Leto XVn., št 160 Ljubljana, torek 14. julija 1936 Cena 2 Din u ^iavoiscvo. Mjuogaoa, tuiafljeva ulica 0. — Telefon št, 8122, 3123. 3124. 3125, 3126F Lnseratnl oddelek: Ljubljana, Selen« Durgova Bi. 4. - Tet 3392, 3482. podružnica Maribor: Gosposka attca St- 11. — Telefon St 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica SC. 2. — Telefon St 180. tiačunl pri pošt ček. zavodih: Ljubljana St 11-842. Praga čisto 78.180, W1en «t 105541 Avstrijsko-nemški sporazum Italijanska diplomacija, ki 3e je tako sijajno izkazala v abesinski zadevi, lahko beleži nov lep uspeh. Težko je dvomiti, da ne bi direktno sodelovala pri pripravah za spravo med Avstrijo in Nemčijo, a tudi če je bilo njeno sodelovanje indi-rekt.no, je vsekakor efekt ta, da prinaša v soboto sklenjeni sporazum največ koristi ravno Italiji. Že par tednov so se vrstile vesti o pogajanjih med Dunajem in Berlinom, ki sta jih vodila avstrijski državni kancelar dr. Schuschnigg in nemški dunajski poslanik Papen. Ker pa je bilo že mnogokrat govora o prizadevanjih za spravo med obema nemškima državama in ker so se zdela nasprotstva med njima za skoro nepremostljiva, je vest :> doseženem pobotanju učinkovala kot prava senzacija. Pariški in londonski listi sicer zatrjujejo, da so v diplomatskih krogih obeh zapadno-evropskih prestolnic bili poučeni o ugodnem poteku dogovorov in da po njih izidu niso bili presenečeni. Iz komentarjev istih listov pa se da sklepati, da temu ni bilo tako in da je bil sklep sporazuma tudi za londonsko in pariško diplomacijo precejšnja senzacija. Težko bi bilo reči. kaki motivi so bili merodajni za Hitlerja in Schuschnigga, da sta se odločila za spravo, ki prav za prav ne zadovoljuje niti Avstrije niti Nemčije. Na zunaj se je odrezala Avstrija bolje, ker je dosegla slovesno priznanje svoje neodvisnosti s strani hitlerjevske Nemčije in obenem priznanje načela, da se nobena od obeh držav ne bo vtikala v notranje zadeve druge države. Praktičen pomen ima to samo za Avstrijo, ker bi se pač težko dalo trditi, da bi se ona kdaj posikušala vmešavati v nemško notranjo politiko, dočim se obratno skoro ne da zanikati. V resnici pa je stvar precej drugačna. Težko se bo kdo našel, ki bi mogel verjeti, da se hitlerjevska Nemčija iskreno in za trajno odpoveduje anšlusu. ~.T tem pogledu je nova pogodba zelo slišna oni, ki so jo v Berlinu pred dvema 'etoma Sklenili s Poljsko. Kakor je pol j.-r emški pakt rešitev spora glede nemških vzhodnih mej samo odložil, tako da je tudi sobotna sprava med Avstrijo in Nemčijo ie odložila izvedbo nemških načrtov glede Avstrije. Že doslej so mnogi poznavalci razmer zatrjevali, da hitlerjevcem ni do takojšnjega priključka Avstrije, ker bi se s tem preveč ojačil klerikalni vpliv v Nemčiji in bi se tako okrepila tudi odporna moč bivše nemške klerikalne stranke, ki še daleč ni popolnoma likvidirana. Ti poznavalci so napovedovali, da hoče hitlerizem zaradi tega najprej doseči »vistosmerjenje« avstrijske notranje politike, nakar bi združitev obeh držav sledila sama po sebi kot naravno dejanje. V tem pra/vcu pa pomeni nvstrijsiko-nemški dogovor velik uspeh za Nemčijo. V avstrijsko vlado sta vstopila dva nova moža, ki splošno veljata za hitlerjevska simpatizerja, in sta oba zavzela zelo važna položaja. Avstrijski hitlerjevci, ki so bili doslej, vsaj v političnem pogledu, nekako izven zakona, se bodo sedaj zopet mogli tudi politično udejstvovati. Res Je Nemčija, zvesta svojemu fašističnemu avtoritativnemu načelu, morala priznati tudi za Avstrijo le eno politično stranko, od Dollfussa osnovano domovinsko fronto. Toda v to stranko se bodo odslej sprejemali tudi hitlerjevci, ki bodo zaradi svoje velike agilnosti brez dvoma kmalu dobili v njej najačji vpliv. Vsa olepšava-nja, ki zvene iz avstrijskih uradnih in poluradnih poročil, tega dejstva ne morejo spraviti s sveta. Po vsem tem bi bil spravni dogovor med Avstrijo in Nemčijo sicer važen akt za. obe neposredno prizadeti državi, s stališča splošne evropske politike pa mu mu šel tako izreden pomen, kakor se mu sedaj povsod pripisuje. Toda bistvo izvršenega dogodka ni v spravi med Avstrijo in Nemčijo, marveč v odstranitvi giavne ovire za zbližanje in sistematično sodelovanje med Nemčijo in Italijo, med obema fašističnima velesilama Evrope. V Rimu so vedno označevali za življenjski interes Italije, da ostane Avstrija samostojna in da Nemci ne pridejo na Brenner. Zato so bili dosledni nasprotniki anšlusa in so podpirali avstrijski režim tudi v njegovih notranjih borbah proti hitlerizmu. Ravno zaradi tega pa se niso mogli najti na skupni mednarodni liniji z Nemčijo, čeprav se zunanji politiki obeh držav poslužujeta enakih metod in se v svojih stremljenjih le ne nikjer ne križata, marveč v zelo številnih točkah celo skladata. Avstrijski problem je tvoril prepad, preko katerega kljub številnim naporom ni bilo mogoče zeracJšti trdnega in trajnega mostu. Sedaj je ta prepad nremosten. Gotove« se tudi v Italiji * a ve d njo da problem ni spravljen s sveta, ker se niti Nemčija, niti Avstrija kc pride zopet pod jaeji hitlerjevski vpliv, ne bosta za trajno odpovedali združitvi. Tod?, že ne. kaj let premirja pomeni v sedanjih nervoznih razmerah silno mnego. In v teh letih je Italiji seda i zagotovljena nemška podpora v njeni evropski politiki. Še večjega pomena z,i rimsko diplomacijo pa je. da ji ne bo treba v njeni srednjeevropski in balkanski politiki FAŠISTIČNA FRONTA V EVROPI Avstrijsko-nemški sporazum predstavlja po sodbi mednarodnih krogov poskus za ustanovitev fašistične fronte, ki bi obvladovala srednjo Evropo Dunaj, 13. julija, r. V soboto sklenjeni in objavljeni sporazum med Avstrijo in Nemčijo je naletel v vseh mednarodnih krogih na velik odmev. Mnogo važnejši, kakor za same odnosa je med Avstrijo in Nemčijo, je po sodbi mednarodnih diplomatskih progov ta sporazum za bodoči razvoj splošne evropske politike. Avstrijsko vprašanje je začasno odstavljeno z dnevnega reda, Italija in Nemčija pa sta s tem za določeno dobo sklenili zavezništvo, ki se bo kakor sodijo, kaj kmalu pokazalo v razvoju mednarodnih dogodkov.^ V Londonn in Parizu so prepričani, da pomeni ta sporazum v resnici zavezniško pogodbo med Rimom in Berlinom, ki bosta v svoji zunanji politiki korakala odslej roko v roki in skušala uresničiti svoje težnje. Vedno bolj jasno se kažejo obrisi novega evropskega bloka pod vodstvom Italije in Nemčije, ki v marsičem spominja na predvojno evropsko konstelacijo in baš zaradi tega zbuja skrbi v Parizu in Londonu. Prvi ukrepi za obnovo normalnih odnošajev Ustanovljena bo posebna komisija, ki bo vodila izvedbo prijateljskih odnošajev med obema sosedama Dunaj, 13. julija, r. V avstrijskih vladnih krogih z velikim zadovoljstvom beležijo obnovo prijateljskih odnošajev z Nemčijo, vendar pa priznavajo, da bo potrebno še mnogo časa, preden se bodo odnošaji med Avstrijo in Nemčijo popolnoma normalizirali. Razumljivo je, da se odnošaji, ki so bili zadnja tri leta popolnoma v znaku vojne med Dunajem in Berlinom, ne morejo čez noč spremeniti v odnošaje, kakršni so običajni med dvema prijateljskima, tesno povezanima državama, zato bo osnovana posebna komisija, v kateri bodo zastopniki avstrijske in nemške vlade in ki bo skrbela za to, da se bodo sklenjeni dogovori na obeh straneh točno izvajali. Že v bližnjih dneh je pričakovati celo vrsto ukrepov, ki naj utirajo pot obnovi dobrih prijateljskih in sosednih odnošajev. Nemčija bo predvsem ukinila takso 1000 mark za potovanja v Avstrijo, a že danes je bil obnovljen takozvani mali obmejni promet, ki je bil skoraj tri leta popolnoma ustavljen. Prav tako je bila z današnjim dnem ukinjena prepoved uvoza in razširjanja nemških listov v Avstriji. Še ta teden bo izdana amnestija za mnogoštevilne avstrijske emigrante, ki so pobegnili v Nemčijo. Razen onih, ki imajo na vesti kak političen umor, se bodo mogli vsi avstrijski begunci vrniti v Avstrijo ter ne bodo klicani na odgovor. Pravtako bo izdana amnestija za vse politične kaznjence v Avstriji razen onih, ki so bili obsojeni zaradi kakega krvavega zločina. Hitler in Schuschnigg se bosta sestala Ko bodo izvedeni vsi ti ukrepi, ki jih predvideva načelni sporazum, podpisan preteklo soboto, kar bo trajalo približno dva do tri tedne, se bosta sestala Hitler in dr. Schuschnigg. Sestanek bo prve dni meseca avgusta v bližini avstrijske meje na nemškem ozemlju, najbrže v okolici Mun-chena, kamor Hitler večkrat prihaja na letovišče. ter se je danes dopoldne vrnil v London. Takoj po svojem prihodu je posetil ministrskega predsednika Baldvvina, 6 katerim je imel dolgo konferenco. Opoldne se je zatrjevalo, da se bo danes zvečer sestala vlada k izredni seji, da prouči novi položaj. širijo se tudi govorice, da bo nameravana lokarnska konferenca odpovedana, ker po mnenju londonskih krogov 6 3daj ni več računati ne na sodelovanje Nemčije, ne Italije. V spodnji zbornici je bilo v zvezi z avstrijsko-nemškim sporazumom vloženih več interpelacij. Pričakujejo, da bo zunanji minister dal odgovor na stavljena vprašanja še na nocojšnji seji zbornice. Londonski listi so za enkrat v 6vojih Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 6. Telefon 8122, 3123. 3124, 3125, 3126. Maribor. Gosposka ulica 11. Telefon tt. 2440. Celje, 8trossmayerjeva ulica štev. 1. Telefon št 65. Rokopisi se ne vračajo. komentarjih še zelo rezervirani. Obnovo ' prijateljskih odnošajev med Dunajem in Berlinom sicer pozdravljajo, izražajo pa skrb glede posledic tega sporazuma, ki daje Nemčiji svobodne roke. aMorningpost« piše, da londonskih politični krogi še niso prepričani o trajnosti avstrijsko-nemške pogodbe. Po mnenju teh krogov gre prej za premirje, kakor pa za končni mir med Dunajem in Berlinom. Nemčija bo vsekakor obnovila propagando za »Anschluss«, kakor hitro nastopijo ugodne okoliščine. List obžaluje, nedoločeno stališče angleške vlade v tej zadevi, kar ne bo pospešilo razčiščenja položaja. Pisec smatra, da so se def initivno ponesrečil poskusi Francije vrniti Italijo v skupno fronto zapadnih sil ki je bila ustanovljena lani na konferenci v Stresi. Delavski »Daily Herald« piše, da je s to pogodbo Italija izgubila tiho in nepriznano bitko. Avstrijsko-nemško pogodbo je treba tolmačiti tako. da sedaj Avstrija ni več vprašanje Francije, Velike Britanije in Društva narodov, marveč problem, hi ga rešujeta Avstrija in Nemčija sami. »Ustvarjena je možnost najtesnejšega sodelovanja44 Dunaj, 13. julija r. Po sklenitvi sporazuma je zvezni kancelar dr. Schuschnigg poslal nemškemu kancelarju Hitlerju pozdravni brzojav. To je z izjemo sožalnih brzojavk, ki so biile izmenjane med avstriisiko in nemško vlado ob priliki smrti dr. Dollfussa. prvi neposredni stik med voditeljema obeh držav. Brzojavka dr Schuschnigga se glasi; »Sklenitev sporazuma, s katerim so obnov, ljeni prijateljski sosedni odnošaji med Nemčijo in Avstrijo, mi daje dobrodošlo priliko, da pozdravim Vašo ekscelenro kot vodjo in kancelarja rajha. Prepričan sem, da bo sporazum med Avstrijo in Nemčijo koristen in blagoslovljen za obe državi. Verujem, da je Vaša ekscelenca istega mnenja, kakor sem jaz, da je s tem sporazumom storjen nov ko. rak za zagotovitev miru v Evropi.« Hitler je odgovoril dr. Schuschniggu z naslednjo brzojavko; »Pozdrave, ki sem jih prejel od Vaše eks celence povodom sklenjenega sporazuma. Vam vračam z največjo prisrčnostjo. S to zvezo se izpolnjuje stara želja naroda, ki ga vezeta rasna skupnost in večna tradicija. Odnošaji med obema državama so zopet obnovljeni in ustvarjena je možnost najtesnejšega sodelovanja na korist obeh držav in na kori«.-f rjvr-i v Evropi«. Koncesije Hitlerju S popuščanjem v avstrijskem vprašanju si je Nemčija zagotovila podporo Italije v vseh svojih zunanjepolitičnih akcijah Rim, 18. julija, r. Rimski krogi ne prikrivajo svojega velikega zadovoljstva nad avstrijsko-nemškim sporazumom in namigujejo. da je ta sporazum, v glavnem sad Mussolinijevib prizadevanj. Prepih ni ?o da bo obnova odnošajev med Avstrijo in Nemčijo poglobila tudi prijateljstvo med Hitlerjem in Mussolinijem. Nadejajo se tudi. da bo tn sporazum otvoril pot k obnovi Irojne zveze med Nemčijo Avstrijo in Italijo. Avstrija je sedaj prenehal biti evrop-ski »sod ?triodnika«. ki ie stnlnn okrožni vso Evropo. V rimskih diplomatskih krogih pa so mnenja, da je ta sporazum naperjen v prvi vrsti proti Franciji, ker daje Italiji možnost svobodne akcije. Mussoliniju se sedaj ni treba več bati nevarnosti na Bren-nerju. V Rimu so prepričani, da je sedaj možna samo ona rešitev lokarnskega vprašanja, ki jo hočeta Italija in Nemčija. Hitler je na prizadevanje Mussolinija popustil napram Avstriji, zagotovil pa si je s tem koncesije na drugem polju. Vsekakor lahko Nemčija sedaj računa na italijansko podporo v vsei svc»? 