Kmecka tfrgovina Pomagajmo hmeljarjem! Ogrožen je obstoj 6000 hmeljarskih družin Na aeji "»Združenja jugoslovanskih izvoznikov hmelja« (UHIK), ki se je vršila 17. junija v Celju, je bilo med drugim v dolgi razpravi tudi razpravljanje o izvozu letošnjega hmelja iz dravake banovine. Ugotovljeno je bilo, da lepi razvoj hmeljake raatline letošnjega leta obeta dobro letino, ki bo gotovo še nekoliko boljša od lanske. Nasproti temu pojavu je pa nemirni zunanjepolitični položaj, radi katerega je hipno onemogočena vaaka varna plovba v Združene države Severne Amerike in v Brazilijo, kot edini šo preoatali državi odjemalki našega hmelja. Kakor je videti, bo v doglednem čaau izvoz našega pirvovrstnega hmelja v te daljnje detžele še onemogočen. V teh velikih skrbeh, ki nam na stežaj odpirajo vrata velikih akrbi, ko je ogrožen obstoj nad 6000 hmeljarskim družinam, je treba pravočaano pogledati tej preteči nevarnoati v oči ter hitro jiodvzeti vse potrebne korake v zaščito hmeljarjev za tak primer, da nas naglo bežeči čaa ne prehiti in nas ne dobi nepripravljene. Denarna pomoč za obiranje in sušenje Hmelj je treba po _olo_enem Caau zorenja obrati, posušiti in ohraniti, kar je vse zvezano z novimi investicijami poleg prejšnjega skrbnega obdelovanja in vseh neštevilnih ©b_utnih izdatkov, ki jih ta kmetijska panoga neizprpano zahteva. Le preredki so hmeljarji, ki zmorejo ta velika bremena iz lastnih moči in velika je večtna tiatih, ki ao jim aredstva v velikih izdatkih pošla že celo tako daleč, da ne bo pri roki niti beliča za drago obiranje in nakup goriva za sušenje. Znano je tudi, da so pretoivalci v mnogih strnjenih hmeljarskih krajih, l$er prevladuje hmelj nad drugimi pridelki, z oztrom na živ- ljenjske pridelke dale. paaivni, katero dejstvo zapira neštetim hmeljarskim družinam že danes sapo, če morajo imeti v mialih, da a hmeljem, a katerim njihov standard stoji in pade, v jeseni ne bodo mogli kup.evati, kajti v tem primeru ae pošaatno odgrinja pereča skrb za zimo in za vae prihodnje leto, ko ne bo denarja za nabavo nujnega živeža, ne za davke in ne za obroke kme_ke zaSčite, kaj šele, da bi bilo govora o obleki; medtem ao še neredki primeri, da ne bo mogoče plačati hmeljskih drogov in umetnih gnojil, ki ao bila nabavljena v vsoti občutnih zneskov na kredit, oziroma na račun hmelja. Pota za izvoz hmelja v prekomorske krajc Taka razmišljanja, ki ao nujno potrebna, silno resna in neizbežna zaakrbljenoat, so vprašanja širše narave in ao hkrati tudi državna vprašanja, ao potrebna hitrih in odločonih ukrepov. Predvsem nujno naprošamo merodajne viaje oblastl, tako ministrstvo trgovine in induatrije z ravnateljatvom za izvozno trgovino in ministrstvo za lcmetijatvo za sporazumne ukrepe, da se najdejo dovolj varna pota in izhodi za izvoz hmelja v prekomorake kraje, predvsem v Sevemo in Južno Ameriko. Ce pa vsaka izvozna možnost zaenkrat odreče, pa proaimo omenjene ob!astl, naj oskrbe s finan.nim ministrstvom potom Narodne banke ali Agrarne banke cenen