Političen list za slovenski narod. Po poŠti prejeman veljd: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gid.. za en mesee 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman vcljA: Za celo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr., za četrt leta 3 gl. 30 kr., za en mesee 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. 20 kr. več na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2. Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkvat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniški ulici h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob 1 ,6. uri popoludne. ž^tev. 178. V Ljubljani, v ponedeljek 2. avgusta 1886. Letnilt XIV. Sestanek v Kissiiigeiin. Ves svet vgiblje, kaj sta se dogovorila Bismark in Kalnoky v Kissingenu. Ker nihče o tem nič ne ve, za to vsak vgiblje in rad bi nekaj povedal — pa sam ne ve kaj. Ker tudi mi o tem nič ne vemo, zato ne moremo nič povedati; poglejmo pa za to okoli sebe po Evropi, kakšuo je stanje držav in kakošnje razmerje med njimi; kajti tudi ta dva velemoža se gotovo nista pogovarjala, kaj je najnovejšega na sejmskem trgu v Berolinu ali na Dunaji. Položaj v Evropi je sedaj tak, da je središče v Evropi močno in čvrsto, da že več stoletij ni bilo tako. V vojski 1. 1866 je pruski kralj privojskoval si prevago na Nemškem in 1. 1870 je pa Prusija zmagala sosedno Francosko in pruski kralj je postal nemški cesar in eden najmogočnejših vladarjev v Evropi. Njegov veleumni kancelar je svojo prevago v Evropi vtrdil s tem, da je znal Avstrijo za-se pridobiti. Taka močna zveza v sredi Evrope prevaguje na desno in levo, na vzhod in zahod. Poleg te srednjo-evropske zveze imamo pa še trocarsko zvezo. Mnogo vprašanj je bilo, časnikarski svet je prerokoval, sedaj in sedaj se bode razvezala trocarska zveza, a dosihmal še obstoji, in Evropa, t. j. velevlasti v Evropi se ne bojujejo med seboj, dasiravno na Balkanskem poluotoku vse vre in je vsa Evropa vznemirjena po anarhistih. Nemčija ima za sosede Francoze, ki ne morejo nikoli pozabiti, da so bili nekdaj prvi narod v Evropi, in da se je iz Pariza lepo ali grdo vreme oznanovalo po Evropi; še manj pa pozabijo grozna pobitja 1. 1870 in zgubo dveh dežel, Elzacije in Lorene. Drug pred drugim se skušata, kdo izmed njiju se bode bolj pripravil na vojsko, da bode o časi vojske zdrobil svojega tekmeca. V tem razmerji kakor se oborožujeta Francoz in Nemec, oborožujejo se tudi druge velevlasti in vsi žulji evropskih davkoplačevalcev se porabijo za vojne priprave. Dokler je francoska republika toliko nestanovitna in tako pogosto menjuje svojo vlado, tudi miru Evrope ni v prvi vrsti nevarna, ter za stalne zaveze ni zmožna, kajti ministri se pogosto menjujejo in naslednik ne sledi vselej po stopinjah njega predbežnika. Ali kdo nam je porok, da danes ali jutri ne vstane kak moderni cezar in ne porabi ljudskih teženj in domišlij sebi v korist. Sicer je še toliko nerešenih vprašanj začenši od gibanja narodov na balkanskem poluotoku pa do najnovejših izjav anarhistov v Amsterdamu, da se ministrom Pruske in Avstrije ni treba pogovarjati od vremena in tržnih novic, Ijedar se snideta. Danes poslušajmo kaj piše „Morning Post" o shodu grofa Kalnoky-ja s knezom Bismarkom v Kissingen-u, ko pravi: „Ozka zveza med Nemčijo in Avstro-Ogersko še ni bila nikdar bolj potrebna za svetovni mir, kakor je ravno sedaj. Večkrat smo že rekli, da je nevarnost za mir v Evropi v tem, da francoska republika zgublja svojo veljavo. Večkrat smo rekli, da je maščevalna vojska skrajna poskuš-nja, da se ljudovlada, ki je prišla ob spoštovanje iu veljavo, zopet postavi ua noge. Okoliščine so vsekdar take, da se morata Bismark in Kalnoky ozirati na nje; javalne, da se srečata v Kissingenu, a ne poznata nevarnost, ki svetu žuga. Od kar je Boulanger prišel iz Tunisa, skuša obračati pozornost svetil na-se. On vidi to, kar vidijo morda tudi vsi ljudje na Francoskem, da sedanje vladanje na Francoskem mora pripeljati do vojaške diktature. Castilakomen in prevzeten, ne more videti vojni minister vzroka, zakaj da bi ne bil v to odmenjen, da bi ne postal diktator. Ako je Francoska zares republikanska, mora uprav ta okolnost, da se on ponaša, kakor borivec za svobodo, za republikanska načela, združiti vse tiste okoli, ki bi sedanjo vlado radi spo-prijaznili z redom. Res, da je videti čudno, da bi se bil on v dosego svojega smotra združil z anarhisti in rogovileži; a general Boulanger ne bode prvi politik, ki bode, laskaje se priljubljenim ljudskim strastim in razvadam prišel do najviše moči. Odkar je umrl Gambetta, je ta general v svoji do-moviui prvi, ki se je popolnoma navzel republikanskih načel in sprejel misel na maščevalno vojsko, tako, da se njegovo ime v zvezi obeh imenuje. Gambetta in Boulanger sta za zvezo z Rusijo. Ne presiljujemo, ako pravimo, da je položaj v Evropi, kar se tiče miru, v sedanjem trenutji vsled spletek podoben onemu, ki je bil pod prvim Gam-bettovim ministerstvom, ko je ta ljudski voditelj tako nevtegoma in skrivnostno ostavil svojo moč. Francoski listi so prinašali vselej le glas ruskih listov, kolikorkrat se je ponudilo vprašanje o političnem stanji obeli dežel. Nemško-avstrijska zveza na podlagi najtrdnejši je toraj silno važen živelj evropskemu miru. Da bode Italija lojalno pristopila, nad tem ni dvombe. Ako še mi pristopimo k zvezi miru, ktero bodo te tri osrednje velevlasti v tem letu na novo potrdile, bode Evropa obvarovana groze strašnega vojnega požara. („Morning Post" velja za glasilo Salisbury-ja.) Da se na Francoskem nekaj pripravlja, sodimo iz tega, da so prince — Bonapartiste in Orleaniste spodili iz dežele; močni ni boječ; morebiti bode to pripomoglo, da se ljudovlada poprej zruši, bodisi, da pride kraljevska stranka na