7"nr"'' znemirjenje v Londonu V londonskih krogih tolmačijo dunajski sporazum za zmago Nemčije ter za obnovo itatijansko-nemške fronte London, 13. julija, r. V londonskih krogih je izzval sporazum med Avstrijo in Nemčijo precejšnje vznemirjenje. Čeravno so bili poučeni o pogajanjih med Dunajem in Berlinom, vendar niso pričakovali, da bi prišlo do sporazuma takorekoč preko noči. V Londonu nihče ne dvomi, da pri tem ni šlo toliko za Avstrijo samo kakor za druge važne mednarodne probleme, pri katerih je Anglija zelo zainteresirana. V Londonu so mnenja, da se v avstrijsko nemškem sporazumu, pri katerem je odlično sodeloval Rim, že kažejo obrisi novega računati z nevarnostjo, da bi naletela na močen nemški odpor, kakor se je v zadnjem času ponovno kazalo. Namesto druga proti drugi, bosta Italija in Nem. eija odslej nastopali roko v roki. Brez dvoma pomeni to tudi za Nemčijo precejšnjo pridobitev, vendar pa veliko večjo za Italijo, ki se more zaradi tega označiti za glavnega koristnika spremenjene situacije v osrčju Evrope. evropskega bloka, ki pomeni uresničenje davnih želja glede srednje Evrope in znanega nemškega »Drang nach Osten«. Istočasno dokazuje t 4 t.iijakonemški sporazum, da je prišlo m d Rimom in Berlinom že do tesnega zhližanja, ki pomeni v svo jih skrajnih posledicah razdelitev Evrope na dva nasprotujoča si tabora. Na eni strani se zbližujejo v neke vrste fašistični b'ok Nemčija, Italija Avstrija in Madžarska, na drugi strani pa so Francija. Češkoslovaška in Rusija z Malo antanto in Balkansko zvezo ob strani. Izredna seja angleške vlade Anglija, ki je doslej stalno oklevala med Nemčijo in Francijo, s? bo morala sedaj odločiti za eno ali drugo stran. To je splošna sodba londonskih političnih krogov. Izgleda, da so tega mnenja tudi v vladi. V zunanjem ministrstvu se že od sobote dalje v r š e neprestane konference Zunanji minister Eden. ki • na dopustu, je prekinil svoj dopust „ Veriga dveh Sašizmov" Po mnenju pariških krogov gre za fašistično fronto proti demokratski Evropi — Pred novo diplomatsko ofenzivo Pariz, 13. julija, r. Sporazumu med Dunajem in Berlinom pripisujejo tudi v pariških krogih največjo važnost.. Kakor na eni strani pozdravljajo ta sporazum, ki pomeni konec nekakega vojnega stanja v srednji Evropi, na drugi strani ne prikrivajo vznemirjenja zaradi posledic, ki bi mogle nastati v evropski mednarodni politiki. V Parizu sodijo, da gre v bistvu le za začasno rešitev avstrijskega problema, do katere je prišlo i z zunanje političnih razlogov Italije in Nemčije. Organ predsednika francoske vlade »Populaire« piše, da predstavlja avstrijsko-nemški sporazum važen člen v verigi dveh fašizmov, s katero hočeta Italija in Nemčija ukleniti nefašistično Evropo. Avstrijsko vprašanje je samo odgodeno, in ga bo Nemčija pri prvi ugodni priliki zopet postavila na dnevni red, če že med tem ne bo via facti rešeno v duhu želja Berlina. V ostalem pa predstavlja avstrijsko-nemški sporazum v bistvu pričetek nove italijan-sko-nemške ofenzive proti Društva narodov in proti kolektivni varnosti v Evropi Trezno presojanje položaja v češkoslovaški »Sporazum med Avstrijo in Nemčijo lahko postane vačen činltelj miru v Srednji Evropi44 — pravi pol- uradna »Prager Presse44 Praga, 13. julija, g. Jutrišnja »Prager Presse« precizira češkoslovaško stališče glede nemško-avstrijskega sporazuma. V uvodniku pravi, da je češkoslovaška zunanja politika v nemško-avstrijskem sporu vedno videla za sebe pasivum, ki je povečal možnost splošnega konflikta. Češkoslovaška pa je vedno mirno čakala na nadaljnji razvoj v prepričanju, da bo v danem trenutku prišlo do sporazuma. Češkoslovaška je vedno nastopala za utrditev avstrijske samostojnosti in si je bila na jasnem, da bo to brez pristanka in sodelovanja z Nemčijo zelo težavno. Sedanji nemško-av-strijski sporazum je prvi korak k spoštovanju avstrijske suverenosti in zaradi tega more ta sporazum Češkoslovaški poleg nekaj škode prinesti tudi vrsto koristi. Ta sporazum pomeni namreč za gotov čas izključitev nevarnosti »anšlusa« na eni in habsburške restavracije na drugi strani. S tem pridobi Srednja Evropa več miru, varnosti in možnosti ohranitve miru. Zaradi tega bo na Češkoslovaškem in tudi v ostali Evropi, tudi če nekateri ne verujejo popolnoma medsebojnim zagotovilom obeh partnerjev, nastopilo gotovo olajšanje v bojazni pred konflikti. Ni nobenega dvoma, da bo sporazum, ako se bodo njegova medsebojna, zagotovila dosledno in trajno spoštovala, omogočil dogovor v Srednji Evropi sploh in sodelovanje Nemčije z ostalimi državami Srednje Evrope. Agrarni »Večer« meni, da predstavlja sporazum med Nemčijo in Avstrijo novo politično dejstvo, ki se bistveno razlikuje od dosedanjega položaja v povojni Evropi. Ker še niso znane vse možnosti dogovora, je evropsko javno mnenje tem bolj vznemirjeno ter polno raznih kombinacij. Organ obrtne stranke »Novi Večernik« označuje nemško-avstrijski dogovor kot moralični »anšlus«. Levičarsko radikalni list »Halo Noviny« izjavlja, da je novi dogovor epizoda v splošni ofenzivi proti DN in proti kolektivni varnosti. Stališče Rumunije Sporazum z Nemčijo je potreben, toda ne sme ogrožati ravnotežja in statusa quo v Srednji Evropi Bukarešta, 13. julija. AA. Rumunski diplomatski krogi so sprejeli poročila o nem-ško-avstrijskem sporazumu z največjim mirom in rezerviranostjo. V uradnih krogih smatrajo, da bo mogoče o pomenu tega sporazuma govoriti šele tedaj, ko bodo znane vse njegove podrobnosti. Glede političnih posledic tega sporazuma smatrajo v Bukarešti, da ga je treba proučiti v zvezi z Malo antanto Francijo in Balkansko zvezo. Rumunski politični krogi opozarjajo v tej zvezi na govor, ki ga je imel zunanji minister Titulescu 4. aprila 1934 v romunskem parlamentu. Tedaj je g. Titulescu izjavil; »Na vsak način moramo preprečiti umetno rešitev, zlasti rešitev, ki bi Srednjo Evropo razdelila v dva nasprotna bloka. Zato morajo gospodarski sporazumi o srednji Evropi obenem upoštevati utemeljene interese Italije, Nemčije, Francije in drugih prizadetih držav. Važna je tudi ohranitev statusa quo v Avstriji, ki ga žele Italija, Francija, Velika Britanija in Mala antanta. Po drugi strani je treba Nemčiji dati resna jamstva, da Avstrijo ne bo objel kak političen ali gospodarski sistem, usmerjen proti Nemčiji. Mala antanta je mnenja, da se morajo stiki med Avstrijo in Nemčijo sčasoma popraviti in da bi uvedba Avstrije v kak protinemški sistem pomenil poskus brez vsakega upanja na trajnost« Razumljivo je, da si v Bukarešti pridržujejo pravico, opozoriti na morebitne kršitve romunskih interesov, ki bi mogle nastati s samim sporazumom ali n-> -» načinom njerove izvedbe. Habsburško vprašanje odgodeno za tri leta Tajen dostavek k nemško-avstrijskemu sporazumu — Avstrija se je obvezala, da najmanj tri leta ne bo sprožila vprašanja habsburške restavracije Dunaj, 13. julija r. V uradnih komentarjih o sporazumu med Avstrijo in Nemčijo se nikjer ne omenja vprašanje Habs-buržanov. V dobro pouč nih krogih pa priznavajo. da ie to vprašanje pri pogaja njih med Avstrijo in Nemčijo igrado važ no vloge Nemčija je glede povratka Habs-buržanov zavzela stično tališče, kakor ga zavzemajo države Male antanrte. Sporazum je bil končno dosežen na ta način, da se je nemška vlada zadovoljila z obvezno avstrijsko izjavo, da vprašanje povrattlka Habsburžamov na avstrijski prestol »ni aktualno«. Avstrijski listi, ki so se v zadnjem času zelo zavzemali za povratek Habsburžanov, se tega vprašanja res več ne dotikajo, odkar so se začela pogajanja z Nemčijo. i " AvstrijsJd monarhisrti so v pomirjen je svojih razočaranih pristašev sprva šir.li vesti, da je Nemčija priznala stališče Avstrije. da je vprašanje habsburške restavracije notranja zadeva Avstrije, v katero se Nemčija ne misli vmešavati. Vodstvo monarhističnega pokreta je celo dalo izjavo, ki izraža svoje zadovoljstvo nad doseženim sporazumom med Dunajem in Berlinom, češ da sedaj ni več nikake ovire za povratek Habsburžanov ter da se Otona Habsburškemu ni treba bati nikakega odpora s strani NetnčLje. Toda dobro poučeni krogi na Duna ju zatrjujejo, da je vprašanje Habsburžanov rešeno v sporazumu med Avstrijo in Nemčijo na ta način, da se problem obnove monarhije v Avstriji odloži za enkrat za dobo treh let, to je do 1. julija 1939. Med tem časom pa lahko avstrijska vlada prizna članom b'vše habsburške dinastije v Avstriji enake pravice, kakor jih je priznala Nemčija članom bivših vladajočih dinastij v Nemčiji. Dr. Schuschnigg o sporazumu Dunaj, 13. julija, o. Avstrijski zvezni kancelar dr. Schuschnigg je poročevalcu londonskega lista »Daily Mail« izjavil, da mu je poslanik Papen že v oktobru 1935 predložil načrt za sporazum med Avstrijo in Nemčijo. Na podlagi tega načrta so se tudi vodila pogajanja, dokler ni prišlo do popolnega sporazuma. Kar se tiče habsburškega vprašanja, smatra Schuschnigg kakor" doslej, da je to povsem avstrijska notranja zadeva. Glede eventualnega plebiscita v Avstriji pa je dr. Schuschnigg izjavil, da bi se tak plebiscit mogel vršiti le, če bi zaradi njega ne bil ogrožen mir v Srednji Evropi. Končno je izjavil, da se bo udeležil jesenskega zasedanja skupščine Društva narodov. Nadeja se, da bo Italija ostala v Društvu narodov in da se bo dotlej tudi Nemčija vrnila v Ženevo. Izjava nemškega notranjega ministra Berlin, 13. julija \v. Na zborovanju v Hes-senu je notranji minister Frick govoril o lieniško-avstrijskem sporazumu ter ob velikem odobravanju prisotnih izjavil med drugim naslednje: Dokazali smo, da absolutno stremimo za mirom. Sklenilj smo prijateljsko pogodbo z našimi brati y Avstriji. Pripravljeni smo na vsako miroljubno sodelovanje v Evropi in po vsem svetu, toda s pogojem. da se priznavajo življenjske potrebe nemškega naroda. Tudi podeželski listi obširno komentirajo avstrijsko-nemski dogovor, zlasti ;Essener National Zeiitung«, ki je v ozkih zvezah s pruskim ministrskim predsednikom Gorin-gom. List pravi, da pomeni avstrijsko-nemški sporazum od 11. julija ponovno izhodišče za splošno politiko miru na podlagi medsebojnega spoštovanja in brezpogojne enakopravnosti. Napovedi avstrijskih hitlerjevcev «*** Dunaj, 13. julija, o. Avstrijski narodni socialisti, ki so napravili avstrijski vladi v zadnjih letih že mnogo neprilik, fce kažejo sedaj zadovoljne s sporazum<>m. ki je bil dosežen med avstrijsko in nemško vlado. Sicer pravijo, da sporazum še ne pomeni priključitve Avstrije k Nemčiji, vendar bo čas ssm storil, kar ie še treba, da bo dosežen ta cilj Polagoma bodo s propagando v okviru sporazuma pridobili v Avstriji še zelo mnogo pristašev, tako da bodo nazadnje prišli do oblasti in bo tedaj odločitev padla sama od sebe. Židje, leuit-imiisti in hajmvehrovci pa sedaj napovedujejo nove nerede, do katorih naj bi prišlo, čim se bo pokazal večji narod,nosooialist-ični vpliv na avstrijsko notranjo politiko. „Sodetovanje" v praksi Pariz, 13. julija. AA. Današnji »Echo de Pariš« piše, da je 64% delnic velikega avstrijskega metalurškega podjetja »Alpine Montangesellschaft« prešlo v roke nemškega jeklarskega kartela »Deutscher Stahlve-rein«. Podjetje je v državnoobrambnem oziru izredno važno. Vojaška zveza med Italijo iti Nemčijo? Pariz, 13. julija, r. Pred par dnevi je prispela v Rim večja skupina nemških gcneral-štabnih oficirjev. Mude se po večini v Rimu in imajo česte konference v vojnem ministrstvu in v italijanskem generalnem štabu. V uradnih italijanskih krogih zatrjujejo, da gre zgolj za vljudnostni obisk nemških oficirjev, ki bi se želeli seznaniti z ustrojem in organizacijo italijanske ske. Med prebivalstvom pa so splošno prepričani, da gre za važna vojaška posvetovanja ter da se pripravlja sklenitev vojaške zveze med Italijo in Nemčijo. Nemčija ne gre v Bruselj Bruselj. 13. julija o. Van Zeeland je prejel noto nemške vlade, da se Nemci ne bodo udeležili bruseljske konference lokarn-skih držav. 0 tej nemški odpovedi je takoj obvestil angleško in francosko vlado, od katerih je obenem zahteval predloge glede točnega datuma za sklicanje konference. Glede na to sodijo, da se tudi Italija ne bo udeležila bruseljske konference. Odgoditev lokarnske konference? London. 13. julija AA. (DNB) V London ni prispela nobena uradna vest iz Bruslja o morebitni odgoditn konference locarnskih dežel. Ker še ni prišlo nobeno poročilo glede italijansega sodelovanja, odklanjajo urad. ni krogi vsako izjav0 glede tega, ali bi kazalo konferenco odložiti. Gdanski sporazum Posredovalna akcija Becka je dovedla do načelnega sporazuma, ki ga mora odobriti Društvo narodov Berlin, 13. julija, o. Poljski zunanji minister Beckje v soboto odpotoval v Gdansk da izvrši misijo, ki mu jo je poverilo Društvo narodov. Po dvodnevnih razgovorih s predsednika gdans&ega senata Greiser ja in Becka je bil dosežen načelni sporazum, ki oblega naslednje točke: 1. Bodoči vrhovni komisar Društva narodov mora biti imenovan po pristanku obeh prizadetih strank, to je gdanskega senata in Poljske. 