kredit hmeljarjem dravske banovine kot premo^titev preko največjih težav vae dotlej, da bo možnost izvoza, oziroma vnovčenje letošnjega hmelia omogočeno. Ta zahteva je z ozirom na dejstvo, da prejema Narodna banka redno vse devize za izvoz hmelja, več kaJ_or upravičena. če državna blagajna nakloni to pomoi hmeljarjem, ne pospešuje a tem le bogatega vira deviz, kl bi moral aicer usihati, ampak tudi nujno pos.pešuje važno panogo gospodarstva v državi, poaebno pa nudi tudi nujno potrebno odpomoč v preteči nevarnosti tiso.erim sicer stiakanim hmeljarakim družinam, obenem pa tudi s temi v zvezi vsemu trgovatvu, zadrugarstvu in obrtnižtvu v prizadetih krajih, katerih atanovi ao s hmeljaratvom vsi tesno povezani. Za likvidacijo kreditov naj ae pooblasti denarne zavode v vseh večjih krajih cerjskega, gornjegrajskega in alovenjgraškega okraja. Ti zavodi se naj obračajo po pojasnlla in priporoičla na banovinsko hmeljako komisijo v Celju ali na pristojne občine. • Pomagajmo hmeljarju v nujni potrebi, da ne omaga, ampak se ohrani zaupanje v merodajne činitelje! SEuilieno poročilo Ijubljanske blagovne borze Les. Smreka, jelka. Hlodi I., II. monte 240 do 300 din, brzojavni drogovi 220—250 din, bordonali merkantilni 310—360 din, filerji 240—280, trami 240—290 din, škorete konične, od 16 cm dalje 545—585 din, paralelne, od 16 cm dalje 640 do 710 din, podmeme od 10—15 cm 600—660 din, deake-hlodi: kon., od 16 cm dalje 485—535 din, par., od 16 om dalje 515—595 din kub. meter; kratice za 100 kg 75—85 din. Bukev. Hlodi: od 30 om dalje, I., n. 120—170, za furnir 250—300 din, deake-plohi: naravni, neobrobljeni, monte 300—350 din, naravni, ostrorobi, I., II. 520—600 din, parjeni, neobrobljeni, monte 420—480 din, parjeni, ostrorobi, I., II. 590—700 dtn kub. meter. Hrast. Hlodi I., H. od 30 cm dalje 245—375, bordonali 800—900 din, deake-plohi: boules 850 do 950 din, neobrobljeni I., II. 700—800 din, frizi I-H, Sirine 5, 6 In 7 cm 750—820 din, širine od 8 do 12 cm 850—950 din kub. meter. Ostall les. Mecesen 1020—1100 din. brest 700 do 760 din, Javor 690—750 din, jeaen 710—760, lipa 620—670 din kub. meter. Parketl: hrastovi 70—90 din, bukovi 50—60 din kvadr. meter. Bukovo oglje, vilano, za 100 kg 80—100 din. Žito. Koruza času primermo suha 220 do 222.50 din, pšenica južno banatska 255—257.50, gornje ba_ka 262.50—265 din, ječmen bački in sremski 215—217.50 din; oves bački, sremaki in slavonski 212.50—217.50; rž bačka 215—217.50 din; ajda 195—200 din 100 kg. Mlevski izdelki. Moka pšeni&na (batska in banatska) Og, Ogg 470 din, pšenica 2 450 din, pSenica 3 430 din, pšenica 6 410 din 100 kg. Fižolt ribničan 525—575 dln, pre.peličar 575 do 625 din 100 kg. Krompir: oneida (kranjaki), pozni in rani rožnik ter kreanik 180—195 din 100 kg. Seno, prešano v bale: aladko 120—125 din, polaladko 115—120 din, kialo 105—110 din 100 kilogramov. Slama prešana v bale 50—55 din 100 kg. Cene goveje živine po sejmih VoU. Kranj I. 9.25 din, II. 8.25 din, in. 7.25; Logatec I. 5—6 dtn, II. 