vrb, ali da si kak predrzen demagog „vodja ljudske stranke" oblast prisvoji. Ljudovlada pa bode obstala dotlej, da bode imela kaj denarjev, kedar pa nastane pomanjkanje, pa nismo daleč od prevrata; o denarnem stanji Francoske se piše sedaj tako, sedaj drugače, da se težko zve, kaj je za prav resnično. Politični pregled. V Ljubljani, 2. avgusta. Jfotranje dežele. Češki, kakor tudi drugi slovanski državni poslanci poprijeli so se kar od kraja lepe in posnemanja vredne navade, da drug za drugim vsak v svojem volilnem okraju sklicujejo svoje volilce, kterim odgovor dajo od svojega delovanja in postopanja v državnem zboru. Ta navada je jako hvalevredna, ker se na ta način ohrani dotik med poslanci in njihovimi volilci, ter se vsak volilec lahko prepriča, če tudi časnikov ne bere. Ob enem se pa o takih prilikah najbolj uničujejo zlobna obrekovanja nasprotnikov, češ, ta in ta poslanec nič ne dela! Dela vsak pošten poslanec po svoji moči, kar le more; da pa ne vsak z enakim hruščem, je pa tudi znano in še vselej je tako bilo. Temu se je odkazala naloga bolj javnega postopanja, drugi zopet ima več opraviti v odsekih, tretji zopet na kakem drugem mestu, tako, da ga ni tam na Dunaji v državnem zboru med slovanskimi zastopniki, ki bi roke križem držal in prav nič ne delal. Da tudi tii še ne mirujejo, temveč sklicujejo svoje volilce, kterim svoje delovanje pojasnujejo, je tem večja njihova zasluga. Grof Kalnokg je bil ta kratek čas, kar ga je v Kissingenu pri Bismarku preživel, njegov stalni gost. Bismark, če tudi mnogo stareji, skazoval mu je tolikošnje spoštovanje in kazal tolikošnjo prijaznost, da so se drugi diplomatje in državniki kar izgledovaii nad tem. Kakor hitro ga ni bilo ob času že pri Bismarku, kedar ga je namreč ta pričakoval, poslal je železni kancler takoj svojo kočijo, in svoje strežnike ponj! Ta čast je še tem večja, ker kočija ni bila njegova lastnina, temveč lastnina bavarskega kraljevega dvora, ktero je dal vladar princ Luitpold Bismarku na razpolaganje. Prvi, ki je prišel k drugemu v vas, bil je knez Bismark. Ko ga je Kalnoky opazil, šel mu je po stopnicah naproti z nagovorom: „Oh ljubi knez, da se vendar sami semkaj potrudite", ua kar mu je menda stari Oton smehljaje odgovoril: „Moram vendar pogledati, kako da je pri vas." Vratar dotične palače in pa strežnik hotela sta ga po stopnicah opirati, pa njima je Bismark smehljaje zabrauil, rekoč: Le pustita me, bom že sam prišel tje gori do Kalnokyja. Takoj na to je pa vendar rekel, da so mu stare kosti vendar že precej težke postale. Da se je Bismark pred Kalnokyjem, toraj pred Avstrijo, tako ponižal, za to mora mož že svoje poštene vzroke imeti. Znabiti mu oblačno nebo onkraj Rene ni nič kaj všeč. toraj je treba po vsaki ceni v prijaznosti z Avstrijo ostati. Znano je, da stranka Madjarov zahteva lastno vojsko, ktera bi bila od naše t. j. od sedanje bkuput) avstro-ogerske armade popolnoma neodvisna, kakor sta neodvisni druga od druge naša deželna bramba in ogerski honvedi. Zmerna opozicija, kteri na čelu je grof Albert Apponyi, je to bedarijo že vendar spregledala in se ji tudi odpovedala. „Budap. Tag-blatt", organ te stranke, prav odločno pravi, da ji niti v spanji ne bi na misel prišlo, proti skupni armadi kakoršno-koli agitacijo pričeti, „da bi se ta namreč razdelila v dve polovici, kakor je razdeljena država sama. Sedanje politične razmere na zahodu kakor tudi na iztoku Evrope nikakor niso take, da bi se tak korak brez velikega pregreška izvršiti dal". Apponyi ima pač prav. Le poglejmo na desno ali na levo proti iztoku ali kamor hočemo, najmanjše iskre je potreba, da se vžge nakopičeno netilo, ki bi prav lahko svoj ogenj po skupni Evropi razširilo. Glede takih okoljščin naj se pa skupna armada razdeli! To bi pač ne bilo nič boljši, kakor samomor; moč države, velesila Avstrija bi bila vničena. Avstrija postala bi zasmeh sovražnikom. Vse velevlasti odtegnile bi ji v tistem trenutku svojo prijaznost in Nemci bi dosegli, po čemur jim tako srce hrepeni, razbili bi Avstrijo ter pogoltnili Cislajtanijo. Toda tudi Translajtanije bi ne ohranila njena armada; ali bi se razdrobila v manjše dele, ali pa postala s časoma rop manjših sosednih državic, če bi je ne pogoltnil h krati kak močnejši. Vitanje države. Iz vse dosedanje ruske politike, posebno pa neuradne in časnikarske, je do dobrega razvidno, da bo pravi in edini povod bodoči avstrijsko-ruski vojski Bolgarija iu nihče drugi. Rusi nas že sedaj dolže, da mi precej znaten del bolgarske inteligenco huj-skamo in podpihujemo, da tako sovražno Rusiji nasproti postopa, kakor se to ravno godi. „Nov. Vremja" nas obdolžuje, da smo mi vzrok, da je knez Aleksander nasproti Rusom tako moški postal, da se za njihovo naklonjenost, kakor tudi za njihovo^ jezo ne briga dosti več, kakor za lanski sneg. (Je bi Avstrije in njene potuhe ne bilo, pravi „N. V." bi bila že zdavnej svojega Rusiji nepovoljnega kneza zapodila ter bi bila za vso jezo, kar jo je dosedaj Rusom že na glavo nakopala po nagih kolenih v Petrograd romala odpuščenja prosit. Saj je pravo jedro bolgarskega naroda sedaj tudi še prepričano, da mu je edino le v senci Ruskega orla rešenje in drugjo nikjer. Kakor je iz vsega očitno, ruski časniki kar naravnost ščujajo iu šuntajo zoper Avstrijo Ruse li in Bolgare. Da se je Avstrija skušala v Belemgradu nekoliko trdnega stališča pridobiti, je pač resnično, nikakor pa se ona ne štuli v Bolgarijo. Kdor jo ondi išče, iskal je bo zastonj. Povedali smo že na tem mestu, da so se laški radikalci letos prav posebno s tem obnesli, da do si galejskega kaznjenca Ciprijanija za državnega poslanca izvolili. Ta že sama na sebi grozno velika nesramnost, ki jasno dokazuje, koliko da imajo radikalci časti v sebi, vzbudila je v zmernih krogih, ki