2. Poljska prepusti Gdansku svobodne roke v notranji politiki. 3. Pravice poljske manjšine se imajo podrobneje določiti. 4. V primeru napada kake države na Gdansk bosta Poljska in Nemčija Gdansk skupno branili. Ta sporazum, ki predstavlja v gotovem smislu revizijo gdanskega statuta odnosno njegovo izpopolnitev, mora sedaj odobr i še svet Društva narodov. To se bo verjetno zgodilo na jesenskem zasedanju, nakar bo imenovan nov zastopnik Društva narodov v Gdansku. Titulescu podal ostavko Spor med zunanjim ministrom in predsednikom ru-munske vlade — Posredovanje kralja dosedaj še ni bilo uspešno Bukarešta, 13. julija, o. Diplomatska akcija zunanjega ministra Titulesca v Ženevi in zlasti njegov nastop proti italijanskim novinarjem sta izzvala v nekih rumunskih političnih krogih precejšnje nezadovoljstvo. Njihovega mnenja je bil oeividno tudi ministrski predsednik Tatarescu, zaradi česar je prišlo do spora meti njim in Titulescom. Ko se je Titulescu včeraj opoldne vrnil v Bukarešto, je bil takoj pri kralju v avdi-jenci, kj je trajala cele štiri ure. Titulescu je kralju podrobno poročal o svojem delovanju v tujini ter posebej utemeljil sleherno svoje dejanje. Hkratu pa mu je podal ostavko na svoj položaj. Kralj njegove ostavke ni hotel sprejeti, nego je zunanje- ga ministra Titulesca pridobil vsaj za to, da se poskusi sporazumeti s Tatarescom in njenovimi pristaši v vladi. Titulescu je na to pristal in danes so se pričela med njim in Tatarescom dolgotrajna pogajanja. Za enkrat še ni znano, kako se bo ta spor končal. Vendar vladni krogi ne žele, da bi se Titulescu umaknil od vodstva rumunske zunanje politike. Titulescu pa se je postavil na stališče, da je spor med njim in sedanjo vlado že star in da ga je treba vendar že enkrat docela likvidirati ne glede na konsekvence, ki bi jih bilo treba zaradi tega izvajati. Sklenil je, da obdrži resor za zunanje zadeve le, če bodo snreiet-e v=e njegove zahteve. Političen umor v Španiji Umorjen je bil poslanec Sotello, vodja monarhi«*"" -Osumljenci so policijski agenti Madrid, 13. julija. AA. (DNB) Monar-hjstičnega prvaka Carla Sotella so našli davi na pokopališču Almudeni mrtvega. Po dosedanjih poročilih kaže. da so ga odvedli na svojo pest neki policijski organi, ne da bi imeli nalog za aretacijo s strani policijskih oblastev. Sotella so snoči aretirali, ga odvedli neznano kam in ga nato ubili. Pokojhj Caro Sotello je veljal za prvaka španskega nacionalnega pokreta. Ta dogodek je Izzvala v španskem parlamentu ogromno razburjenje čeprav mu bilo šele 43 let, je spadal Carlo Sotello med najuglednejše španske paramentarce. Rodil se je 1893. leta. že zgodaj se je bavil s politiko v vrstah konservativne stranke, ki jo je tedaj vodil Antonio Maura. V javnem življenju je nastopi) že pred svetovno vojno, ko so ga kot 20 letnega izvolili za poslanca v Carbalinu, pokrajina Orenze-V parlamentu se je kmalu uveljavil kot izreden govornik. Leta 1919. je postal guverner Valencije. Pridružil se je gibanju generala Prima de RiveTe, ki ga je najprvo imenoval za glavnega ravnatelja samoupravnega oddelka notranjega ministrstva, nato pa za finančnega ministra. Kot glavni ravnatelj notranjega ministrstva je izvedel reformo pokrajinskih in občinskih uprav. Kot finančni minister je uvedel monopol petroleja. Napredovanje Beograd. 13. julija AA. V višjo skupino je napredoval ekonom državne bolnice za duševne boleznj na Studencu pri Ljubljani j Anton Manfredo. Beležke 1 Zakon o telesni vzgoji prebivalstva bo spremenjen Kakor smo že poročali, se je v soboto zvečer mudil par ur v Ljubljani minister za telesno vzgojo dr. Josip Kogič. Ogledal si je ljubljanske športne naprave in imel konferenco s predstavniki ljubljanskih športnih organizacij. »Slovenski dom« po roča sedaj, da se je g. minister sestal tudi z nekaterimi predstavniki JRZ, posebno z mlajšimi, s katerimi se je razgovarjal o napredku strankine mladinske organizacije. Poročevalec »Slovenca« ga je vprašal ali ni morda v kratkem pričakovati spremembe zakonov, ki ovirajo zasebno iniciativo pri viteški vzgoji naroda. Minister je odgovoril: »Vsekakor, to se mora zgoditil« »Slovenski dom« pristavlja svojemu poročilu: »Obisk ministra za telesno vzgojo je za nas Slovence važnejši, kakor se na zunaj dozdeva. Minister se je lahko sam prepričal, kaj je zmogla pri nas na telesno-vzgojnem polju privatna iniciativa. Minister je to slovensko delo poznal že prej in je sam prišel do zaključka da sedanji telesno vzgojni zakon ravno radi tega, ker ovira zasebno iniciativnost, ni najbolj posrečen. Videti je bilo. da je minister trdno odločen, v tem oziru naš telesno-vzgojni zakon modernizirati in prilagoditi potrebam. Občinske volitve v treh dolenjskih občinah V nedeljo so bile občinske volitve v treh občinah novomeškega sreza.: Šmihel Stopi-če. Brusnice in Orehovica. V vseh treh občinah so bile razpisane volitve zaradi novih komasacij, ki so bile letos izvedene. Razumljivo je. da se ljudje še niso mogli povsod uživeti v nove velike občine, ki so bile ustvarjene v skladu z novim zakonom o občinah, in da so marsikje stremeli in še streme po obnovitvi čeprav gospodarsko in upravno manj ugodnega stanja. Skupine, ki so s prekomasacijo občin ustregle tem težnjam imajo zato naravno pri prvih volitvah precejšnjo prednost. Tako je tudi v vseh treh omenjenih občinah zmagala lista JRZ. Občina Šmihel-Stopiče ima 2248 volilcev; za JRZ ji je glasovalo 1011 za opozicijo pa 368. V Brsunicah je 461 volilcev.; lista JRZ je dobila 252. opozicijska pa 73 glasov. V Orehovici je 36!) volilcev; za listo JRZ je glasovalo 198. za opozicijsko pa 48 volilcev. Za naše razmere zelo pičlo volilno udeležbo opravičujeta »Slovenec« in »Slovenski dom« s slabim vremenom. Obračunavanje v Hodžerovi Narodni stranki V soboto se je vršila v Beogradu seja izvršnega odbora Hodžerove Jugosloven-ske narodne stranke. Sejo je vodi predsednik stranke g. Svetislav Hodžera. Glavni predmet dnevnega reda je bilo stališče Jugoslovenake narodne 6tranke napram JNS. Po seji je izdalo tajništvo stranke daljši komunike, v katerem javlja, da se je udeležilo seje 14 članov izvršnega odbora. Izvršni odbor je izrekel svoje soglasje z izjavami predsednika Hodžere o stališču Narodne stranke napram ostalim političnim formacijam. Narodna stranka ne bo imela tudi v bodoče nobene zveze z JNS in pohorci. Izvršni odbor bo na podlagi člena 9. strankinih pravil izključil iz stranke vsakega člana, kj bi poskušal na svojo roko delati proti tem sklepom. Stranka pojde samostojno na občinske volitve in bo povsod postavila lastne kandidatne Iste. Izvršni odbor je nato razpravljal o stališču napram tretjemu tajniku stranke, bivšemu narodnemu poslancu g. Milošu Dragoviču, ki se je v zadnjem času zavzemal za sodelovanje z JNS in za snovanje nacionalne fronte. G. Miloš Dragovič je po daljši razpravi odložil mesto tretjega tajnika in člana izvršnega odbora. Izjavil pa je, da bo ostal še naprej član 6tranke. Izvršni odbor njegove ostavke ni sprejel, nego ga je soglasno izključil iz stranke. Iz istega razloga je izključen tudi član glavnega odbora stranke g. Dragomir Arambašič. Združena opozicija in občinske volitve Kakor poročajo iz Beograda, so se vodstva skupin, ki tvorijo srbijanski del združene opozicije, sporazumela glede skupnega nastopa pri jesenskih občinskih volitvah. Vse opozicijske skupine bodo povsod nastopile z enotnimi listami. Postopek nai bi bil sličen onemu pri lanskih parlamentarnih volitvah. Na sporazum so pristali tudi staroradikali pod vodstvom Ace Sta-nojeviča. Sedaj so v teku pogajanja, da bi se temu dogovoru pridružil tudi dr. Maček. Računa sc, da se bo dalo to brez večjih tež-koč ali ovir izvesti v Bosni in Hercegovini ter v drugih pokrajinah, kjer žive Hrvati in Srbi pomešano. V čisto ali pretežno hrvatskih pokrajinah pa bo dr. Maček najbr-že zahteval, da nastopi pri občinskih volitvah pod firmo svoje matične stranke, bivše HSS. Sanacija gledališč v Beogradu in Ljubljani Beograd, 15. julija, p. Današnje »Službene Novi,ne« objavljajo odilok prosvetnega in finančnega ministra, s katerim se Narodnima gledališčema v Beogradu in Ljubljani dovoli najeti pri DHB iz fonda gledališkega denarja večji posojšLi za amortizacijo dolgov in drugih finančnih obveznosti do zaključka gledališke sezone 1935/36. Posojilo se bo obrestovalo po 7.5 odstotkov. Umik angleških ladij Gibraltar, 13. julija. w. Kakor uradno sporočajo, bo peto brodovje angleških ru-silcev jutri odplulo v Anglijo. Beograjski proces Včeraj je bilo končano zasliševanje obtoženih poslancev - Kot prva priča je bil zaslišan posl. Stojadin Dimitrijevič Beograd, 18. julija p. Pred državnim so. diščeni ee je dane« dopoldne nadaljeval proces proti narodnim poslancem, ki so obtoženi poskušenega atentata na ministrskega predsednika. Danes se je zaključilo zasliševanje obtožencev in se je začelo zasliševanje prič. Zanimanje za proces se je že nekoliko poleglo in naval v razpravno dvorano ni več tako velik. Zagovor Dragiše Milovanoviča Predsednik dr. Ucovič je pričel najprej zasliševati obtoženega nar. posl. Dragišo Milovanoviča. Na prvi dve formalni vprašanji ali ie razumel obtožnico iu se čuti krivega je obtoženec dejal: —Nisem kriv Ne čutim se krivega niti kot človek niti kot pravnik, ki ve, kaj je kazensko dejanje. Ob nobeni priliki nisem ničesar premišljenega 6toril, da bi navajal Arnavtoviča naj strelja v skupščini. —Kako je bilo z obstrukcijo v skupščini? Obtoženec je opisal dogodke, kakor so se razvijali v narodni skupščini. Obširno je pripovedoval, kako je prišlo do ostrejšega opozicijskega stališča posameznih klubov in končno do obstrukcije na sejah parlamenta. Ko je prešel na streljanje, je dejal med drugim: »Proti meni je bila podana lažna izpoved- Podal jo je Jovica Popov ič, ki ga bom tu na sodišču še docela razgalil. Dejal je, da sem gov >ol, da bo v skupščini še tekla kri in da brez krvi ne bo šlo. To absolutno ni res. Še manj je res. da bi bil dejal: Kje se nahaja Arnautovič? Popovič me sploh ni mogel slišati Niti najmanj pa se ne more reči. da bi bil jaz v kakšni zvezi s streli v skupščini. Ničesar mi. kar bi me lahko obremenit « Obtoženec je pozval stenografe v skupščini, poslance na levici in tudi nekatere na desnici za priče, da imkriminiranih besed Novici Popoviču ni dejal. Zahteval je, naj se zasliši tudi bivši minister pTavde dir. Miškulin, ki je tedaj v narodni skupščini sedel neposredno poleg njega Koje Milovanovič vse to pripovedoval je ponovno prišlo do medklicev braniteljev ,in državnega tožilca. Obtoženec je dalje izjavil, da običajno revolverja sploh ni imel. Le ob neki priliki, ko se ie odpravil v svoj srez, je prosil Dragišo Stojadinovi-ča, naj mu ga posodi. Z revolverjem sploh ni znal ravnati. O pijančevanju na večer pred aftenitaitom je dejal, da je imel tega dne mnogo opravkov in je predvsem sestavljal neke letake za svoj volilni srez. Šele na vabilo Ješe Pro-tiča je odšel v kavarno, kjer se je sestal z ostalimi tovariši-V lokalih so se zabavali, o politiki pa ni bilo govora- Arnautovič je bil nekoliko nervozen, ker je imel neki sestanek. Ker ima navado, da zgodaj odhaja domov, je tudi tedaj odšel. _ Po odTedbi predsednika so prečrtali se zapisnike o izpovedih, ki jih je obtoženec, dal na policija in pred preiskovalnim sodnikom. Predsednik ie ugotovil, da njegove današnje izpovedi niso povsem v skladu s prejšnjimi. -*- posl. Zasliševanje Mirka Uroševiča Med zasliševanjem Milovanoviča je obtoženi narodni poslanec Mirko* Uroševič •dšel. Ker je prišel takoj po M*lovanoviču na vrsto in ga še ni bilo nazaj, se je proces nekoliko zakasnil. Ko se je vrnil, je nagovoril predsednika: »Gospod predsednik, vi boste meni postavili dve vprašanji: ali sem razumel obtožico in ali sc čutim krivega. Predsednik: Da. . Uroševič: Potem vas prosim, da ste tako ljubeznjivi in me poslušate. Zadovoljil vas bom prav v vsem. Jaz nisem kriv. Ne razumem, zakaj me državni tožilec toži. Da je Arnautovič obtožen, razumem, on je rogovilil v skupščini. Da so ostali obtoženi, tudi še nekako razumem, saj so bili z njim v istem klubu. A zakaj sem ja/. obtožen, ko niti z enim izmed njih ne govorim, tega pa res ne razumem. Jaz tudi ne pripadam klubu g. Bogoljuba Jevtiča. V oni »posebni« klub pa sploh nikoli nisem šel, ker je tam stalno sedel tajnik Aksen-tijevič in sem žnjim docela sprt. To lahko potrdijo mnogi ljudje, tudi Bogoljub Jcvtič in Stevan Cirič. Moje zadržanje je bilo neoporečno. Prenehal sem zahajati v skupščino, še preden je bil sprejet sklep o abstinenci. Deloval sem samo za svoj požare-vački srez. Tam sem suveren. G. Stevan Cirič mi je dal na razpolago malo sobico in tam sem sam delal.