5 din, III. 4—5 din; Novo meato I. 8 dln, II. 7 din, III. 6—7 din; okraj Šmarje pri Jelšah I. 9 din, II. 8 din, III. 7 din; Murska Sobota I. 8 din, II. 7 din, m. 6 din; PilStajn II. 8.50 din, III. 6 din; Litija I. 8 din, II. 7 din, III. 6 din kg žive teže. Krave. Kranj I. 8 din, II. 7 din, III. 5.75 din; Logatec I. 5 din, II. 4—5 din, IH. 3—4 din; Novo mesto I. 7 din, II. 6 din, III. 4—5 din; okraj Šmarje pri Jelšah I. 6.50 din, II. 5.50 din, III. 5; Murska Sobota I. 4 din, II. 3 din; Pilštajn I. 7.50 din, II. 6.50 din, III. do 5 din; Litija I. 6 din, H. 5 din, III. 4.50 din kg žive teže. Telice. Kranj I. 9.25 din, II. 8.25 din, IH. 7.25 din; Logatec I. 6 din, II. 4—5 din; Novo meato I. 7—8 din, II. 7 din, m. 6 din; Novo meato I. 8 din, n. 7 din; okraj šmarje pri Jelšah I. 9 din, II. 7.50 din, III. 7 din; Murska Sobota I. 7 din, H. 6 din, IH. 5 din; PUštajn I. 9 din, n. 8 din, III. do 5.50 dln; Litija I. 7 din, H. 6 din, m. 5.50 din kg žive teže. Teleta. Kranj I. 8.50 din, n. 7.50 din; okraj Smarje pri Jelšah I. 10 din, IL 8 din; Muraka Sobota I. 6—7 din, H. 5—6 din; Pilštajn I. do 10 din, II. do 8.50 din; Litlja I. 8 din, II. 7 dinarjev kg žive teže. Goveje kože. Kranj 12—14 din, Logatec 10 do 12 din, Novo mesto 14 din, okraj šmarje pa*_ JelSah 12 dln, Muraka Sobota 12 din kg. Tele-je kože. Kranj 20 din, Logatec 15—16 d», Novo mesto 16 din, okraj Šmarje prl Jelžah 16 dta, Muraka Sobota 18—16 din kg. Svinje Plemenske. Kranj 7—« tednov 200—310 din, Maribor 5—« tednov 95—132 din, 7—9 tednov 155—180 din, 3—4 meaece 190—360 din, 5—7 meaecev 390—460 din, 8—10 mesecev 480—570 din, 1 leto 820—910 din; 1 kg žive teže 8—10.50 din, 1 kg mrtve teže 12—15 din; Ptuj 6—12 tednov 80—140 din komad, 1 kg žive teže 8 din. Pršutarji (proleki). Kranj 10—11.50 din, Logatec 9—10 din, Novo mesto 8—9 din, okraj Šmarje pri Jelšah 12 din, Ptuj 8.50—9 din, Murska Sobota 10—12 din, Litija 8 din kg žive teže. Debele svinje (speharji). Kranj 12—1.3.50 din, Logatec 10—12 din, Npvo mesto 10—11 din, okraj šmarje pri JelšaJi 14 din, Ptuj 10—10.50 din, Murska Sobota 11—13 din, Litija 10 din 1 kg žive teže. Slanina. Kranj 20 din> Novo meato 18 din, okraj šmarje pri Jelšah 18—20 din, Murska Sobota 19—20 din, Celje 20 din, Ptuj 16—18 din, Litija 22 din kg\ Svinjska mast. Kranj 22 din, Logatec 22 din, Novo mesto 22—24 din, okraj Šmarje pri Jelšah 20—24 din, Muraka Sobota 22 din, Litija 24 din kilogram. Svinjske kože. Kranj 8—10 din, Logatec 7—8 din, Novo mesto 10 din, okraj šmarje pri Jelšah 8 din kg. Tržne cene žito. Kranj: pšenica 3 din, jedmen 2.75 din, rž 2.75 din, ovea 2.50 din, koruza 2.40 din; Logatec: pšenica 2.75 din, ječmen 2.60 din, oves 2.25 din, koruza 2.50 din; Novo mesto: pšenica 3—3.25 din, ječmen 2.75 din, rž 2.75 din, oves 2.50—2.75 din; okraj šmarje pri Jelšah: pšenica 3 din, ječmen 2.75 din, rž 2.70—2.90 din, ovea 2.75 din, koruza 2.60 din; Maribor: pšenica 2.25 do 2.50 din, rž 2 din, ječmen 2 din, koruza 1.75 do 2 din, oves 1.50 din, proso 2.50 din, ajda 