kmetijska družba naj si izvirnega ruskega in holandskega semena naroči, 2) naj se predivstvu potrebne bukvice in popotni učitelji med kmete razpošljejo, 3) naj si. društvo osnovanje izdelalnic po mo-gočosti podpira.