« Predsednik ga je prekinil, češ, naj preide k stvari. Obtoženec je nato pričel govoriti o svoji aretaciji. Začudil se je, da so ga aretirali in ga spravljali v zvezo z ostalimi obtoženci, ko vendar nikomur ničesar takega ni govoril. Podrobno je pripovedoval, kako je bil v kavarni z ostalimi obtoženci, kakšne pesmi so peli in navedel je še celo vrsto podrobnosti, ki niso bile v ničemer v zvezi z atentatom, tako da ga je predsednik Lcovič znova opozoril, naj govori o stvareh, ki zanimajo sodišče. Uroševič, ki je večkrat izzval smeh v dvorani, je nadalje pripovedoval, v kakšni atmosferi so se razvijali dogodki tiste dni. Posl. Jo van Nenadovič Naslednji je bi! zaslišan narodni poslanec Jovan Nenadovič. Nekaj dni pred atentatom ga sploh ni bilo niti v skupščini, niti v Beogradu. 20 dni je bil celo v tujini. Z atentatom ni imel nobene zveze in zato se tudi ne čuti krivega. Bil je na večerji skupno z obtoženci le zaradi tega, ker ga je njegov prijatelj Ješa Protič povabil. Šel je pač, ker so bili narodni poslanci iz Jcvtičevega kluba njegovi prijatelji in tovariši. Z Arnautovičem je imel tisti večer čisto kratek razgovor. Posl. dr. Srpko Vukanovič Kot poslednji je bil zaslišan nar. posl. dr. Srpko Vukanovič. Dejal je, da je sodeloval pri skupščinski obstrukciji, da pa je bila ta obstrukcija legalna in je on izvršil le svojo pravico in svojo dolžnost. Nekaj dni pred atentatom ga sploh ni bilo v Beogradu. Otrok neke njegove sorodnice je bil bolan v Švici in je tam umrl. Otrokovo mater je to tako presunilo, da je on odpotoval na Rakek in tam čakal, da so pripeljali trupelce preko meje. Ko je bil otrok pokopan, je odpotoval v Mostar, kjer se je udeležil neke nacionalne svečanosti. Šele tam je izvedel, da so v skupščini streljali. Podrobnosti o atentatu je izvedel šele iz listov. Takoj je sedel na vlak in sc odpeljal v Beograd, kjer so ga aretirali. Z Arnautovičem ni bil v nikaki zvezi in čudno se mu zdi, da bi ga Arnautovič obremenjeval, kakor se zatrjuje. Zasliševanje prič Zasliševanje obtožencev ie bilo s tem zaključeno. Predsednik je odredil kratek odmor. nakar se je pričelo zasliševanje^ prič. Braniteiji obtožencev eo stavili prej še nekaj zahtev. Razprava o teh zahtevah pa je bila odgodena na poznejši čas. Prič je 2-'. K razpravi jih je prišlo le 15. Predsednik jih je opozoril na njihovo prisego in kazensko odgovornost za neresnično pričevanje, nakar je druge odslovil, le nar. posl. Stoja-dina Dimitrijeviča, ki se je v skupščini prvi vrgel na Arnautoviča, ko je streljal, je pridržal in ga začel zasliševati. Pozval ga je, naj pripoveduje o dogodku v Narodni skupščini. Diniitrijevič; ,Kakor vselej sem tudi toga dne sedel na desnici. Ko pa ie Arnautovič stopil v dvorano, sem takoj v^tal in sel za njim. Naslonil sem se na klop in pričakoval. kaj se bo zeodilo, ker mi je nekaj pravilo da bo do nečesa prišlo. Že preveč je bi-lo vpadov in medklicev. Opozori,! sem Arnautoviča, naj molči, in mu dejal, da je sramota, če se kar naprej vmešava v govor predsednika vlade. Ko mi je dejal, naj se odstranim, sem ga opozoril, da o tem ne more bili govora, in mu še enkrat rekel, naj da mir. ker bo drugače prišlo do pretepa«. Dimitrijevič je nadalje pravil, kako je stopil za Arnautovičem. čim je vstal iz klopi .Spominjam se še,ila slavnostno ovenčana z venci in gir-andami. Samo dvoje, troje fasad je mrko in mrzlo gledalo deževno jutro ter se skladalo :i meglami, ki so se vlačile od Velike jorc proti ponosnemu sokolskemu domu, sjer so se jeli zbirati kmalu po budnici vrle ribniške sokolske godbe neumorni sokolski funkcionarji, možje, ki so preživeli tri de-cenije v sokolskem delu. Podoba je bila, da bo dež pokvaril ves trud tihih naporov sokolskih delavcev. Dež ni prenehal liti, ko so ribniški Sokoli na čelu z bratom starosto Ivanom Arkom pozdravili na kolodvoru došle goste na čelu s kraljevim zastopnikom generalom Popadičem, in zastopnikom poveljnika dravske divizije, generala Ncdeljkoviča, kapetanom Ignjatovičem. Pozdrav je bil sokolsko kratek, a tem bolj prisrčen in bratski. Število došlih gostov je bilo lepo, še večje pa bi bilo, če ne bi bilo dežja. Sprevod z gosti je odšel v krasni ribniški sokolski dom, pred katerim so se že jele zbirati množice gledalcev. te in narod, da odkrijejo spomenik nepozabnemu kralju in Očetu domovine. Nekaj pred 11. je bil ves obširni prostor pred sokolskim domom napolnjen s sokolskimi trumami in narodom. V vzornem redu so se razvrstili v velikem pravokotniku okoli zastrtega lika junaškega kralja neumorna ribniška sokolska godba, zagoreli mladci sokolskega naraščaja, gasilci z gasilskim naraščajem, naša radost — sokolska dečica, čete sokolskih članov od mladeničev, ki so morda prvič oblekli slavnostni sokolski kraj, pa do starih sokolskih veteranov, ki so v službi sokolske misli osiveli. Okoli spomenika samega so se razvrstile pisane narodne noše, ena lepša od druge, kakor kita poljskega cvetja, vsa naša in slovenska. V mlado sončno jutro so vihrale stare sokolske zastave in se bratile s prapori malih Jadranskih stražarjev ter mrkih četni-kov. Pred spomenikom samim so pričakovali prihod kraljevega zastopnika pokrovitelj proslave 30-ktnice ribniškega Sokola senator dr. Peter Zec, senator Ivan Pucelj, narodna poslanca Rajko Turk in dr. Riko Fux, zastopnik zveze SKJ starosta Pavlo-vič, zastopnika ljubljanske sokolske župe starosta inž. Bevc in tajnik Stane Flegar, starosta sokolskega društva Sušak br. Bo-raz, zastopnik mariborske sokolske župe Zorko, zastopnika dolenjskega sokolskega okrožja Juvanc Rade in Fajdiga Franc. Poleg zastopnikov sokolstva so bili navzoči še tudi za Ciril in Metodovo družbo gospa Petelinova, za ribniške lovce g. Kljun in župan g. Ivane iz Sodražice, za Zvezo kulturnih društev inž. Rus, za banovinsko tajništvo JNS dr. Marijan Zajec, za združenje trgovcev gg. Divjak in Pirkovič, za gasilsko župo Start narodni borec Mrhar, za kočevske gasilce g. inž. Jenčič, za Bra-nibor gospa Ana Sedej, za Jadransko stražo g. Merše, itd. Nekaj minut po 11. se je pripeljal v spremstvu predsednika Jadranske straže podbana v pok. g. dr. Pirkmajerja zastopnik Nj. Vel. kralja, brigadni general Popadič, burno pozdravljen od vseh navzočih. Med sviranjem državne himne je stopal zastopnik kralja ob vrstah Sokolov ter jih pozdravil z zvonkim: Pomoz Bog junaci! Zdravo Sokoli! Iz tisoč sokolskih grl je za-grmel sokolski odzdrav: Zdravo! Ob svečani tišini se je povspel na govornico starosta ribniškega Sokola Ivan Arko ter pozdravil zastopnika Nj. Vel. kralja generala Popadiča, senatorja dr. Ze-ca, zastopnika banske uprave, g. sreskega šolskega nadzornika Betrianija, dekana Skubica in vse zastopnike sokolskih ter ostalih društev. Po kratkem govoru, v katerem je poveličeval spomin blagopokojnega kralja in ki je izvenel v prisego zvestobe mlademu kralju Petru IH„ je prečital pozdravne brzojavke Nj. Vel. kralju Petru II, Nj. Vel. kraljici Mariji in Sokolskemu savezu. Vse tri brzojavke so izzvale vihar oduševljenih manifestacij kralju, kraljici in Jugoslaviji. Nato je naprosil g. generala Popadiča, da odkrije spomenik, ki naj bo večna priča poznim rodovom, kako so ribniški Sokoli ljubili svojega nepozabnega kralja. Med sviranjem državne himne se je počasi pojavljal bronasti lik Največjega Ju-goslovena, delo sokolskega brata, kiparja Fran j a Repiča. Vse oči so bile uprte v poteze njega, ki nam je bil Voditelj, Učenik in Oče. V očeh starih sokolskih veteranov so zaigrale solze. Po odkritju spomenika je imei general Popadič daljši govor, prežet jugoslovenske- Narod se zbira k odkritju spomenika kralja Zedinitelja pred Sokolskim domom ga duha in tudi poln dokazov, kako globoko se je ta vojaški dostojanstvenik vživel v razpoloženje našega naroda in kako zelo mu je prirastla k srcu naša ožja domovina. Njegov govor je bil en sam poziv Slovencem in nacionalistom, naj nadaljujejo svojo pot dela v korist kralja in države. Mied gromkim odobravanjem so izzvenele v konec njegovega govora besede: »Ideja ju-gosiovenstva mora dokončno in na vsej črti zmagati in si utreti pot do svojega cilja.« Za kraljevim zastopnikom je govoril pokrovitelj proslave, senator dr. Peter Zec. Kakor iz jekla vlite so bile njegove besede, ki so jih pile sokolske duše, žejne odločnih in možatih besed. Bile so to besedi globokega razumevanja posebnih prilik, v katerih živi naše sokolstvo, pa tudi en sam poziv, da slovenski del jugoslovenskega sokolstva vztraja na svoji poti. Govor senatorja dr. Zeca so zbrane množice ponovno prekinjale z burnim odobravanjem in pritrjevanjem. Za senatorjem dr. Zecom je pozdravil proslavo v imenu banske uprave g. nadzornik Betriani. Potem sta govorila za sokolsko zvezo starosta Pavlovič in za ljubljansko sokolsko župo g. inž. Bevc. V imenu ribniške občine se je na kratko oglasil k besedi župan Davorin Onič. Kot zadnji govornik je nastopil senator Ivan Pucelj, ki je v sokolskem kroju vzbujal v navzočih spomine na pretekla desetletja nacionalnih borb ribniških Sokolov. Ob zaključku govora je pozval vse navzoče, naj vselej, ko hodijo mimo spomenika Velikega kralja, pomislijo na dolžnosti, ki so jih prevzeli kot nosilci in izvrševalci njegove »Ali vsi smo eno srce, ena pest od sten Triglava, do krvavih skal Kajmakčalana«. Senator dr. Peter Zec govori zadnje volje. Govor senatorja Puclja je segel globoko v srce vsem prisotnim. Ob zaključku svečanosti je bilo polaganje vencev ter poklonitev zastav in zastopnikov vseh navzočih korporacij in društev. Ob 15. je bil slavnostni sprevod po Ribnici, ki je prisrčno pozdravljala sokolske trume. Sprevod je vodil starosta Ivan Arko. Na čelu je jezdila sokolska konjenica, za njo je svirala ribniška sokolska godba, njej so sledile pestre narodne noše, med katerimi so se posebno odlikovali dve Vas stane posamezna številka »Jutra«, če si list naročite. Vrhu tega pa imate kot naročnik pravico do »Jutrovega« nezgodnega zavarovanja, po katerem izplača zavarovalna družba »Jugoslavija« svojcem smrtno ponesrečenega naročnika Po telovadbi se je razvila oboslkana narodna veselica, pri kateri so se sprostili vr li Ribničani z vso svojo prirojeno šega-vostjo. Za ves potek pros'ave 301etnace ribniškega Sokola zaslužijo narodni Ribničani polno priznanje. Saj ga ni bilo med njimi od zadnjega delavca pa do prvega intelektualca, od srtaroa do dece človeka, ki ne bi bil prispeval svoj delež k zmagi sokolske ki jugoslovanske misli v svojem rodnem gnezdu. Med vsemi pa je gotovo zasluž.il še prav posebno nriznanje vrli starosla — Logarjev ata — neumorni Ivan Arko. Za novo vrsto meščanskih šol Prednost obrtno-industrijski vrsti ob primernem upoštevanju ostalih vrst — Za odpravo zdravstvenih nedostatkov Ziljanki ter četvorica malčkov v narodnih nošnjah, za njimi so se razvrstili gasilci z gasilskim naraščajem, nato četniki z zastavo in omladinci Narodne odbrane. Sokolski del sprevoda je otvorila skupina šestih praporov. Za njimi so korakale vrste članov v krojih, članice, moški in ženski naraščaj ter veliko število dece. Na sprevod »o sipali Ribničani z vseh oken cvetje ter navdušeno pozdravljali. Pozdravom so se priključili tudi kmečki ljudje, ki so veselo klicali Sokolom in prav posebej še sokolski deci. Po obhodu po Ribnici se je vršil defile mimo zastopnika kralja, generala Popadiča, senatorja dr. Zeca in ostalih odličnikov. Pri defileju so se posebno odlikovali stari veterani, ki so kljub letom korakali čilo, da jih je moral zavidati marsikateri mladenič. Po slavnostnem obhodu se je vršila telovadba, pri kateri so pokazali tako člani, kakor članice, naraščaj in deca, da so ribniški Sokoli odlični tudj v telovadbi. Telovadbo so sicer hoteli motiti oblaki in dež. Ljubi Bog pa je prizanesel do zadnjega S svojim blagoslovom je samo bogato obsul stare Sokole, ki so kljub nalivu vztrajali dio zadnjega ter izvedli svojo vajo eksakt-no in precizno, da so želi burno priznanje vseh gledalcev. Ljubljana, 13. julija. Po najnovejši ministrski uredbi naj bi se meščanske šole delile v štiri vrste: kmetijske, trgovske, obrtno-industrijske in gospodinjske šole. Posamezne šole so morale staviti svoje predloge, kakšna vrsta meščanskih šol naj bi najbolj ustrezala potrebam Ljubljane- šole so skoraj soglasno predlagale obrtno-industrijsko vrsto meščanske šole- Odbor za meščanske šole pa je bil mnenja, da je treba zlasti z ozirom na izrazito kmetiški značaj okolice za Ljubljano sprejeti tudi kmetijsko vrsto meščanskih šol. Za tiste revnejše sloje, ki pošiljajo svoje otroke v meščanske šole, ki se po končanih šolah ne morejo vrniti na svoje domove v stan ali obrt staršev, temveč s; morajo po službah iskati vsakdanjega kruha, pa je seveda potrebna tudi trgovska in pisarniška izobrazba, za kar morajo meščanske šole tudi Skrbeti. Na meščanskih šo'ah naj bi se uvedli tudj gospodinjski tečaji, za kar je bil denar pravzaprav že zbran, pa se je žal porabil za druge namene. Na šoli pri Sv. Jakobu v Mostah in bežigrajski šoli pa se bodo že letos ustanovili gospodinjski nadaljevalni tečaji. Prihodnje leto pa se bo ustanovila gospodinjska šola na Viču in, ako bodo denarna sredstva količkaj dovoljevala, tudi v Zg. šiški. Vse meščanske šole pa bo treba kolikor mogoče izpopolniti z gospodinjskim poukom. Večina meščanskih šol pa naj bi po mnenju odbora za meščanske šole bila obrtno-industrijske vrste, ker je večina njihovih učencev iz teh slojevv in se jih večina tudi posveti tej stroki, (izmed 73 letošnjih absolventov meščanske šole na Prulah se jih je 43 posvetilo obrti 10 kmetijstvu. 