1.50 din, proaeno pšeno 5 din, ajdovo pšeno 5 din kg. Fižol. Kranj 6—8.50 din, Logatec 5.50 din, Novo meato 8 din, okraj Šmarje pri Jelšah 6—8 din, Maribor 5—8 din, Celje 6—8 din, Ptuj 5—6 din, Litija 6—7 din kg. Jabolka in hruške. Kranj H. 12 din, III. 10 din; Maribor 8—16 din jabolka, 10—16 din hruške. Krompir. Logatec 1.50 din, Novo jneato 2 din, okraj šmarje pri Jelšah 2 din, Maribor 2.25 do 2.75 din, novi merica 17—20 din, Celje 2.50, novi 7 din, Ptuj 1.80—2 din, Litija 1.50—2 din kg. Cešnje. Maribor 8—12 din kg. Seno. Kranj 125—175 din, Logatec 75—125 din, Novo meato 200 din, okraj Šmarje pri Jelšah 125 do 130 din, Maribor 120—130 din, Celje 120 din, Ptuj 100—125 din 100 kg. Detelja. Kranj (lucerna) 160—175 din, okraj šmarje pri Jelšah (lucerna) 150 din, Maribor 75 din 100 kg. Slama. Kranj 75 din, Logateo 40—50 din, Novo meato 60—75 din, okraj šmarje prl Jelšata 20 din, Maritoor 60—65 din, Ptuj 45—55 din, Celje 50 din 100 kg. Mleko. Kranj 2.25—2.50 din, Logatec 1.75 dln, Novo meato 2 din, Muraka Sobota 2 din, Celj« 2—2.50 din, Ptuj 2 din, Litija 2.50 din liter. Surovo maslo. Kranj 38—42 din, Logatec 32 do 40 din, Novo mesto 32—38 din, Murska Sobota 24 din, Litija 36 din kg. Jajca. Logatec 0.75—1 din, Novo mesto 0.78 do 1 din, Murska Sobota 0.50 din, Litija 0.75 do 1 din komad. Perutnina in kozliči. Maribor kokoš 25—35 din, par piščancev 32—70 din, gos 45 din, puran 60 din, raca 25 din, kozlič 70—85 din. Trda drva. Kranj 120—128 din, Logatec 80 do 100 din, Novo meato 90 din, okraj šmarje prl Jelšah 90 din, Muraka Sobota 95—120 din, Celje 75 din, Litija 75 din kubični meter. Mesne cene Govedina. Kranj 16 din, Logatec I. 14 din, II. 12 din, Novo meato 14 din, okraj Šmarje pri Jelšah I. 14—16 din, II. 12—14 din, HI. 10 din; Maribor 12—14 din, Murska Sobota 12—15 din, Celje 12—16 din, Ptuj 12—16 din, Litija I. 14 do 16 din, n. 12 din kg. Teletina. Novo meato 18 din, Maribor 12—14 din, Celje 16—20 din, Ptuj 12—16 din kg. Svinjsko meso. Kranj 18—22 din, Logatec 14 din, Novo meato 18 din, okraj Šmarje pri Jelšah 16—18 din, Maribor 16—18 din, Murska Sobota 14—16 din, Litija 16 din, Celje 16—18 din, Ptuj 16—18 din kg. Vinske cene Novo meato: navadno mešano vtno prl vinogradnikih 3.50—4 din, finejše sortirano pri vinogradnikih 6—7 din; okraj šmarje pri Jelšah: navadno mešano vino pri vinogradnikih 4 din, finejše sortirano pri vinogradnikih 7.50 din liter. Sejmi 1. julija goveji: Ormož, Jurklošter; tržni dan za živila in praši.e: Podčetrtek, Trbovlje; govejl, konjaki in kramaraki: Muraka Sobota — 2. julija svinjski: Ormož; goveji in konjaki: Ptuj; žlvinaki in kramarski: Petrovče, Št. Ilj pod Turjakom; tržni dan a avinjami: Tinako, Dol. Lendava; goveji: Rakičan — 3. julija avinjski: Celje, Ptuj, Trbovlje — 4. julija živinaki in kramarski: Vojnik, Vuzenica; tržni dan s avinjami: Turnišce — 5. julija živinski in konjski: Sv. Lenart nad Laškim; svinjski: Maribor — 6. jullja avlnjskl: Celje, Brežice, Trbovlje, Križevci (okr. Muraka Sobota).