še kaj na narodno čast drže, sitno nevoljb po deželi. V Cremoni so se bili Celo z redarji vdarili In je ob tej priložnosti padel pod redarskimi sablami voditelj ondašnje radikalne stranke, dr. Fieschi. Od takrat pa skoraj ni dneva, da bi se tu ali tam ne sprijeli, kajti radikalcev največje veselje je, če morejo smrtno svoje sovraštvo mestnemu prefektu, redarstvu in vladi na prav očiten način pokazati. Nekdaj je bila avstrijska vlada tista tarča, v ktero so se laški nezadovoljneži vedno in vstrajno zaganjali, sedaj so se pa lastne krvi lotili! Danes teden so bili izgredi v Oremoni tolikošnji in razburjenost nad redarji taka, da so se morali poslednji kar od kraja umakniti, sicer bi jih bilo razburjeno občinstvo kamnjalo. Celo vojaki jih niso mogli z lepo razgrniti, ter se jim je povelje dalo, da naj se orožja poslužijo, česar se je pa dotični zapovednik odločno branil. Ljudstvo to videti, jelo je navdušeno kričati: „Evviva 1' armata" ter se je samo razšlo. Vlada je ondi tudi sama marsikaj zakrivila, da je narod tako razburjen na njo. Z novo sostavljenim angleškim kabinetom, čegar može smo nedavno objavili, angleški listi niso nič kaj zadovoljni in mu že sedaj zgodnji propad prerokujejo. Lord Iddesleigh, pravijo, da je sicer jako dobra duša, poln spravedljivosti in zmeren v vsem svojem dejanji in nehanji, toda manjka mu še mnogo drugih lastnosti, ki jih Angleži pri svojem ministru zunanjih zadev jako neradi pogrešajo. Nasproti pa ima zopet druge, kterih bi ga prav radi oprostili, če bi se to dalo. Taka slaba lastnost je njegova neodločnost, od ktere Angleži prav nič dobrega ne pričakujejo, ker imajo v tem smislu že nekaj britkih skušenj za seboj. Primerjajo ga z lordom Granvillom. Le-ta lord je bil še vse drugačen, kaker pa je Iddesleigh in vendar ma je tu pa tam prav temeljito spodletelo in jo je večkrat silno zavozil, za kar se je imel edino svoji neodločnosti in cincanju svojemu zahvaliti. Novemu ministerstvu prijazni listi pa pišejo, da je uprav Iddesleigh tisti mož, ki bo Evropi mir ohranil, kajti Nemčija in Avstrija se bote lahko nanj zanašali. Takih misli sta „Morning Post" in »Standard". Najbolj med vsemi se za Churchilla boje, ker je menda jako nagel mož, da bi jim ne bi kaj pokvaril. Izvirni dopisi. Rudolfovo, 28. julija. Na god sv. Jakopa je po prestanku 12 let videlo mesto zopet svojega rojaka, ki je opravil prvo daritev sv. maše Vsegamogočnemu v kapiteljski cerKvi. Omenjeni dan je namreč imel novo mašo č. g. Leopold Picigas. Ce tudi se je imel boriti v poprejšnji dobi z raznimi neugodnimi okoliščinami, ostal je stanoviten in vstrajen. Svečanost so povzdigovali s svojo azistenco mil. g. prošt Peter Urh in drugi kanoniki. Pridigoval je novomašniku preč. gosp. kanonik R. Frank. Kot arhidijakon je bil novomašniku njegov stric in največji dobrotnik v poprejšnih letih č. g. o. Julij Brun ar, vikar v frančiškanskem samostanu na Trsatu in bivši profesor na gimnaziji v Pazinu. Pohvalno gre tudi omeniti strogo cerkvenega petja. Odveč bi bilo še omenjati raznega lepotičja, recimo slavolokov in druzega ob poti iz kapiteljskega bivališča v cerkev, omenimo naj le mnogobrojno množico iz vseh stanov, ki je stala ob potu. Vidoč krasen sprevod, mislil si je marsikdo, češ, duhovnik vendar le ni — kakor trobijo naši liberalci. Vsaj tako sem čul govoriti! Toda o tem dovelj! Po dokončani sv. maši je pogostil gostoljubni mil. g. prošt povabljene svate in duhovščino. Sploh gre njemu hvala, da se je zamogla nova maša vršiti tako slovesno. Mi pa kličemo: Bog daj kmalo zopet jednako slovesnost; novomašniku naj pa Vsegamogočni dodeli svojo milost, da bi zamogel delati mnogo let na prid sv. cerkve in svojega naroda! Na mnoga leta! S Krke, meseca julija. (Zopet o »rakih".) V 107. številki „Slovenca" sem poročal o Krških rakih in njihovih razmerah. Naj tudi danes o tej reči še nekaj dostavi m. Takrat sem poročal, da so vsi raki počepali po naših vodah, izvzemši v malem Potoškem potoku, v kterem se jih še veliko nahaja, v kterem jih celo love in spuščajo v druge potoke in v Krko, da pa kmalo ni za njimi ne »duha" ne »slaba". — Pa žaEtoog, tu dii v term potoku kmalo ne bode ne „d»Ha" ne »sluha"" po živih rakih; a duha smradljivega je pa sedaj: siloo veliko v tem potoku. Proti koncu prve polovice : julij« začel se je velik smrad vi Potoškem. potoku. Ljudje misleč, da je kje blizo kaka mrhovina,, začeli so preiskovati in kmalo so< našli v potoku, cele kape mrtvih smradljivih rakov. Potožaai seda.) še celo te vode nočejo piti. Mislili' smo, da je rakova kuga že pvejenjala, da se bodo kmalo zopet) raki saredili po načfih vodah; pa kar h krati se zopet oglasi, in še celo v taki vodi, v kteri se tega niti nadjali nismo; kajti ta potok komaj kake tiri kilometre daleč teče, potem gre pa v zemljo ter ni z nobeno drugo vodo v dotiki in nikdo ne more vedeti, kje da zopet izvira. Iz Loškega Potoka, BO. julija. Splošno zanimanje za društvo ssv. Cirila in Metoda je še celo Potočanje, o kterih je slovenski svet dosle še malo vedel, kje da prebivajo in kako so izobraženi, zbudilo, da so si ustanovili podružnico ssv. Cirila in Metoda. Kakor je »Slovenčevim" častitim čitateljem že znano, pristopili so k Loško-Potoški podružnici tudi Dragarci, kteri se imajo še celo v lastni fari boriti s tujim elementom in privržencem pangermanije. In ta dva, slovenskemu svetu še čisto malo poznata kraja, imata toraj zdaj podružnico ssv. Cirila in Metoda, ktera bi lahko delala čast marsikteremu večjemu kraju, marsikteremu trgu, ali še celo mestu na Slovenskem. Da je temu tako. naj predočitijo častitim »Slovenčevim" čitateljem natančne številke ustanovnikov, letnih udov in podpornikov tukajšnje podružnice ssv. Cirila in Metoda; kakor tudi svote dosle nabranega denarja, ktero