6 trgovini). Treba pa bo seveda doseči tudi to, da se bodo v obrt sprejemali res samo učenci iz teh šol, ki dajejo bodočim obrtnikom primerno temeljno stanovsko izobrazbo. Navado, oziroma razvado, da 6e v obrt sprejemajo učenci s pomanjkljivo strokovno izobrazbo in se tudi tekom svoje učne dobe ne izobrazijo tako. kakor bi bilo z ozirom na sedanje razmere potrebno, ker se tudj uporabljajo kot nekaka pomoč pri hišnih delih, je treba popolnoma odpraviti. Samo izobražen obtrni-škj stan si bo mogel v današnjih gospodar skih razmerah izvojevati tisto priznanje in spoštovanje, ki mu po njegovem družabnem pomenu gre. Odbor pa je tudi sklenil, da se zaslišijo tudi starši, kakšnih meščanskih šol si želijo. Zdravstveno stanje po ljudskih in meščanskih šolah je zelo pomanjkljivo. Pro stori so slabo opremljeni, klopi te-me in že v zelo slabem stanju, tla razrita in jama-srta, o straniščih pa skoro ni, da bi govorili. Umiva'njkov je premalo kopalnic sploh nerazen v šoli na Prulah in v šo'i pri Sv. Jakobu). Otroci se iz knjig: uče higiene v prostorih, ki so zgled za nehi-gieno. Ni čuda. če že v teh zgodnjih letih prihajajo do spoznanja, da je vse to samo nauk na papirju. V svoji hudomušnosti higieno imenujejo »hijeno«. Zato je odbor za meščanske šole imenoval komisijo, v kateri so zdravnik dr Ahčin, zastopnik mestnega fizikata. zastopnika mestnega gospodarskega in mestnega gradbenega urada in dva člana mestnega občinskega sveta (gg. Lužar in Vidpr). ki bo tekom počitnic pregledala vse ljubljanske šolc. ljudske in meščanske, in po svojih izs^d-kih izdelala načrt, kako naj bi se zdravstveno stanje šol povzdignilo Najhujše pomanjkljivosti bo treba odpraviti žc 1"-tos, ostale pa tekom prihodnjih let KINO UNION, tel. 22-2 DANES PREMIERA! Ob 19.15 in 21.15 i Magda SchneMe? ALBERT LIEVEN, OSKAR SI M WILLY SCHI R v filmski veseloigri Lizefa* (GLt CK IM HAUS) Uspehi naših strokovnih šol Ljubljana. 13. julija. Zanimivo poglavje o tem, kako se naše mlade generacije pripravljajo za vstop v življenje, nam odpira kratek preg'ed o frekvenci in uspehih našega strokovnega šolstva, ki zavzema v prosvetnem aparatu dravske banovine zlasti v današnjih časih vsega uvaževanja vredno mesto Na vseh naših tehničnih, obrtnih in trgovskih šolah je bilo lani vpisanih 1906 učencev, nv d njimi 748 dečkov in nič manj ko 1158 deklet. Da je odstotek ženske mladine na >'rokovnih šolah tako izredno velik, gre rai'Tč na račun razširjenosti državn ja osrednjega zavoda za žensko domačo obrt, k' je štel v preteklem letu v zavodu sa-r-iCm in na svojih kraje-ni^ šolah v Horjulu. Polhovem gradcu, žireh, Železnikih, pri Fari na Jesenicah, Prevaljah in v Ad-lešičih 543 gojenk Od osrednjega zavoda je večja v naši banovini samo še thnična sredn;a šola. ki je imela v pričetku šolskega leta na vseh svojih oddelkih 576 dijakov in dijakinj. Njima slede po vrsti trgovski akademiji v Ljubljani (210) in Mariboru (194), dvorazr'dni državni trgovski šoli v Ljubljani (173) in Celju (143) ter državna tekstilna šola v Kranju (41) in pletarska šo'a v Ptuiu (16). Posamezne šole in njihovi oddelki — za državni osrednji zavod nam manjkajo Dodatki — izkazujejo mslednje zaključne uspehe: odi. pd. d. zad. vpis. Tehnfčna srednia šo'a arhitektonsko-gradb. odsek 2 11 40 — 96 strojni odsek 4 7 50 — 98 elektrotehnični odsek 1 19 32 — 80 Delov odska šola gradbeni oddplek 1 12 14 — 31 strojni oddelek 1 8 25 — 44 elektroinstalaterski oddeb — 4 14 — 22 mizarski in strug oddel. 3 5 10 — 19 kiparski in rezbarski od. — 4 5 — 10 keramiški oddelek — 2 3 — 7 graverski oddelek — 3 8 — 13 ženska obrtna šo'a oddelek za perilo 3 13 26 — 57 oddelek za ob!eko 4 33 35 — 77 oddelek za vezenje — 5 3 — 8 Banovinska š. za glasbila — 6 4 — 15 Trgovska akad. v Mar. 5 24 96 22 194 Trgovska akad. v Ljub. 4 16 96 38 210 Dvorazred. trg. š. v Ljub. 18 66 52 17S Dvora7.red. trg. š. v Celju 2 IS 21 50 143 Tekstilna šola v Kranju 7 4 22 — 41 Pletarska šola v Ptuju 12 4 — 16 prave v Kavkaz, Srednjo Azijo itd., katere ima SPD že v svojem načrtu. Alpinistični odsek SPI) si je izbral za izhodišče letošnje odprave znamenito gorsko vas Zermatt v Walli«u (1620 m), ki leži (»od najvišjimi vrhovi Švice ter ie izhodišče za visokogorske ture na preko 20 štiritisočakov. vklenjenih v preko 50 ledenikov. Kot vodja te prve naše alpinistične eks-pedicije v Švico je g. Kopinšek vodil vse priprave, ki trajajo skoro že leto dni ter so sedaj'tik pred zaključkom. Mnogo truda in dela. nebroj sej in "korespondence, debat o opremi, intervencij pri konzulatih ter železniških upravah v tu. in inozemstvu Je bilo potrebnih, da smo dosesjli čim nižie stroške odprave ter e tem omogočili čim večjemu številu naših naitoljših planincev pot v Mekko vseh hribolazcev, v Zermatt. Pot vodi preko Trsta. Benetk, Verone. Milana. dalje ob Lago Maggiore. skozi Simplon-ski predor v Brig in od tu preko Vispa v Zermatt. V Zermattu nameravamo ostati S do 10 dni ter med tem časom obdelati čim več vrhov nad 4000 m. V ta namen 6e bomo razdelili v manjše skupine, katerih vsaka bo absolvirala po že doma določenem načrtu posamezne ture. Tako si je ena izmed skupin izbrala traverziranje Monte Rosa-masiva. kateri sani že obsega 12 štiritisočakov, med katere spada tudi najvišji Švicarski vrh Du-fourspitze (463S m); člani te skupine se bodo pri tej turi posluževali delno tudi smuči. Druga skupina se bo lotila razvpitega orjaka Lvskanuna (4178 m) ter njegovih sosedov Častorja (423o) in PolIuxa (4091). Tretja skupina bo taborila na Schonbiihl-ledeniku ter od tam podvzela vzpone na Dent Rlanche (4364) in Zinalrolhorn (4228). Četrta skupina si bo razdelila delo med Weiss-hornom (4.">12) ii> ?:.~rhabel skupino, katera obsega poleg najvišjega vrha Dom (4554) še pet štiritisočakov. Seveda pa je glavni cilj vseh teh skupin, katerih člani so skoraj vsi naši najboljši alpinisti iz Ljubljane, Celia, Jesenic, Maribora in Zagreba gora vseh zora: Matterhorn! Razen navedenih skupin potujejo tudi izletniki turisti, ki bodo tudi deležni vseh pridobljenih popustov in ugodnosti. Iz došlih prijav je razviden velik interes, ki vlada tudi med našimi starejšimi alpinci za to turo. V6e natančnejše informacije za ta izlet dajeta pisarni SPD v Ljubljani in Celju, kjer ie možna naknadna prijava še do 20. t. m. v švicarske Alpe Osrednje društvo SPD je skupno s Savinjsko podružnico v Celju sklenilo, da priredi v času od 1. do 14. avgusta alpinistično ekspedicijo v Zapadne Alpe. Namen te eks-pedicije ie izvežbanje naših alpinistov v težkih visokogorskih turah v pasu nad 4000 m ter njih priprava za poznejše ekspedicije naših najboljših planincev za inozemske od- Cestni delavci še stavkajo Zagorje, 13. julija. Že 10 dni stavkajo delavci pri javnih delih na cesti Zagorje—Trbovlje v Kanderšah in Trebeljevem. Pri banovini se je zglasilo že več deputacij in je bilo v soboto obljubljeno, da bo zvišan zaslužek na uro na 3 Din za delavce, stare čez 20 let, in na 2.75 Din za delavce pod 20 leti. Kljub obljubi pa delavci še niso šli na delo. ker zahtevajo pismeno pogodbo. Danes so sicer se odpravili na kraj dela, vendar pa dela ne začnejo prej, kakor izjavljajo. dokler se ne ugodi njihovim zahtevam. Vseh delavcev stavka čez 300. Med njimi je mnogo družinskih očetov, katerih družine so sploh brez vsakih sredstev. Želeti bi bilo, da se oblastva malo bolj zanimajo za te siromake. Postani in ostani član Vodnikove družbe ! Domače vesti * Spominska svečanost na Kajmakčala- nu. Še več kot druga leta, je bilo letos romarjev na Kajmakčalanu. Spominska svečanost, ki se jo vršila v nedeljo, je bila namreč združena z 201etnico slavne junaške bitke na Kajmakčalanu in z jubilejem so-kolskega društva v Bitolju. Ze v soboto je krenilo mnogo romarjev iz Bitolja proti Kajmakčalanu. Nekateri so prenočili pri turističnem domu Jelah., kjer so pripravili 15 šotorov, drugi pa so se zatekli v planinske kolibe. V spominski kapelici na Kajmakčalanu, ki so jo lani zgradili, je bil v nedeljo popoldne porastos pokojnemu kralju Uedinitelju in vsem kajmakčalanskim junakom. Tudi po katoliškem obredu so se vršile molitve v spomin junakov. * Prvi Jugoslovensko-češkoslovaški zgodovinski film. Naše oblasti so odobrile sestavo prvega jugoslovensko-češkoslovaške-ga zgodovinskega filma, ki bo imel naslov »Pod okupacijo«. Ta film bo kazal borbe •Tugoslovenov in Čehoslovakov za osvobo-jenje. Prikazani bodo v njem srbski vojaki, češkoslovaški legionarji ter upori srbskega življa proti avstrijski okupaciji. Film bo po-veličal tudi spomin onih Cehov, ki so se v avstrijskih vojaških odredih v okupirani Srbiji upirali proti nasilju. Mnoge slike filma bodo posnete na zgodovinskih tleh v Srbiji, druge slike pa v praškem filmskem ateljeju. JULIJH LETNO BLAGO PO IZREDNO NIZKIH CENAH: MANUFAKTURA * Jugoslavija na Tabora romunskih skavtov v Brašovu. Zveza rumunskih skavtov pod pokroviteljstvom romunskega vladarja bo imela svoj četrti tabor v Brašovu od 8. do 24. avgusta. Tabora se bodo udeležili tudi skavti iz ostalih držav Male antante, držav Balkanskega sporazuma in iz Poljske ter Bolgarije. Našo skavtsko zvezo bo zastopala četa. ki bo štela najmanj 35 do 50 skavtov. S tem bodo naši skavti tudi vrnili rumnnskim skavtom obisk na lanskem našem tretjem skavtskem taboru v Beogradu. * Francoska študija o jugoslovenskih rodbinskih zadrugah. Emile Siccard, dopisni član mednarodnega instituta za sociologijo, je napisal studijo o rodbinskih zadrugah v Jugoslaviji, ki je izšla kot posebna brošura. Pisatelj je svojo studijo prečital na zborovanju mednarodnega instituta za sociologijo v Bruslju. G. Siccard je že dosti potoval po Srednji Evropi in po Balkanu in zdaj pripravlja tudi veliko delo o dunav-skem bazenu, ki bo izšlo v treh zvezkih. * Diplomirani so bili za inženjerje kemije na tehniški fakulteti zagrebškega vseučilišča gg. Gorjanovič Zvonko, Kom-zak Alfred in Dulič Mihajlo. * Razpis književnih nagrad. Mladinska ma_ tira razpisuje za svoje redne publikacije dve književni nagradi, in sicer; 1. Nagrado v znesku 2500 Din za najboljši izvirni umetniški in vzgojni spis, ki bi bil primeren za mladino od lo. do 14. leta. Obseg cca 5 tiskanih pol. 2. Nagrado prav tako v znesku 2500 Din za spis, namenjen otrokom od 6. do 9. leta. Snov poljubna. Obseg cca 4 tiskane pole. Nagrajena bodo samo dela, ki so zrela in primerna za tisk. Ta deda dobe tudi običajni honorar. Sprejemajo se le tipkani rokopisi, poslani po pošti, ki naj se dopošljejo pod psevdonimom. Isti psevdonim naj nori tudi zaprta kuverta, katera pa naj vsebuje le kontrolno številko brez imena in naslova avtorja. Naslove in imena sporočijo tajništvu Mladinske matice tekmovalci žele po presoji, ki bo objavljena v »Učiteljskem tovarišu«, da se .Hm lahko vrnejo rokopisi, oziroma izplača nagrada. Zaradi identifikacije naj navedejo tedaj konkurenti še psevdonim in kontrolno številko. Rokopise sprejema do 1. januarja 1937- tajništvo Mladinske matice v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6. kjer se dobijo tudi podrobnejše informacije. Za odbor Mladinske matice: Predsednik: Andrej Skulj, tajnik Albert Širok. * Diplomiran je bil na tehnični visoki šoli v Pragi g. Kroschl za strojnega iuže-njerja. Čestitamo! * Nov planinski dom nad Bohinjskim jezerom na Komni otvarja SPD v nedeljo 19. t. m- Dom na Komai ležu v višini 1520 m. Iz doma je krasen razgled na Bohinjsko jezero, na vso Bohinjsko dolino. Pršivec, Ti-čarico, Triglav in Bogatinsko skupino. Novi dom na Komni ustreza vsem zahtevam sodobnega planinskega doma. V nedeljo 19. t, m. ob pol 11. slavnostni govor predsednika SPD in ogled novega doma. Popoldne planinska zabava. Iz Ljubljane bodo odpeljali avtobusi direktno do Savice v soboto ob 15.30 in v nedeljo ob 4. uri zjutraj- Prijave za avtobusni izlet sprejema pisarna SPD Ljubljana. Aleksandrova cesta 4-1. * Smrt zaslužnega vojnika. V Beogradu je umrl v starosti 77 let upokojeni polkovnik Miladin Masalovič, eden izmed onih vojaških veteranov, ki so preživeli ves zgodovinski razvoj od nekdanje vazalne Srbije do velike Jugoslavije. Pokojnik je imel 45 let efektivne vojaške službe, z vštetjem vojnih let pa 54 let. Doma je bil iz Tomi-savca. Podporočniški čin je dosegel leta 1885, v vojno proti Turkom leta 1912 pa je šel kot komandant 17. polka. V vojnah se I je odlikoval z največjim junaštvom in po-| žrtvovanjem, pridobil si je najvišja odlikovanja, a tudi vsa njegova rodbina je dala dragocene žrtve za svobodo domovine. Med okupacijo so sovražniki ubili njegovo mater in dva njegova ožja sorodnika, z onimi, ki so padli na bojiščih, pa je Mas&lovičeva hiša dala v vojnah 11 žrtev. Tudi vse premoženje rodbine je bilo uničeno. Najstarejši pokojnikov sin je generalštabni oficir. * Pisatelji, ki žele sodelovati pri novem mladinskem listu »Naš dom«, se naprošajo, da pošljejo svoje prispevke za prvo številko do 5. avgusta na; Tiskarno Slalnar, uredništvo »Našega doma« v Kamniku. * Sleparska afera v knjigovodstvu beograjskega mestnega vodovoda. Predsednik beograjske občine je bil neprijetno presenečen. ko je prišel k njemu predstavnik neke znane beograjske tvrdke ter mu povedal. da je mestni uradnik-dnev-ničar, zaposlen v računovodstvu mestnega vodovoda, ruski begunec Mozgov predlagal tvrdki, naj se na lahek način reši svojega dolga na raznih taksah. Ta dolg znaša nad 40.000 Din, uradnik Mozgov pa je tvrdki predlagal, da bi ji za plačilo 15 tisoč Din preskrbe! vsa potrdila, kakor da so vse takse že plačane. Na občini so se s predstavnikom tvrdke dogovorili, da bodo sleparja razkrinkali pri slepariji. Tvrdka je Rusu izplačala 15 tisočakov, ki pa so bili zabeleženi, mož pa je tvrdki izročil razna potrdila o plačanih taksah. Podpisi na potrdilih so bili v redu. Fingirani kupčiji med sleparskim uradnikom in tvrdko so prisostvovali policijski agenti, ki so Mozgova zaprli. Jasno je, da je bil dogovorjen z raznimi uradniki knjigovodstva mestnega vodovoda, katerih pa doslej še ni hotel izdati. Nekateri uradniki so potrdila podpisovali seveda v dobri veri. da je vse v redu in pošteno. Uvedena je bila takoj preiskava, da se ugotovi, koliko takih in podobnih transakcij je Mozlov že izvršil in kdo so njegovi pomočniki, ker sam sleparij ne bi bil mogel izvesti. _ Krjavljeva koča na Obolnem je do preklica javnosti zaprta. * Eno sr©e — ena radenska * Tovarna JOS. RRICH sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izdelavo. Iz Ljubljane u— Na francoskem konzulatu bo danes od 11. do 12. recepcija zaradi narodnega praznika francoske republike. u_ Priznanje delu. Ljubljanski župan g- dr. Adlešič je v soboto izročil zlati kolajni za vestno službovanje gg. Filipu Mačku in Ivanu Skubicu, vodilnima nameščencema knjigoveznice in kartonažne tovarne g. Frana Bonača. Oba sta že preko 40 let pri tej znani tvrdki ter imata v Ljubljani in izven nje širok ikrog znancev in prijateljev, ki ju cenijo ne le kot odlična stroikovnjaka. temveč v enaki meri kot moža plemenitega značaja. Njihovim čestitkam se pridružujemo tudi mi. u— Merkantilni tečaj za učiteljstvo. Po zgledu prejšnjih let se je začel v prostorih trgovske akademije na Bleiweisovi cesti merkantilni tečaj za učiteljstvo. Tečaj, ki ga poseča 30 učnih oseb iz osnovne in meščanske šole, ima namen vzposobiti učne osebe za poučevanje na obrtnih odnosno trgovsko nadaljevalnih šolah. Takih tečajev je bilo ri'cer že več. p->m-...)!-•«nje kvalificiranih učnih oseb še vedno obstoja. Tečaj bo trajal mesec dni. Otvoril ga je inšpektor g. Presl. Po porazdelitvi dela so takoj začeli pouk knjigovodstva, ki ga poučuje profesor Sič. ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM v Sižki, telefon 38-87 Slavni ruski umetnik INKI SINOV v senzacijonalnem filmu Sužnji pohlepa za denarjem za ljudi z močnimi živci. Predstave v torek, sredo in četrtek, ob pol 9. uri._ V soboto: BOSANSKA SINFONIJA. u— Gradbeni delavci za kolektivno pogodbo. V dvorani Delavske zbornice se je v nedeljo dopoldne vršilo veliko zborovanje gradbenega delavstva, na katerem je predsednik Strokovne komisije Leskovšek poročal o splošnem položaju v tej panogi. Zadnje stavke so gradbeni delavci izvoievali vsaj z delnim uspehom, le v Prekmurju je položaj manj zadovoljiv. V Murski Soboti je delavstvo na jpozneje stopilo v stavko, a je pod silo razmer pred tednom spet začelo deliti brez odločnih jamstev, da se bodo podjetja držala sporazuma. Delavstvo v Prekmurju je zaposleno pod najslabšimi pogoji, saj prejemajo zidarji komaj 24 do 28 Din mezde na dan. težaki pa od 14 do 16 Din- Zborovalci so nato obravnavali vprašanie kolektivne po_ godbe, ki naj bi bila izdelana po vzorcu zagrebške. Sporazum, ki je bil v 6tavki sklenjen med delavci in podjetniki, ostane v veljavi do konca leta, z novim letom pa stopi v veljavo nova kolektivna pogodba. Osnutek bo izdelan že prihodnji mesec. da bodo imeli predstavniki delavstva in podjetij dovolj časa za končno razpravo o njem. UPRAVA „2ena In dom" „Prijatelj" DA: lATENOVA 8. TEL. 21-32 Razbojniški napad sredi mesta Ljubljana, 13. julija. V soboto zvečer je prišlo na Starem trgu do dogodka, ki nudi prav značilen pn-mer moralnega razdejanja današnjega časa. Okrog se je tedaj vračal proti svojemu domu na Starem trgu št. 21. 56-letnd pleskarski pomočnik Peter Zidan, ki je bdi večerne ure presedel v znanem Bujasovem vi-noioču v Prešernovi ulici. Bij, je maJo čez navadno mero židane volje, pa ee mu je spotoma pridružil neznan člavek z nekakšno vrečo pod pazduho in se mu vsilil za sprean-ljevalca- Ko je Zidan nazadnje doma odklenil hišna vrata in stopil v vežo — na Starem trgu je bil ob tem času še precej živahen promet — je neznani sopotnik planil za njim, ga vrgel na tla. ga tiščal za vrat in mu začel brskati po žepih. Zidan, presenečen cd nenadnega nasilja, je pričel kričati, da ga je slišal natakar v sosedni Zalazrtikovi kavarni. Natakar je pohitel na ulico, in ko je prišel do veže Zidanovoga stanovanja, je videl-kako se v temi rujeta dve moški postavi. A napadalec je bil toliko spreten, da se je natakarju, ki mu položaj ni bii prvi hip povsem jasen, izmuznil in pobegnil proti mestu. Na kraju napada so našli samo še njegov klobuk in prazno vrečo, ki ju v naglici ui več utegnil vzeti s seboj. Ko je prišel stražnik s Šentjakobskega trga, je ugotovil, da je razbojniški napadalec pri iskanju denarja raztrgal Zidanu skoraj vse hlače in mu iz žepa odnesel 100 Din. ni pa utegnil preiskati še žepov v suknjiču svoje žrtve, kjer je Zidan hranil še okrog 150 Din svojega tedenskega zaslužka, Razburjenje je kmalu privabilo več ljudi iz okolice in neka stanovalka iz hiše št. 21, ki se je tedaj ravno mudila na oknu in opazovala, kako Zidan prihaja s spremljevalcem, je dala stražniku precej natančen opis neznanca. Policija je včeraj poizvedova. la še v vinotoču v Prešernovi ulici in po navedbah, ki jih je dal gostilničar je njen sum kmalu krenil v pravo smer. v »°boto zvečer je bil pri Buiasu 'namreč tudi brezposelni delavec Anton KasteHc s Ceste dveh cesarjev, a ker je bil gostom nadležen, so ga postavili pod kap. Kastelic je bil pri tej priliki bržkone opazil, da ima Zidan po žepih nekaj denarja, pa ga ie počakal za voglom. Davi na vse zgodaj je policija poiskala Kastelica ua njegovem stanovanju. Pri zaslišanju je priznal, da sta klobuk in vreča njegova, a je obenem zatrjeval, da 6e ne more spomniti, kako naj bi bile njegove reči prišle na Mestni trg. češ da je bil takrat neusmiljeno pijan Priče pa nasprotno zatrjujejo, da o kakšni vinjenosti pri njem ob kritičnem času ne more biti govora. Nič kaj dobro ne priporoča Kastelica tudi njegov kazenski list. Za sabo ima namreč že okrogel ducat večjih in manjših zaporov, ki so mu jih prinesle goljufije, tatvine in podobne reči- i u—Pevski s bor Glasb. Matice ljubljanske ima v sredo 15. t. m. ob 20. in četrt sestanek vsega zbora (kratek pogovor). Odbor. u— Poročila sta »e g. dr. Leon Jerovec iz Ljubljane kn gdč. Margareta Tiirk z Dunaja. Bilo srečno! u— Ka berlinsko olimpiado 29. t. m. z odprtim avtobusom: Ljubljana-Dunaj-Praga Dresden-Berlin; nazaj 4. avgusta L^ipzig- Niirnberg-Munchen-Salzburg-Grossglackner- Heiligenblut-Celovec-Ljubljana. Cena 12<>0 Din. Prijave do 22. t. m. Izletna pisarna Okorn, hotel Slon, tel. 26-45. u_ Davčni obvezanrj se obveščajo, da so seznami o neposrednih davkih razgrnjeni davčnim zavezancem na vpogled v mestnem odpravništvu Mestni trg 27-111. soba 48 od 13. do 20. t. m. u— Nesreče gradbenih delavcev. Na kirurški oddelek so včeraj pripeljali delavca Gnezina Demonteja iz Srednjih Gameljnov, ki je pri delu v kamnolomu v Spodnjih Pir-ničah dobil precej nevarne poškodbe. Z^ra-M ga je vlak. s katerim prevažajo preko Save material za ureditev mednanskega klanca, pa so mu vozički stisnili prsni koš in mu precej ranih tudi obraz, v neki gostilni v Bizoviku pa so 6e v nedeljo zidarski delavci nekaj sporekli med seboj zaradi zadnjega štrajka. Pri tej priliki je eden izmed so-i besednikov udaril 56-letnega Janeza Moj-; škerca iz Bizovika tako močno s stolom po glavi, da so ga morali precej ranjenega prepeljati v bolnišnico. u— Mrtvec na ulici. Pasanti Frančiškanske ulice so bili včeraj okrog 10. dopoldne med hišo Hipotekarne banke in »Slonom« priče tragičnega dogodka, ki je na vse prisotne napravil najgloblji vtis. Po ulici je na kolesu privozil neznan, lepo oblečen starejši de-želan, pa je na vsem lepem omahnil in se kakor mrtev zgrudil na tla. Ljudje, ki jih ie Frančiškanska ulica ob tem času potna, so nesrečnega neznanca brž zanesli v vežo Hi. potekarne banke, mu skušali pomagati, kolikor so vedeli in znali in brž telefonirali po reševalce. Ko je njihov avto paT minut pozneje pribrzel. pa je bilo že povsem jasno, da je vsako reševalno prizadevanje zaman, zakaj mož je umrl, zadet od srčne kapi. Stražnik je nato telefoniral po voz pogrebnega zavoda, a ko je prispela še komisija z namestnikom policijskega zdravnika dr. La-pajnetom in dežurnim uradnikom Kettejem, so po listinah, ki so jih našli pri njem, spoznali v mrtvecu 40-letnega drvarja Janeza Škerjanca iz Godiča pri Stahovici onkraj Kamnika. Na odredbo komisije so truplo prepeljali v mrtvašnico pri Sv. Krištofu, obenem pa je policija preko kamniških oblasti obvestila pokojnikove svojce. Smrt Janeza Škerjanca je še toliko bolj tragična, ker se je pravkar pripe/ljal v Ljubljano, da pri zdravniku poišče pomoči za svoje bolno srce. u__ Za Društvo slepih je darovala gdčna M;:-a Grošljeva 150 Din _ honorar svojega literarnega dela. Iz e— Uspela poskusna vožnja z novim mestnim avtobusom. Mestno avtobusno podjetje v Celju si je nabavilo nov 32-se-dežni avtobus znamke Mercedes Benz z Dieslovim motorjem in priredilo z njim v nedeljo poskusno vožnjo na Jezersko. Vožnje šo se udeležili zastopniki mestne občine in mestnega avtobusnega podjetja. Olepševalnega in tujskoprometnega društva in SPD ter zastopniki tiska. V neprestanem dežju je vozil avtobus ob 6. zjutraj iz Celja skozi Vransko, Domžale, Mengeš in Senčirr na Jezersko in na Jezersko sedlo (1216 m). Pri dobrem in obilnem skupnem kosilu v hotelu Kazino na Jezerskem sta magistrat-ni direktor g. Šubic in predsednik mestnega avtobusnega podjetja g. Fazarine poudarila pomen nabave avtobusov z Dieslo-vimi motorji za razvoj podjetja in pospeševanje tujskega prometa. Novi avtobus, ki mu bo proti koncu julija sledil še drugi, bo vozil na dolgih progah in tudi v inozemstvo. Med kosilom je de* ponehal in nastal je krasen solnčen dan. Po kratkem sprehodu v divno okolico, obdano z zasneženimi velikani Savinjskih Alp, so se ude-lelenci odpeljali skozi Kokro mimo lepega gradu Nj. Vis. kneza nmestnika Pavla pri Lukovici skozi Kranj v Št. Vid. kjer so si ogledali obrtno razstavo, nato pa so se vrnili skozi Ljubljano ob 21.15 v Celje. Novi avtobus se je vseskozi obnesel kot praktič-no, ceneno m moderno prometno sredstvi e— Kopanje v Savinji in »Slovenec«. Dne 5. t. m. smo objavili ml in za nami tudi »Slovenec« sklep mestnega sveta r Celju glede raznih nemogočih omejitev kopa^ nja na prostem v Savinji. Glede na ogorčenje. ki ga je povzročil ta čudni sklep med prebivalstvom ne glede na sloj in prepričanje. <«mo po svoji novinarski dolžnonti objavili stvarno kritiko tega sklepa. Nedeljski »Slovenec« pa objavlja včeraj, da je bil zadevni predlog zdravstvenega odbora »pomanjkljivo formuliran« in da ostane vse pri starem, kakor je bilo »pod slavnim .JNS režimom«. Torej je JNS režim vendarle napravil nekaj dobrega, če celo »Slove- Ako trpi Vaše dete na škrofulozi potujte ž njkn v jodno kopališče Llpik neo« to indirekt.no priznava. Da ne bo »Slovenec« dalje slepomišil z omejitvami kopa-nja v Savinji, ugotavljamo, da je mestni svet sprejel točno formuliran sklep, kakor smo ga potem objavili mi in zatem tudi »Slovenec«. Ne gre torej za pomanjkljivo formulacijo, marveč so se sedanji gospodarji mestne občine glede na hudi odpor prebivalstva kratkomalo umaknili in sisti-rali oni del sklepa, ki jim je sedaj postal neprijeten. Veseli na-s. da smo tudi mi pripomogli k reviziji. e— Brezposelnost pojema dalje. Pri celjski borzi dela je bii 10. t. m. v evidenci 201 brezposeln (181 moških in 20 žensk) na-spro-ti 253 (214 moškim in 39 ženskam) dne 80. junija. e— Umrla je v nedeljo na hribu sv. Jožefa 6 v starosti 75 let poppptnica ga. Marija Konestnbova. rojena Doklerjeva. e— Kino Union. Danes ob 16.30 in 20.30 velefilm »Donogo Tonka« in tednik. Iz Maribora a— Ini. Fran Hinterlechner, šef IV. mariborske sekcije, se je moral na zagrebški kliniki podvreči drusi težki operaciji, ki j® je izvršil prof. dr. Budisavljevič. Želimo g-svetniku čimprejšnje okrevanje. a_ Modna revija obrtnikov. Naši obrtniki so se z veliko ljubeznijo podali na delo in prav nič ne dvomimo, da bo njihova modna revija nekaj res privlačnega in za, Mariltor velika posebnost, saj bo revija rezultat složnega dela našega obrtniškega stanu oblačilne stroke. Za prireditev vlada med obrtniki veliko 7animanje. saj se je doslej prijavilo že 40 udeležencev. Seveda to število še ni dokončno in se bo tekom prihodnjih dni še zelo povečalo. Za modno revijo je že sedaj pripravljenih 60 kompletnih modelov, ki bodo same specialiste naših obrtnikov. Za impozantno modno revijo se je prijavilo že šest brhkih manekenk-vendar pa se bo njih število še izpopolnilo. Modna revija obrtnikov bo v telovadnici dekliške meščanske šole v Cankarjevi ulici. Revija se bo pričela z otvoritvijo Mariborskega tedna. 