smo že odposlali materi družbi ssv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Iz Loškega Potoka so pristopili h podružnici kot ustanovniki naslednji gg.: Anton Žgur, župnik; Janez Gregorič, posestnik; Janez Knavs, župan; Jakob Kordiš, posestnik; Franc Kovač, trgovec in Marija Benčina, trgovka. Letnih udov je iz Loško-Potoške župnije 50, podpornikov pak 74. Iz sosedne Drage je k naši podružnici dosle pristopilo 6 ustanovnikov in ti so gg.: Fr. Kadunc, župnik; Pavel Turk, trgovec in župan; Ant. Turk, posestnik v Novemkotu; Valentin Turk, posestnik tudi tam; Jakob Mihelič, posestnik v Podpreski in Blaž Turk, posestnik v Srednjivasi. Letnih udov dala je pak dosle Draga 13. Broji toraj Loško-Potoška podružnica dosle vkup 12 ustanovnikov, 63 letnikov in 74 podpornikov. Do sedaj je imela podružnica od svojih članov 183 gld. 90 kr. dohodkov. Od te svote smo materi družbi ssv. Cirila in Metoda v Ljubljani že odposlali 179 gld.; 3 gld. 35 kr. je bilo dosle stroškov in v blagajnici je ostalo še 1 gld. 55 kr. Ako je toraj v toliko neznanem kraji, kakor je Loški Potok, mogoče bilo ustanoviti tako močno podružnico ssv. Cirila in Metoda, hej Slovenci! kje ste pa Vi drugi, ki se ponašate z naravno lepoto svojega kraja, z mnogobrojnim številom prebivalcev, s svojim domoljubjem, politično zrelostjo in visoko izobraženostjo, — ali bi ne bilo pač pri Vas v tolikanj veči meri to storiti mogoče? J. N. Trgovinska in obrtna zbornica. Trgovinska in obrtna zbornica imela je dne 16. aprila t. 1. redno sejo, pri kteri so bili navzočni: predsednik g. Josip Kušar, vladni zastopnik c. k. dvorni svetnik g. Rudolf grof C h or i n s ky , zborniki gg.: Iv. Baumgartner, Oroslav Dolenec, Iv. Nep. Horak (podpredsednik), Anton Klein, Kari Luckmann, Franc O m e r s a, Mih. Pakič, Iv. Per dan, Vaso Petričič, Fr. Ksav. Souvan in Jernej Žitnik. Gospod zbornični predsednik izjavi, da se je za sklepčnost dovoljno število članov zbralo, otvori sejo iu imenuje overovateljema zapisnika gg. Iv. Baumgartnerja in Fr. Ksav. Souvan a. Potem prečita gosp. predsednik naslednji dopis c. kr. deželnega predsednika z dne 9. marca 1886, št. 573: »Nj. ekscelenca gospod trgovinski minister je zopetno izvolitev Josipa K u š a rj a, predsednikom, in Iv. Nep. Horak a, podpredsednikom trgovinske in obrtne zbornice v Ljubljani za I. 1886 potrditi blagovolil. O tem se »ftvesti slavna trgovinska m obrtna zbornica vsled ukaza Nji. ekscelence gospoda trgovinskega ministra z dne 6. marcija 188$ Št. 8235, in z ozirom na t. Ui. dopis z dne 24. februvarja 1.1., št. 389." Zbornica viam« to poročilo na z na«, je. I. Zapisnik zadnje seje se odobri. II. Poroča se o delovanji zbornice.. Iz poročjJjt o. delovanji za Čas ocl 30. oktobra 188S do 16. ajfinila se i^aslednje »spanja: I. Ukazi visokega trgovinskega miaisterstva, in, sieor: a) naznanja se vršba mednarodne obrtne razstavo v Edinhuirghu (v Škotski) od dine 4. maja do 30. oktobra 1886; b) opozarja se na v »Avstriji" priobčeno kupčijsko poročilo o trgovini z Maroko; c) naznanja se, da je Nj. ekscelenca gosp. trgovinski minister, potrdivši daao odobrenje «pra-viteljstev avstrijskih železnic predlogu želeiinične tarifne enkete (1883) o podaljšanji razglasilnega roka pri zvišanji tarifov (predlog 4 k prometnemu pravilniku), dne 16. novembra 1885 spo~ razumno z g. kr. ogerskim ministrom za javna dela in občila izdal to podaljšanje obsegajočo naredbo, ktera je bila objavljena v XLIX. kosu državnega zakonika št. 162, dalje v osrednjem listu za železnice in parobrodstvo št. 135; To se je naznanilo zbornici z opazko, da se ja s tem prijaznim postopanjem železničnih upravitelj-stev glede jednega važnejših predlogov železnično-tarifne enkete dolgo gojeni želji trgovcev na priznanja vreden način ugodilo. d) naznanja se, da je Peruansko trgovinsko ministerstvo izdalo ukaz, s kterim se odredjuje, naj se pri vseh tja importovanih pošiljatvah brutto« teža na vnanji strani zaznamenuje v kilogramih, kteri ukaz je za iz Evrope došlo blago v balah v moč stopil dne 3. decembra 1885 in da potem vse brez, ali z nepravim naznanilom teže vpe-ljeno blago zapade globi 10 soles v srebru za komad; e) naznanilo, da se priporoča onim firmam, ktere se hote poganjati za zalaganja za vojaške in druge javne namene, kakor tudi za ponudbena dogovarjanja o zavarovanji javnih stavb itd. v balkanskih deželah, potem v Grški in Egiptu, da se pri dotičnih konzulatskih uradih naprej oglasijo ter naznanijo vrsto blaga, s kterim hote založiti, ozir stavbe, ktere hote izvršiti; f) naznanja se, da S. W. Pomeroy, jeden izmed načelnikov firme Russel & Comp. v Šangaju, v kratkem obišče najvažna avstro-ogerska trgovišča in industrijske kraje, da napravi trgovinsko zvezo s Kitajsko in na dalje, da on pride dne 10. marca 1886 na Dunaj; g) opozarja se na poročilo, priobčeno meseca januvarja v „Avstriji", c. kr. generalnega konzulata v Londonu o vozarinskih razmerah v Avstralijo ; h) sporoča se, da je Dunajska trgovinska in obrtna zbornica z ministerskim dovoljenjem ustanovila pozvedno pisarno; i) ponatančneje poučilo za statistično poročilo za leto 1885 in prošnja, naj se naznanijo statistični/podatki za izdavo industrijske statistike za leto 1885. j) opozarja se na organizacijo ekspedicije v Berolinu za ustanovitev prekmorskih trgovinskih naselbin; k) nj. ekscelenca baron Pino naznanja: „Nj. c. in kr. apostolsko Veličanstvo je z Najvišjim lastnoročnim pismom z dne 16. marcija t. I. na mojo prošnjo izvolilo me milostno odpustiti z mesta trgovinskega ministra. Vsled te najmilostneje odpustitve z današnjim dnevom od svojega dozdanjega delokroga se poslavljajoč ne morem opustiti, da se ne bi spominjal s posebnim priznanjem vedno vestnega in vspeš-nega delovanja, kakor tudi nič manj umnega razmotrivanja tako mnogih važnih in težavnih vprašanj, s kterimi sq je slavna trgovinska in obrtna zbornica za mojega poslovanja imela baviti iu da izrečem slavni trgovinski in obrtni zbornici svojo iskreno zahvalo za vspešno podporo, izkazano mi pri izpolnjevanji mojih uradnih dolžnostij." Zbornica je naznanilo, da je nj. ekscelenca kot trgovinski minister odstopil, vzela z največjim obžalovanjem v znanje. Ob jednem je izrekla zbornica nj. ekscelenci za vspešno delovanje svojo globoko- čutno zahvalo ter izrekla, da se sploh priznava, da se ima Krajska zahvaliti velikemu vplivu nj. ekse-lence, da so železniška upraviteljstva dovolila nektere tarifne olajšave za Kranjsko ter da je postalo trdnejše upanje, da Kranjska dobi razen krajevne železnice Ljubljana-Kamnik tudi dolenjsko železnico. 