1. avgusta in bo trajala do 9. avgusta Predstave bodo ob delavmkfh dvakrat dnevno, oh 18. in 20. uri. ob nedeljah pa trikrat, dopoldne ter dvakrat popoldne. a— Sokolski nastop na pesnici, ki "bS se moral vršiti v nedeljo popoldne, je W1 zaradi deževnega vremena preložen na prihodnjo nedeljo 19. t. m. a— Turistično-sportna loterija na Mariborskem tednu. Tukajšnja podružnica Jugo-slov. Touring-Kluba priredi v okviru letošnjega Mariborskega tedna turistično športno loterijo. Vse srečke, ki niso bile izžrebane že 10. maja lahko sodelujejo v vseh treh žrebanjih. Drugo žrebanje bo 10. avgusta, zadnje pa 18. oktobra t. 1. Loterija nudi 10.000 dobitkov. Glavni dobitek brezplačno potovanje po Sredozemskem morju. Nadaljnji dobitki so po 2 brezplačni potovanji do Aten in nazaj, eno brezplačno potovanje po Donavu od Beograda do Dunaja in nazaj in še druga potovanja od Sušaka do Kotora. od Beograda do Oršove v Romuniji in 10 dnevna bivanja na Rabu. Plitvičkih jezerih ali na Bledu. Poleg tega še 10 brezplačnih daljših in 40 krajših potovanj, združenjih s trodnevnim bivanjem v večjih krajih Jugoslavije, ter še 9.898 rasnih dobitkov v raznih športnih potrebščinah. Ieizžrebane srečke se lahko zamenjajo. Udeležite se te turistično športne lot-e-rije na V. mariborskem tednu, ker s term obenem pomagate pri graditvi močne turi- Motnfe v črevesju, omotice zaradi zagatenja se preprečijo z uporabo naravne FRANZ-J OSEFO VE grenčice Ogl. r&g. S- br. 80*74/38. Kulturni pregled Poezija Desanke Maksimovič V sodobna srbski poeziji je zavzela De-saruka Maksimovič eno najvidnejših mest. Že z zbirko »Pesme«, ki je izšla l. 1924, je jasno orisala svoj pesniški obraz; njeni verzi so izpoved čiste lirične nature. ki jo odlikuje poleg sveže, a ne izredno iznajdljive tvorne domišljije tudi tenak ritmični čut in gibčen, tvornemu hotenju vedno in vsekdar prilagodljiv jezik. Izmed pesmic svoje generacije je Desartka Maksimovič dozorela v najizrazitejšo pesniško osebnost, ki ji poezija ni samo amaterski opravek ali prehodna strast, marveč nujna funkcija njenega osebnega življenja, kakor je bila na pr. Anni NoaiJles ali drugim resničnim pesnicam svetovne literature- Tudi najnovejša zbirka Desanke Maksimovič »Nore pe-sme« (Beograd 193«, Savremenik Srpske književne zadruge) ne priča samo o zvestobi sdadkobridkem metierju poeta v času, ki je tako obupno neliričen, marveč tudi o neomaguioči pesniški sili. o pristnosti in iskrenosti pesniškega doživljanja. Zbirka »Nove pesme« ima pretežno izpovedni značaj; je izrazit primer lirike, v kateri je jaz zopet ali še vedno force majeure, os .okoli katere ee suče ves pesniški prva in zadnja točka v pesniškem doživljanju prirode in življenja. To ni samo pristno žensko, marveč tudi pristno lirično. Prikupna knjižica je razdeljena na pet delov, katerih vsakega veže v celoto neka motivična skupnost. Prvi del, ^Sečanje na oca«, je po številu pesmi najskromnejši: pesnica se klanja manom svojega očeta, vaškega učitelja, ki »kao da opet negde žur-no gre i kao da oči njegove nešto što ja ne znam znaju«. »Pismo ocu« je kakor Zupančičeva poslanica prijatelju Murnu izraz pe-sničinega nezadovoljstva s sodobnim svetom, kjer »za sebe svi se grozničavo brinu, cene Svoja imanja i sičušna biča.« Skupino pesmi »Zavičaj« označuje pesmičino spoznanje, da je po vsem blodnem tavanju modernega življenja še najslajša in najtrdnejša tista resničnost, ki jo imenujemo rodno gnezdo, domači kraj, kako sve ovde bude zračno i mirno, i smrt se kao no<5 odmora Čeka: kako daleko biva i prozirno lice ljubljenog Čoveka. Pesnica se na domaČi grudi voljno vdaja močnim vtiakom pri rodne lepote in se s • slastjo, v kateri zaznavamo poleg nostalgije po nečem nedovršenem tihi prizvok razočaranja in skrite bolesti, priključuje ritmu kmečkega življenja. Odtod se razpleta tretji del »Novih pesmi«: ^Vračanje miru«. Izmučena duša teži iz mestnega življenja v zasanjani paradiž prirode in^ preprostosti in hrepeni po tihi, drobni sreči; Pored tolikih skrivenih lepota zadihano sam nekad protrčala. Stiglo je doba da mi dosta bude kakva ljudska sreča mala. Pesniški čopič, s katerim »Inka razpoloženja večerov, zimsko prirodo. tišino samostanov in profanemu sircu neznano slast odpovedi; namaka v temno barvo melanholije, ki je razsuta po vseh njenih izpovedih kakor drobna, komaj vidna rosa. Ni to melanholija razbolelih čuvstev, še manj zavesten pesimizem kakor pri Kranjčeviču ali Disu: je to otožnost P režemo ve vrste, kadar po-koplješ misli visokoleteče in želja neizpolnjenih bolečine; otožnost, ki ti jo vzbuja pogled na odevetajoče rože in prihajajočo jesen. V zadnjem delu zbirke, ki ima naslov »Pesma«. so niemi izrazi še izrazitejši in še toplejši obenem; občutja minljivosti, osamelosti, resignacije se oglašajo iz zrelih in polnih verzov. Vmes je še neki ciklus, v tej zbirki nemara najmanj oseben, a slovenskemu čita-telju najbližji: „IZ Slovenačke«. Deset pesmi, ki so jih inspirirale slovenske Alpe, gorenjska polja in gozdovi; doživetja našega pejzaža, pesniški vtiski iz sveta, o katerem pravi pesnica; >Uvek kad se oiud vrati m — puna sam neba i leta«. V pesmi »Sveto jutroc se srbska pesnica imaginarno srečuje e Cankarjevo matea-jo. Julijo Prim-čevo. Gregorčičem in Murnom. Poezija Desanke Maksimovtf^eve ne razodeva ne pretresljivih čuvstev ne prodornih tajne in čudesa življenja oblertavajočih misli; prav tako ne kaže težnje po oblikovni originalnosti. Je to poezija drobnega in tihega življenja, izpoved nežne ženske duše, ki hodi zvedavo skozi življenje, govori z rastlinami, pticami in oblaki in se zaveda, da nima za »tisto veliko« ne moči ne vere-Njene duše ne vrtinčijo ne veliki dvomi ne strastne težnje, zato se v tej poeziji ne zrcal' groza in tema našega časa, v nji se ne bliskajo njegova prevratna gesla in ognjeviti protesti. Tako nekje ob obali vzvihar-jenega morja tiho in plaho cveto vijolice, ki fih sderbe samo solnce in oblaki; tako hodi ekozi naš razburkani čas tisoče nežnih duš. ki jih zanima samo njihova drobna sreča in ki zopet in zopet, kakor tisoče enako nežnih duS pred njimi, trepečejo v mislih na minljivost in smrt. T4ko življenje je našlo v Desanki Maksimovič nadarjeno in zrelo izpovedovaHco. --—o. Dve publikaciji Glasbene Matice Pravkar sta izšli v založbi ljubljanske Glasbene Matice dve noviteti: »Mikijev god« klavirske skladnice za mladino, ki jih je napisal prof. Pavel Sivic in pa »Reli- gioso« za godalni orkester iz suite za veliki orkester izpod peresa prof. Slavka O&ter-ca. »Mikijev god« je zbirka 7 miniaturnih skladb, ki rišejo prigode iz dnevnega življenja miki-miške: Miki se zbudi, Miki pleše, Poredni Miki je tepen. Miki se joče, Miki zopet poje, Miki je vojak. Kolo (poslednja točka gre tudi po izvedbi nekoliko iz okvira). Skladbe so namenjene mladini, ne sicer na prav prvi stopnji klavirskega pouka (za to bi bile le pretežavne), nego kasneje kot domače dopolnilo k zbirkam za prednašanje. Klavirski stavek je vseskozi prozoren, enostaven in na težjih mestih opremljen s pravilnim prstnim redom. Slog je preprost, nekoliko modernistično barvan, predvsem s prostimi sekundami kot harmonskim sredstvom. Zbirko krase dov-tipne slike Ksenije Prunkove, ki je omislila tudi živo barvasti ovitek. — Cena 16 Din. Osterčev »Religioso« je izšel v partituri za godalni orkester in je vzet iz skladateljeve Suite za veliki orkester. To je — mislim — edina skladateljeva kompozicija za godalni orkester ter je bila kot taka že cesto izvajana pri nas, zadnjič na jubilejni produkciji drž. konservatorija. Skladba je po mojem mnenju od vseh Osterčevih najbolj enotna in zaokrožena ter ne zame-tava čustvenosti, dasi je po svojem namenu že hotoma diskretna. Tudi barvno je dovolj zanimiva, harmonsko in formalno pa povsem enostavna, ter zaradi tega kar najbolj dostopna. Partitura (4 strani) stane Din 10 in je — enako kot »Mikijev god« — stične organizacije. Cena srečke je 10 Din. Dobe se pri podružnici Jugoelov. Touring kluba v Mariboru (PUTNIK) Aleksandrova cesta 35 telefon 21-22. a— Zanimiva kulturno gasilska razstava bo v dneh 1. do 3. avgusta ob priliki svečane proslave 66 letnice obstoja mariborske gasilske čete. Za to proslavo so si mariborski gasilci navabili nov. najmo. dernejSi reševalni avto. organizirala pa se bo tudi 6kupno z Mariborskim tednom gasilska razstava, na kateri bodo razstavljene potrebščine proti napadu iz zraka in ki bo živahna revija motornih in brezmo-tornih letal. Udeleženci proslave imajo z železniško karto pravico do polovične voz-nine in s posebnim slavnostnim znakom prost vstop k vsem razstavam in prireditvam Mariborskega tedna od 1. do 3. avgusta. Pokroviteljstvo proslave je prevzel ban dr. Natlačen, v častnem odboru pa so mestni poveljnik general M. Milenkovič, škof dr. Tomažič, areska načelnika Peter Popovič in dr. Janko Šiška, me«tni župan dr. Jurvan, predsednik zadruge Mariborski teden dr. F. Lipold, predstojnik policije dr. Tretenjak, starešina gasilske zajednice Josip Turk, ustanovitelj reševalne postaje dr. Josip Urbaček ter ustanovni član mariborske čete Josip Tscheligi. a— Mariborsko gledališče je dobilo dramaturga. Mesto dramaturga pri Narodnem gledališču v Mariboru prevzame jeseni profesor tukajšnje klasične gimnazije dr. Ivan Domik. Gledališče doslej ni imelo dramaturga. a_ Avstrijski avto v zapornice. Šofer nekega praškega zdravnika je trčil z osebnim avtomobilom v železniške zapornice pri S t. ITiu in so se zapornice pri tem prelomile. Škoda znaša preko 200 Din. Proti šoferju se je uvedlo postopanje, ker ie dognano. da se zaradi prenagle vožnje ni mogel pravočasno ustaviti pred zapornicami. a.