1) poroča se, da se je starejšinstvu Severo-amerikanskih držav predložil postavni načrt, kteri prepoveduje uvažanje takih izdelkov, kteri so tako zaznamenovani, kakor da bi bili izdelani v Zjedinjenih državah. II. Dopisi c. kr. deželne vlade: a) naznanilo, da je izšel II. in III. dopolnilni zvezek h kompendiju na obrtništvo nanašajočih se zakonov; b) od vis. c. kr. trgovinskega ministerstva za leto 1887 potrjen proračun z zmanjšavo doklade na 6 V/?; c) dovoljenje, da se sme delati čez uro pri fabri-ško delujočih obrtnih podjetjih; d) naznanilo, da avstr. muzej za umetnost in industrijo na Dunaji priredi v mesecih marcu, aprilu 'in maji 1886 razstavo novih ženskih ročnih del iz avstr. oger. države; e) rešitev vloge o spremembi ukaza zaradi pobiranja deželne doklade od žganih opojnih pijač; f) razpis 67»% doklade na davčni goldinar volilcev ; g) načrt novih pravil za obrtne zadruge. (Dalje prih.) Naše slovstvo. (Dalje.) Na stavku: „Tanki vrat, majhni roki in nogi, vse to je tako lepo pristojalo in vplivalo na zalo podobo (t. j. na dekleta samega), da se je slehernemu pri prvem pogledu morala dopasti" (stran 15), ni prav nič druzega slovenskega, kakor besede. Duh nemški skozi in skozi, vsebina pa bedarija, da je kaj! Slovenec roke in noge navadno v množini rabi in prav nepotrebno je oboje v dvojini rabiti, ker ni v navadi. Prav tako bi bili morali napisati „tanak vrat", ne ta „tanki vrat", ker niste določili, čegav je bil, ali pa bi bili postavili pred „tanki" svojivui zaimek njen, a, o, in prav bi bilo. Kako pa ste spravili v zvezo: „to je tako lepo pristojalo iu upi i v al o na zalo podobo, da se je slehernemu pri prvem pogledu morala dopasti". To ni slovenski, pa tudi ne slovniški. „Pristoja" kaka reč Nemcu, Slovencu se pa taista „podil" — če se mu; dalje se ne reče „pristo-j a t i na kaj", temveč „pristojati kemu". Da roke in noge na dotičnega „vplivajo", čegar so, je mogoče, toda tak človek je vilse zaljubljen, kar se pa o Hedviki nikakor ne dd trditi; v navadnem življenju se pa telesu le lepo ali pa grdo podajo, kakor so že zraščene in sploh vstvarjene. Vpliva pa le ves človek ali kako dejanje njegovo na druzega človeka, ne pa deli lastnega telesa na ravno to telo. Stran 16 ima zopet polovičarsk pogojnik: Jako bi ga veselilo, če bi on zamogel...", namesto pravilnega: Jako bi ga bilo veselilo, če bi bil on. . ." Stran 18 kaže nam pridevnik v določniku namesto v nedoločniku: „kako neizmerno dolgi čas", mesto „dolg čas". Slaba Slovenka mora sploh ta Hedvika biti, ker na 19 strani na »ženitev" misli. Pri nas dekleta le na »možitev" mislijo, fantje in vdovci se pa »ženijo"; zakaj je to ločeno, pomudite se le nekoliko pri jedru besede in takoj Vam bo vse jasno. Prav na tej strani spodaj je samo polovica pogojnika: »ako bi se ne bal starišev", mesto pravilnega: „ako bi se ne bil bal . . ." Nikavnica zahteva v slovenščini rodivnik, na strani 20 jo imamo, genetiva pa nikjer! »Se ni drznila svoja čutila objaviti." Slovenski se piše: »Se ni drznila svojih čutil objaviti." Nekoliko spodaj beremo dvakrat zaporedoma „prikriti", mesto pravilnega »pr i k ri v a ti". Na strani 21 je napačno rabljen in po današnjem slovenskem tako grdo svinjkani „tedaj", kjer bi moral stati njegov tovariš: „toraj". »Tedaj" velika večina izobraženih Slovencev po napačni pisavi zapeljana rabi v smislu »ergo", kar pa ni! »Tedaj" pomeni nemški »damals", »zu jener Zeit"; nemški „daher", • „also" je pa naš silno prezirani „toraj". Na strani 22: »sklene svoj namen ne več odlašati", že zopet ni po naše. Hribovec, ki o slovnici niti slišal ni, bi rekel: „sklene svojega namena nič več ne odlašati!" Kje ste pa vzeli konstrukcijo: »in tudi mladega grofa menil zapeljivcem". Tako vendar živ človek ne govori! Pač pa pravijo: »in je tudi mladega grofa smatral za zapeljivca. Slovenec je dalje rajše »na vrtu", Nemec pa »v vrtu". Vi ste pa postavili np 23 strani slovensko druščino „v vrt". Od sile je sledeči stavek nekoliko spodaj: »Z Julijom do sedaj še nista bila sama vkup; kje na samem ž njo govoriti, vedela se mu je Hedvika zmiraj odtegovati." Prav radi verujemo kmetu, da dostikrat ne ume nove slovenščine (take namreč, kakor je ta!), kajti prav nič nas ni sram pripoznati, da je mi tudi ne!! Neki Ljubljanski profesor imel je v nižji gimnaziji navado, da je nesposobnim pri-rodoslovcem dajal dobre svete: „Fant, pusti šolo, ti nisi za ,študirengo'." Jako nas mika M. Kramarju tudi dati dober svet, da naj odloži pero, ker ni za to. Saj ni nikjer pisano, da bi moral vsak izobražen Slovenee tudi pisatelj biti. I ti moj Bog, narod slovenski bi ne bil pravičen, če bi kaj takega od nas zahteval. Pišejo naj, ki so za to, mi drugi, kar je nas bolj pritličnih, bomo pa brali — če nam bo všeč 1 Prav sličen ričet, kakor zgoraj navedeni stavek je nekoliko spodaj sledeči, ki se — nota bene — pričenja z novo vrsto: »Vroče čelo na nežno ročico vprto, sedi nekoliko časa mirno. (Kdo sedi — čelo? — morda ne?) Globoko vzdih ne. (Kdo — zopet čelo — kaj ne da?) »Hedvika, opusti te misli", zakliče; ti si dekla, on je tvoj gospod! zabi, karje bilo!" (Ti presneto čelo, kako je modro! Celo govoriti zna!) Prestraši se; brzi koraki se zaslišijo. Hitro vstane ter hoče iz sobe, ana pragu prestriže jo grof". Oha? to ne more čelo biti, kajti grof jo je prestrigel, toraj na vsak način nekaj ženskega. In res, 6 vrstic kasneje čita lahko vsak na lastne oči, kdor ima tolikanj potrpežljivosti, da je to Hedvika bila. No, kdor tako piše, naj si vzame le takoj patent, kajti to je že unicum nedosegljiv! Na strani 24 je g. Kramar že zopet z zaimki v prepiru, ter ne ve prave rabe »tvoj" in »svoj". Stran 25 ima napačno konstrukcijo: „ali še pomniš »onega večera", mesto: »ali se še spominjaš onega večera", ali pa: »ali še pomniš »oni večer". Stran 27 je nov dokaz, da g. Kramar ne ve prave razlike med dvojino in množino: „a sedaj sva sama, nihče »nas" ne opazuje, pravilno je »naji". Nova je beseda »oknjo" »oknju", kar je redno v knjigi. Na 29. strani se bere, da je hotela Hedvika svojo nesrečo komu potolažiti, kar je pa izvestno tiskarska pomota, in bi se moralo glasiti: „potožiti". (Konec prih.) Domače novice. (Dnevni red javni seji Ljubljanskega mestnega odbora) v torek 3. dan avgusta 1886. leta ob 6. uri zvečer v mestni dvorani. I. Naznanila prvosedstvu. — II. Volitev jednega zastopnika mestnega odbora v društvo za gradnjo delavskih stanovanj v Ljubljani. — III. Personalnega in pravnega odseka poročilo : a) o zapuščinski obravnavi po Mariji Rožan-čevi; b) o naznanilu poveljništva prostovoljne požarne brambe o volitvi novega odbora. — IV. Finančnega odseka poročilo: a) o mestnih blagajnic škontriranji, ki se je vršilo v 26. dan t. m. b) o pozivu na nabiranje prostovoljnih denarnih prilogov za napravo spomenika pokojnemu maršalu grofu J. Radetzkemu; c) o pozivu na subskripcijon prijoritetnih obligacijonov za gradnjo Ljubljansko-Kamniške lokalne železnice; č) o kranjskega deželnega odbora kupni ponudbi glede treh mestnih parcel poleg prisilne delavnice; d) o dovoljenji kredita do 600 gl. za pokritje troškov pri gradnji podaljšanega obrežnega zidu pod Hradeckega mostom; e) ob oddaji mestnega lova na tri leta; f) o prošnji avstro-ogerskega društva v Monakovem za denarno podporo. — V. Šolskega odseka: a) poročilo o napravi novih klopi za I. mestno deško šolo; b) predlog glede zvišane ukovine za srednje šole. — VI. Mestnega odbornika dr. Jos. Vošnjaka samostalni nasvčt, da je v Ljubljani ustanoviti gospodinjsko šolo. — Tajna seja. Overovljena zapisnika o poslednjih sejah sta gospodom mestnim odbornikom na razpolaganje v magistratnem ekspeditu. (Slovenska gledališčna predstava) v soboto zvečer, je bila v vseh svojih delih tako izvrstna, da take že več let ni bilo! Nositeljica glavnih ulog, gospica G. Nigrinova (Debora) igrala je z jako velikim občutkom, navdušenjem in enakim ognjem, da je bilo veselje gledati. — To je treba videti in slišati! Posebno občutka je bilo tii pa tam še nekaj preveč, n. pr. pred cerkvijo, kjer Debora pride pred cerkvene vrata in pred altarjem Jožefa z drugo zagleda. Gosp. Borštniku se Dunajska šola na vsak korak že od daleč poznil. Kako vrlo se je sukal v popolnoma neznatnej statistski ulogi kmetskega fanta, kako čudovito lepi ste bili njegovi maski starega Abrahama in potem Rubena. Prav všeč, da tako všeč, kakor že zdavnej ne, bil je občinstvu včeraj gosp. Danilo (Jožef, županov sin). Igranje mu je šlo gladko spod rok, kakor po nitki in pa tudi mimiko je spravil v pravo soglasje z ulogo. Pozml se mu, da ima dobrega mojstra. Prav spreten igralec se bo napravil iz g. Slavka, ki je bil v včeranjem učitelju prav na svojem mestu. Gospica Zvonarjeva je svojo Ano tudi na občno zadovoljnost izvršila; enako zadovoljni smo bili z gospicama Matildo in Gizelo N igri novo, kterih prva je bila Židinja, druga pa kmetska deklica Rozika. Prostor nam je kratko odmerjen, zatoraj h koncu. Predstavljavci ostalih nalog so bili gg. oba Šturma, gosp. Gostičeva, Dolenjski, Brak, iz kterega se bo tudi prav dober igralec napravil v spretnih rokah sedanjega ravnateljstva, Nedeljkovič, Notranjski, vsi so bili kakor kolesje v uri; drugo se vrti poleg druzega in ves stroj gre prav lepo. (Dramatična šola) otvori se jutri ob 8. uri zvečer v Čitalnici. Predaval bo gospod Borštnik o umetnosti in naravi na gledaliških deskah. Kdor še pristopiti želi, vpiše se lahko še jutri zvečer. Začetek, ki ga je g. Borštnik včeraj z Deboro napravil, je krasen, naj bi bil tudi tako srečen razvoj in konec! (Pomiloščenih je) 114 jetnikov. Od teli so bili 4 na Gradu in 4 pa v Begunjah na Gorenjskem. (Služba računskega sovetnika,) oziroma ona računskega revidenta, ali računskega oficijala, ali pa tudi ona računskega asistenta razpisana je do 20. avgusta t. 1. pri tukajšnjem c. k. finančnem ravnateljstvu. (Razpisana) je služba vladnega oficijala oziroma vladnega kancelista pri c. k. deželni vladi tukaj do 20. avgusta. (»Edinosti") bi pač ne bilo treba vprašati, ali je porednost kriva ali pa kratek vid, da je »Slovenec" nedavno v njenej 60. štev. 3/i čitai za 314. Da bodo čitatelji sami sodili, kaka je bila tista številka, ponatisnemo ves stavek prav v isti obliki, kakor je stal v »Edinosti". Glasi se tako-le: »Od vseh za kolero v okolici umrlih je skoro 3[4 peric." Kdor to izmed netiskarjev za s/4 bere, mora boljšo domišljijo imeti, kakor pa oči. če je pa človek tako nesrečen, da ima kratek pogled, Vam pa tega ne bo nihče bral za s/4. — Zakaj nam „Edinost" maščevanje očita, ne vemo, in bi ji bili hvaležni, če bi nam to povedala. Da bi se bil »Slovenec" hotel, ali vsaj namen imel iz kolere ali pa iz „Edinosti" norca delati — kaj takega izumi si pa zopet le »Edinost" in vsled tega tudi odpade vprašanje, ali je to „posebno kristjansko" ali ne. Še nekaj, »Edinost" bi nam jako vstregla, če bi nam hotela povedati, zakaj se ob vsaki priliki v „Slovenca" zaganja. Ce se misli s tem kaj bolje bralcem priljubiti, naj nam le veruje, da se moti. (Letno sporočilo čveterorazredne ljudske šole v Postojni) za šolsko 1. 1885/6 odlikuje se od letnih šolskih sporočil druzih ljudskih šol po zanimivem in temeljitem zemljepisno-zgodovinskem spisu »osto-jina", voditelja — nadučitelja Jan. Thume. Poleg imenovanega gosp. nadučitelja in kateheta č. g. Iv. Lavrenčiča, poučevali so na tej Šoli še dva učitelja in dve učiteljici. Za šolo godnih bilo je 386, v šolo hodilo pa je 367 dečkov iu deklic. Šolskega obiska bilo je oproščenih 22, srednjo šolo obiskovali so 4, privatno učilo se je pa 5 učencev. Za bližnji višji razred bilo je sposobnih 237. Z 200 gld. podpore, ktero je prejela šola od raznih dobrotnikov, bilo je mogočo 52 revnim učencem napraviti potrebno zimsko obleko. Šolsko leto pričelo se je 16. septembra 1885, žvršilo pa 29. julija t. 1. s slovesno službo božjo. (Vmrla sta) g. Henrik Jagrič, c. kr. okrajni glavar Črnomeljski, dne 30. julija zvečer ob 11. uri. Naj v miru počiva. — Ignacij Stupica, dijak sedmega gimnazijskega razreda, je doma v Ribnici ua- gloma umrl. EaDjki, ki je bil zelo priden in delaven, je s svojimi prijatelji obedoval pri sosedu; kar pade na tla in začne ga strašno viti; pravijo, da se mu je kaj vtrgalo; zdravnika nista nič opravila. Bodi sošolcem priporočen v molitev. (Povozili so), kakor se nam pripoveduje, na progi med Zalogom in Ljubljano blazno žensko, ki je pred dvema dnevoma iz blaznice na Studenci pobegnila. Čudno, da jo je komisija celi dan na vročem solncu ležati pustila na mestu nesreče! Se le zvečer došlo je povelje, da naj jo spravijo v kraj. Ob taki vročini pa razmesarjeno truplo, po kterem se muhe pasejo in strup v&se srkajo, ali ni to grozna malomarnost! Kako lahko taka muhapotem prileti na zdravega človeka, ga piči, ob enem zastrupi in po njem je. Na ta način umrl je 1. 1877 na Oeskem v Netolicah ondašnji župnik. Muha je priletela, ki je poprej kdo vč kje po kakem truplu lazila, ga piči in v 24 urah je bil mož mrtev. (Vseučilišču! dijaki iz Zagreba) nam javljajo, da tamburaški zbor akademičnega društva „Hrvatske Lire" v Zagrebu pride 11. avgusta v Ljubljano, kjer namerja prirediti koncert in odtod obiskati ime-nitneje kraje Kranjske, kakor Kranj pa Bled i. dr. Mi se od srca veselimo temu pojavu in želimo, da Slovenci tudi pri tej priložnosti pokažejo, da znajo simpatizirati z brati Hrvati. Ker je tamburica hrvaško narodno glasbilo in ker je ta zbor najboljši na Hrvaškem in je bil tudi na Oeskem sijajno sprejet, želimo mladim Hrvatom v vsem najboljši vspeh pri nas. (f Dr. Lavoslav Moli), dekan in mestni župnik iz Vojčberga, umrl je 22. julija t. 1. v bolnišnici čč. usmiljenih bratov v Gradcu. Rojen je bil na Razdrtem v Postojnski dekaniji dne 28. nov. 1839. V mašnika je bil posvečen v Gradcu dne 24. jul. 1864. Dalje časa služboval je za dušnega pastirja v posilni delalnici v Messendorfu pri Gradcu. Tam našel je priliko nadaljevati bogoslovske študije, dokler ni dosegel dostojanstva doktorja bogoslovja. Predlanskim je bil umeščen za mestnega župnika v Vojčbergu in za dekana iste dekanije, od ktere ste ga huda bolezen in nemila smrt tako naglo ločile. Naj v miru počiva! Telegrami. Vojnik, 2. avgusta. Shoda volilnega pri sv. Trojici v Slovenskih goricah vdeležilo se je čez štiri sto volilcev. Radaj je pohvalno poročal o delovanji v deželnem zboru; kanonik Gregorec razlagal med burnim ,,živio" klicanjem svoj program. Jednoglasno sprejeto kandidaturo so Ljutomerčani telegratično naznanili, Rajču naslednik ondi bode Gregorec. Jednako pisalo je politično društvo zunaj Ptuja; navdušenost velika!. Trst, 31. julija. Od včeraj do danes opoludne je pet ljudi za kolero zbolelo, 1 je pa umrl. Na železnični progi Boršt-Ricmanje se je delo vstavilo iz dravstvenih ozirov. V Fia-noni jih je 7 zbolelo, dva pa umrla za kolero. Petrograd, 2. avgusta. Nadvojvoda Kari Ludovik in soproga zajutrikovala sta včeraj pri njunih veličanstvih; popoludne sta pa po vizitah hodila. Pariz, 2. avgusta. Od 1414 volitev za generalni zbor je znanih 800. Od teh je 481 republikancev, 284 konservativcev, na 85 krajih bo pa treba še enkrat voliti. Republikanci pridobili so si 39 sedežev, zgubili pa 38. Baireut, 1. avgusta. Franc Liszt, znani virtouz na klavirji, je umrl. London, 2. avgusta. Sinoči stepli so se v Bolfassu oranžisti in nacijonalisti, ter so se s kamenjem metali. Redarji morali so rabiti orožje. Veliko je ranjenih. Ob polunoči je bil zopet mir. Umrli so: 30. julija. Marija Jamnik, krojačeva hči, 8 let, Kurja vas st. 16, ošpice. Tujci. 30. julija. Pri Maliču: Elizabeta Wegener, zasebniea, iz Berolina. — Avgust Umlauf, iz Draždan. — Gutfreund, Weiss, Neu-mann, Mayer in Polaček, trgovci, z Dunaja. — Jos. Heinrich, potovalec, iz Miirccuschlaga. — Schlaier, e. k. nadporočnik, iz Gradca. — Muley, zasebnik, iz Vrhnike. — Franc Kobler, uradnik, s sestro, iz Roko. — Ida Neumann, trgovčeva soproga, iz Reko. Pri Slonu: S. Rideli, potovalec, z Dunaja. — Herman Kraflft, trgovec, iz Crefelda. — W. Kaemper, trgovec, iz Saar-gemunda. — Loonhart Koijl, trgovee, iz Siingerberga. — A. Rudolf, trgovec, iz Gradca. — Dr. Alf. Sehmidt, c. k. avsku-ltant, iz Brežice. — And. Pernc, učitelj, iz Vipave. — Prane Borštnik, profesor, s soprogo, iz Dubrovnika. Vremensko sporočilo. e M B čas Stanje Veter Vreme Mokrine na 24 ur v mm opazovanja zrakomera v mm toplomera po Celziju 31. 7. u. zjut. 2. u. pojD. 9. u. zvec. 735 44 73251 732 )2 +166 +27-3 +18-8 si. svzh. sr. jzap. si. jzap. jasno del.oblačno jasno 0 00 17. u. zjut. 1. 2. u. pop. |9. u. zvec. 730-t6 732-05 734-95 +14-2 +20-5 4-14-8 si. jzap. si. szap. si. szap. oblačno oblačno jasno 130 dež V soboto zjutraj oblačno, pozneje še dosti jasno, popoludne nekaj vetra, kljubu temu pa huda vročina. Srednja temperatura 20-i>° 0., za 1-1° nad normalom. V nedeljo zjutraj od 1/a7 ure dež, dopoludne je gromelo, popoludne se je zjasnilo in lepo hladno vreme so je napravilo. Srednja temperatura 16-5° C., za 3-3° pod normalom. Dunajska borza. (Telegratično poročilo.) 2. avgusta kr. Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka) Sreberna „ 5 % „ 100 „ (s 16 % davka) 4 # avstr. ziata renta, davka prosta Papirna renta, davka prosta Akeije avstr.-ogersl e banke Kreditne akcije London Srebro Francoski napoleond. Ces. cekini Nemške marke 85 gl. 45 86 20 121 20 102 — S71 — 280 40 126 » 45 10 01 5 94 61 „ 90 ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ (4) Prav dobro vino zadnjega leta 1885 prodaja grajščinsko oskrb-ništvo na Raki blizo Krškega. ///r našem založništvu je izšla in se dobiva po vseh knjigo-tržnicah knjiga: . /a ndw irtschaftlichen Gesetze u. Verordnungen des Herzogthums. Krain. Za poljedelce in gozdarje, politiške uradnike, občinske predstojnike, osebito za kranjske učitelje in učiteljske pripravnike. S pojasnili izdal na svitlo prof. Vilj. Linhart. 6 pdl v 8°. Cena mehko vezani knjižici je 50,po pošti 55 kr. Ta knjižica obseza vse poljedelske postave in ukaze za Kranjsko: postavo za tilje varstvo, pokončavanje mršesov, poljsko varstvo, za pokončavanje predenice, v obrambo ribarenja itd., s primernimi prirodoslovnimi in poljedelskimi pojasnili. Tudi priložene razprave o ttičjem varstvu>, tpredentei>, tumnem ribarstvu*, t trtni uši» ita. obsezajo mnogo poučljivega in zanimivega. Dodatek razpravlja vrednost gozda in najvažnejše določbe gozdarskega zakona. Ker je gotovo toplo želeti, da se razširja znanje poljedelskih postav, kajti take zbirke glede teh postav smo dozdaj pogrešali, bode ta knjiga istinito odpomogla živi potrebi. Priporočamo jo torej vsem onim, ki se pečajo s poljedelstvom, osebito pa velečestiti duhovščini in kranjskemu učiteljstvu. Ig. pl. Kleinmayr čl Fed. Bambero knjigotržnica * v Ljubljani na Kongresnem trgu, Vožnji red c. kr. priv. južne železnice. ► ■■ ■«- 2R Trst. Postaj e Jadrni vlak Brzovlak P oštn i vlak Mešani vlak Osohni vlak Dunaj..... Odhod 7-— zvečer 715 zjutraj 8 50 zvečer 1-20 popold. Miirzzusehlag . . . „ 10-29 „ 10-36 popold. 2. 5 po noči 5-25 „ 5 55 zjutraj — Gradec ..... „ 12-28 po noči 1 — 6-— zjutraj 9-20 zvečer 10-50 dopold. — Maribor .... 1-49 „ 2-27 8-20 „ 11-30 po noči 2-32 popold. — Pragarsko .... 2-16 „ 9— ,, 1210 „ 3-35 „ — Celje...... 3-15 „ 3-53 10-30 dopold. 1-45 „ 6— „ 6 — zjutraj Laški Trg .... — 4- 9 10-46 „ 2- 4 „ 6-23 ., 6-22 „ Zidani Most . . . 3-51 zjutraj 4-44 11-40 „ 2-45 „ 7-11 zvečer 6-58 „ Litija..... 5-29 12-33 „ 3-43 8-32 „ 8-13 „ Ljubljana .... 512 „ 6-14 zvečer 1-29 popold. 5-40 zjutraj 10-20 ., 9-21 zj. Prih. 6-30 „ 7-55 337 „ 7-50 ., 1.58 po noči — Št. Peter .... 6-52 „ 8-19 4- 8 „ 8-22 „ 248 — Divača ..... 7-19 „ 8-53 4-46 „ 9- 2 „ 3-59 — _ 8-16 „ 9-39 5-54 „ 10-14 dopold. 5-40 zjutraj — Trst...... Prihod 8-42 „ 10. 5 M 6 30 zvečer 10-50 „ 6-30 „ — ■ 'm. T m-s C«. ■■ Postaje Jadrni vlak Brzovlak Poštni vlak Mešani vlak Osobni vlak Trst ..... Odhod 8-30 zvečer 7-— zjutraj 10 — dopold. 6-30 zvečer 7-10 zvečer Nabrežina .... 919 „ 7-32 „ 10-51 » 7-17 „ 8-44 „ _ Divača ..... 10- 3 „ 8-27 „ 11-56 8-31 „ 11- 5 „ _ Št. Peter .... 10-33 „ 9' 3 „ 12-56 popold. 9-25 „ 12 34 po noči — Postojna .... 10-51 „ 9-24 dopold. 1-21 „ 9-51 „ 116 — Ljubljana .... » 12- 7 po noči 10-52 „ 3- 7 n 12-20 po noči 5-— zjutraj 5 45 popold. Litija..... — 11-31 „ 3-57 n 115 „ 6-17 „ 6-55 „ Zidani Most . . . 1-24 „ 12-40 popold. 4-59 n 2-22 7-50 „ 8-12 zvečer Laški Trg .... — 1- 3 „ 5-22 n 2-47 „ 8-25 „ 8-44 „ Celje ..... 1-59 po noči 1-20 „ 5-42 ti 3- 8 8 54 dopold. 9- 5 zv. Prih. Pragarsko . . . 3- 2 „ — 713 zvečer 5-— zjutraj 1115 „ — Maribor..... 329 „ 2-44 „ 7-58 „ 5-55 „ 12-30 popold. — Gradec ..... 4-55 zjutraj 415 „ 10-25 n 8-20 „ 4-35 „ — Miirzzusehlag . . . 6.54 „ 6-33 zvečer 1-47 po noči 11-47 dopold. 9 35 zv. Prih. — Dunaj..... Prihod 10-- „ 9-40 „ 6-- zjutraj 4-— popold. —■ Druge železnične zveze na Slovenskem. Št. Peter-Bcka. zjutraj zjutraj popold. zvečer Št. Peter .... Odhod 7- 5 015 4 20 9-40 dopold. zvečer po noci Reka......Dohod 849 1117 6.18 1142 zjutraj dopold. popold. zvečer Reka......Odhod 5'45 1025 525 815 popoldne zvečer Št. Peter .... Dohod 8' 8 12 32 7-50 10-16 Divača-Pulj. zjutraj zjutraj zvečer Divača........Odhod 9 10 4- 5 9'10 popoldne po noči Pulj.........Dohod 12-44 8-- 12-26 zjutraj zjutraj popold. Pulj.........Odhod 5 - 11-52 420 dopoldne popoldne zvečer Divača........Dohod 8 17 430 8 11 Nabrežina—Groi-icn. zjutraj zjutraj dopoldne zvečer zvečer Nabrežina . Odhod 4-— 8- 9 10- 8 5 48 10 — Gorica . . . Dohod 6 40 9- 4 1123 6 59 11-37 zjutraj zjutraj popoldne zvečer zvečer Gorica . . . Odhod 5 — 9 24 4-45 8' 9 10 30 Nabrežina . Dohod 6-41 10 41 6 52 9- 8 — Zidnni Most—Zagreb. zjutraj zjutraj popoldne zvečer Zidani most .... Odhod 4- 5 4 40 12 50 5-15 Zagreb......Dohod 651 930 4'23 800 zjutraj popoldne zvečer zvocer Zagreb......Odhod 8-25 1-33 801 1028 dopoldne Zidani Most .... Dohod 10-59 4 21 12-33 1- 4 Pra^crslfo—Kauižn. zjutraj zjutraj zvečer Pragorsko.......Odhod 3-35 935 8-10 popoldne Kaniža........Dohod 617 115 11-35 popoldne zvečer zjutraj Kaniža........Odhod 245 11 20 5-20 Pragcrsko.......Dohod 6 12 1-28 8- 7 Maribor-Colovec. dopold. popold. Maribor..........Odhod 915 3- 5 popold. zvečer Celovec..........Dohod 1-52 7-30 . popoldno zjutra Celovec..........Odhod 155 8 — zvečer popoldne Maribor..........Dohod 6— 1210