— Onemogel otrok v pohorskem grmovju. Marija Hanzelčeva s Pobrežja je preteli petek nabirala črnice na pohorski planoti med Mariborsko in Ruško kočo. V grmičevju pa jo je doletelo veliko presenečenje. V grmovju je bil skrit m al otrok, ves sestradan in žejen, ki je na vprašanje, kako je prišel tja, dejal, da tava že nekaj dni po tem grmičevju in ne najde izhoda. Sedaj poizvedujejo za starši nesrečnega otroka. a_ Lov za Strainškorim morilcem. Policija je prejela obvestilo, da ie neka oseba, ki prav dobro pozna 23-letnega Karla Ster-na in Ivana Kolarja. kj sta najbolj osumljena. da sta umorila upokojenega preglednika finančne kontrole Ivana Strainška, včeraj v Celju videla Karla Šterna. ki pa ni imel na sebi rjave obleke s sivkastimi črtami, nego svetle hlače in temno suknio. Nemudoma je o tem obve-ptila celjsko policijo, ki ie pričela Sterna takoj zasledovati Osumljencu pa se je posrečilo pobegniti neznano kam. Varnostni organi okrog Celia in v Savinjski dolini in v kozjanskem srezu so sedaj intenzivno na delu, da morda izsledijo oba osumljenca. a_ Sto aretiranih. V zvezi z roparskim umorom, izvršenim nad upokojenim preglednikom finančne kontrole Ivanom Strajnškom, je mari bonska policija v soboto in v nedeljo ponoči izvršiiLa temeljito racijo po vsem Mariboru ter je aretirala okoli 100 06eb, med katerimi je iskala ljudi, ki bi vedeli kaj povedati o pobeglih storilcih -S- letnem Karlu Šternu z Device Marije Brezja in 28-letnem Ivanu Kolarju s Pobrežja. Aretirane« so takoj po zaslišanju izpustili. Iz SkoSje Loke si— Pred 601etnico škofjeloških gasilcev. Med tem ko bo otvorjena gospodarska razstava. bodo praznovali 60-letnico obstoja gasilci. Dvodnevno slavje bo združeno z raznimi prireditvami. Obenem bo zlet kranjske gasilske župe. Gasilci so svoj dom v mestu za slavje že pripravili. Iz Ptafa j— Na cesti povožen. Posestnik čuček Jožef od Sv. Urbana je našel te dni na cesti med Trnovsko vasjo in Ločičem svojega 28 let starega hlapca Gajserja Friderika z zlomljeno levo nogo. Ranjenec je izpovedal, da ga je neki posestnik iz Ločiča, ki je vozil seno, povozil in ga pustil tam ležati. Živino-zdravnik g. dr. Lešnik iz Ptuja je ranjenega s svojim avtom prepeljal v bolnišnico. j— Posledice prepira. V vinotoču posest-nice Vesenjakove Marije v Mezgovcih je bila nedavno zvečer zbrana večja družba domačinov. V družbi je tudi bil 381etni posestnik Alojz Črnivec in pozneje se jim je pridružil še 35 let stari posestnik Ivan Segula. Med tema dvema je zaradi neke malenkosti nastal prepir. Črnivec je skočil proti Šeguli in ga sunil od sebe, nato pa je potegnil iz žepa nož in Šegulo dvakrat zabodel v h < et. V bolnici, kamor so poškodovanca prepeljali so ugotovili nevarne rane, ker so poškodovana tudi pljuča. Gospodarstvo Naš izvoz lesa in sankcije i Naše lesno gospodarstvo je še vedno v izredno težkem položaju. Vsa prizadevanja, da bi se za italijanski lesni trg, ki smo ga izgubili zaradi izvajanja sankcij proti Italiji, našlo enakovredno nadomestilo, so ostala brezuspešna, in naš izvoz lesa nazaduje od meseca do meseca. Najtežje so pri tem prizadeta podjetja v Sloveniji, ki niso finančno zadosti močna, da bi se udeleževala pri izvozu v prekomorske države. V kolikor se izvaža sedaj les iz naše države v Severno Afriko, Levanto in Južno Ameriko, so udegležene na izvozu le velike tvrdke v Bosni. V Palestino gredo le manjše količi-čine leza za zaboje, v Grčiji in Španiji pa so plačilni pogoji tako neugodni in se izvršujejo plačila s tako zakasnitvijo, da manjša lesna podjetja tudi za te dobave ne pridejo v poštev, ker ne morejo kreditirati prodanega blaga za pol leta in več. Mehki les Radi ostre konkurence rumunskega, poljskega in ruskega lesa so cene v vseh državah ob sredozemskem morju popustile in morajo v teh deželah uspeti le ona domača podjetja, ki imajo stare trgovske zveze in so v stanu dobavljati velike količine prvovrstnega blaga. Slične so prilike na angleškem trgu, kjer prevladujejo nordijske države in so zahteve glede kvalitete se strožje tako da more izvažati v to državo zaenkrat ie državno podjetje »Šipad«, ki ima izredno lepo blago. Po statistiki mednarodnega lesnega odbora na Dunaju (CIB) se je naš izvoz mehkega rezanega lesa v prvih štirih mesecih letošnjega leta gibal takole (v 1000 kubič. metrih): januar - april 1935 1936 razlika v Italijo 151-0 15-4 -135.6 v Španijo U l 3.7 — v Anglijo 7.3 2.7 — 4.6 vAlžir 10-6 14.5 + 3.9 v Madžarsko 3.5 14.1 + 10.6 v Grčijo 1-8 U-8 + 10-0 v Egipt 1-2 8.1 + 6.9 v Južno Ameriv~ 7.9 10.4 + 2.5 v Maroko 2.7 5.7 + 3.0 v Francijo 1-5 4.9 -f 3.4 v Nemčijo 1-5 3.3 + 1.8 na Dalnji vzhod 0.1 2.4 4- 2.3 Skupaj je baš izvoz mehkega rezanega lesa v prvih štirih mesecih letošnjega leta znašal 108.000 kub. metrov nasproti 210.000 kub. metrov v istih štirih mesecih lanskega leta. Navzlic povečanju izvoza v Madžarsko Grčijo, Egipt, Alžir, Francijo, Maroko, Južno Ameriko itd., je torej naš izvoz padel na polovico lanskega izvoza. Pri tem pa je treba še upoštevati, da je slovensko lesno gospodarstvo relativno najbolj prizadeto zaradi izpadka izvoza v Italijo, medtem ko je delež Slovenije pri povečanju izvoza v druge države zelo majhen, ker je pri tem povečanju udeležena predvsem Bosna. Trdi les Nekoliko ugodnejše so prilike na trgu s trdim lesom. V zadnjem času je uspelo nekaterim podjetjem plasirati večje količine bukovine v Angliji in Hoiandiji. Število teh tvrdk pa je omejeno, ker se more izvažati le prvovrstno parjeno blago in večina podjetij nima zato potrebnih paril-nih priprav. Tudi se zahtevajo specijalne dimenzije v angleških merah, za katere naš les ni rezan. Statistika dunajskega mednarodnega odbora za les izkazuje precejšnje povečanje našega izvoza trdega okroglega lesa. V prvih štirih mesecih smo izvozili 34.700 kub. metrov trdega okroglega lesa nasproti 14.500 kub. m v istih štirih mesecih preteklega leta. Največ je šel ta les v Madžarsko, namreč 16.400 kub. m (lani 600) nadalje v Nemčijo 8.400 kub. m (lani 4000), dočim se je zmanjšal izvoz v Italijo na 1600 kub. m (lani 3900). Nasprotno pa je izvoz trdega rezanega lesa prav tako kakor izvoz mehkega rezanega lesa padel na polovico lanske količine, kajti v prvih štirih mesecih t. 1. smo izvozili 51.000 kub. m trdega rezanega lesa nasproti 102.500 v istih mesecih lanskega leta. Naš izvoz trdega rezanega lesa v posamezne najvažnejše države se je letos gibal takole (v tisoč kub. m): januar - april 1935 1936 razlika v Italijo 63.6 0.9 — 62.7 v Maroko 4.8 4.0 — 0.8 v Madžarsko 1.8 0.6 — 1.2 v Anglijo 8.4 16.1 -f 4.7 v Španijo 5.5 10.2 -f 4.7 v Nemčijo 2.3 7.2 + 4.9 v Francijo 1.3 2.1 + 0.8 v Nizozemsko 0.2 1.6 -f 1.4 žal nam gornja statistika izkazuje ločeno bukovino in hrastovino ter ostale vrste trdega lesa, ker bi bila potem mnogo preglednejša. Omeniti je še izvoz železniških pragov, ki je znašal letos v štirih mesecih 22.600 kub. m nasproti 6.700 v istih mesecih lan- čitljiva, jasna in — z izjemo malih, nepomembnih kaligrafskih napak — korektna, L. M. Š. Zapiski Prof. Plečnik in ureditev praškega Grada. Kakor izvemo, je profesor Jože Plečnik resigniral na svojo funkcijo umetnostnega svetovalca pri ureditvi praškega Gradu. Njegovo mesto je prevzel arhitekt prof. Pavel Jan^-k, ki je nedavno restavriral znamenito Černinsko palačo v Pragi. Vzrok odstopa prof. Plečnika je odpor, ki se je pojavil v Praških krogih glede njegovih na-dainjih načrtov. 0 tem ie »Jutro« lani obširneje poročalo. Kdor je videl Plečnikova dela na praškem Gradu, bo priznal, da si je prof. Plečnik pridobil za njegovo estetsko ureditev neminljivih zaslug. Delo samo hvali mojstra. Prof. Plečnik se bo sedaj lažje popolnoma posvetil delu v Ljubljani in sploh na Slovenskem. Slovaška študija o Božu Lovrieu. V Nitri je izšla 42 strani obsegajoča brošura dr. Vojtecha Merke »Božo Lovrič«. Pisec, znan kot prevajalec iz slovenske in srbskohr-vatske književnosti, je nedavno obdelal v posebni brošuri življenje in delo Ksaverja Meška. Njegov novi spis osvetljuje z vseh strani osebnost in obšežno literarno delo našega sodelovalca, dalmatinskega rojaka Boža Lovriča. pesnika pisatelja in publicista, ki že 30 let deluje v Pragi. Dr. Merka se posebno podrobno bavi z Lovričevo dramatiko tvorbo. Spis bo nedvomno zanimal češkoslovaške prijatelje jugoslovanske lite- rature, čeprav po metodi in izsledkih ne prinaša novih, kritičnih pogledov na tvorbo B. Lovriča. Opremljen je z Lovričevo sliko in faiksimilom odlomka njegove izpovedne pesmi. Ob koncu je dodan slovaški prevod pesmi >Preludium bolesti-r. Iz nemške književnosti. Thomas Mann, ki se baje namerava stalno naseliti na Dunaju. kamor se je preselil tudi njegov založnik, lastnik tvrdke S. Fischer dr. Ber-mann, je dovršil tretji del romana »Jo6eph und eeine Briider«. S tem pa roman ne bo zaključen, kakor naj bi bil po prvotni za^no-vi. Izide Se četrta knjiga. Med tretjo in četrto knjigo bo Th. Mann dovršil večjo novelo, ki se dogaja v VVeimarju in opisuje epizodo iz življenja starega Goetheja. _ Predsednik nemške umetnostne akademije Walter von Molo je spisal roman »Engen i e von Savoy, heimlicher Kaiser des Reichs«. — Josef Wenter je izdal biblijski epos »Sauk, (ki naj bi bil nasprotek Mannovemu romanu »Jo-seph und seine Briider«. — Nemška kritika hvali roman mladega pisatelja Arnolda Kriegerja >Eir Menschherz — was \veiter-r. — Dva romana o nemški mladini; Erwina Redsloba »Ein Jahrhundert verklingt« in Heinza Gumprechta »Der Baum der Er-kenntnis«. — Gottfried Benn, ekspresio-nistični pesnik, ki se je pridružil hifclerjev-skemu gibanju, praznuje petdesetletnico in izda ob tej priliki »Ausgewahlte Gedichte«. — Wolfgang Golther je izdal v zbirki >Bii-cher der Rose« izbor dokumentov o osebnosti in delu Richarda Wagnerja. _ Obsežno literaturo o Napoleonu je pomnoži! Hans Eberhard Friedrieh s knjigo »Napo- skega leta. Največ pragov smo izvo^ v Madžarsko, namreč 7.600 kub. m (lam 0), nadalje v Nizozemsko 4.300 kub. m (lani 100), v Belgijo 3.600 kub. m (lani 0), m v Grčijo 2.000 kub. m (lani 3.400). Še vedno je prevoz do naših luk mnogo previsok kar pobija predvsem konkurenčno sposobnost slovenskih tvrdk, ki morejo le preko Sušaka v inozemstvo. Italijanski trg Izvoz našega lesa v Italijo, kamor je bila naša lesna trgovina v prvi vrsti usmerjena, je znašal v prvih štirih mesecih tekočega leta koma desetino izvoza v odgovarjajočem razdobju leta 1935, in še ta les so izvozila podjetja iz Bosne, ki so imela baje blago še pred uvedbo sankcij vnaprej plačano. Izgledi za bodočnost so na italijanskem trgu za naš les zelo slabi. Italijanska vlada uvaja dirigirano gospodarstvo in inicijativa posameznika je v trgovini z inozemstvom skrajno omejena. Pričakovati moramo, da bo italijanska vlada države, ki se niso priključile sankcijam, protežirala in jim nudila čim večje ugodnosti pri uvozu njih izdelkov. Ker hoče Italija izenačiti svojo trgovinsko bilanco s posameznimi državami, bo naš izvoz v Italijo vsekakor znatno na-zadoval in to predvsem na škodo našega lesnega izvoza. Potreba organizacije in kontrole izvoza Če si hočemo zagotoviti na italijanskem trgu primerno mesto za naš les, bo treba brezpogojno izvesti organizacijo in kontrolo izvoza lesa pod nadzorstvom države, ker bodo sicer lesni izvozniki napram italijanski državni uvozni organizaciji brez moči. Naša dosedanja prizadevanja, da se s pomočjo Centralnega odbora lesnega gospodarstva izvede organizacija in kontrola izvoza lesa zaradi odpora velikih lesnih tvrdk v savskt banovini niso dosegla zaželjenega uspeha. Inicijativo mora v tem vprašanju prevzeti zato država, ki bo edina mogla glede na divergentne interese posameznih skupin storiti potrebne ukrepe. Terjatve v Italiji Za lesne tvrdke V dravski banovini je posebne važnosti likvidacija zneskov, ka tere so plačale italijanske tvrdke za dobav Ijeno blago po 18. novembru 1935. Zaradi nazadovanja izvozne trgovine ne razpolagajo podjetja več z denarnimi sredstvi, ki so potrebna za vzdrževanje obratov in bi edino likvidacija blokiranih italijanskih terjatev mogla omiliti položaj. Zato bi morala Narodna banka dovoljevati podjetjem lom-bardna posojila po nizki obrestni meri za zneske, katere so italijanski kupci glasom obvestil italijanskih denarnih zavodov pri njih vplačali za račun domačega lesnega izvoznika. To more Narodna banka tem lažje storiti, ker bodo sankcije napram Italiji v kratkem ukinjene. Burgundska brozga (Novo sredstvo zoper peronosporo.) Zaradi letošnjih neugodnih vremenskih razmer peronospora resno ogTaža naše hmeljske nasade. Pri pregledovanju raz,-nih hmeljišč je opaziti, da je hmelj v veliki meri okužen zlasti na onih njivah, kjer se doslej ni škropilo ali se je le malo škropilo. Vedno se še najdejo hmeljarji, ki trdijo, da peronospore sploh ni, ali pa odlašajo s škropljenjem do skrajnosti, ko so nasadi že v veliki meri okuženi in ko ne učinkuje več nobeno, še tako priporočeno sredstvo. Glavni namen škropljenja je, zabraniti peronospori razvoj že od vsega začetka. Lažje je namreč preprečiti nastop bolezni, kakor braniti rastlino proti njej, ko je že nastopila i vsemi mogočimi komplikacijami. Ce torej od vsega početka s škropljenjem preprečimo razvoj peronospore, jo lahko pod ugodnimi pogoji popolnoma za-tremo, ali pa vsaj izdatno zmanjšamo njen škodljivi vpliv. Od vseh strupov proti glivicam peronospore so se izkazale bakrene soli kot najuspešnejše. Ze več kakor 50 let se v vinogradih uporablja proti peronospori raztopina modre galice in apna — tako zvana »bordo« brozga. Pripravljanje te brozge je pa zvezano z raznimi težkočami, ne glede na to, da je njen uspeh v mnogih primerih dvomljiv. Premalo apna za smodi namreč listje, preveč apna pa zmanjšuje učinkovitost. Kakor že omenjeno, so bakrene soli tisti činitelj, ki umori pero-nosporine glivice. Dodatek apna pa služi samo za to, da veže kisline bakrene ga-lice, ki listu škodujejo in da bakrene soli prilepi po osušenju na list. Pri mešanju raztopine modre galice in apna nastane medsebojna reakcija, pri čemer se tvorijo 16on I. Idee und Staat«. — Avgust Scholtis. znan po svojih romanih iz Šlezije, je objavil nov roman >Jas, der Flieger«. Knjižica o raku. Odbor Društva za zatiranje raka je izdal pod naslovom Beseda o raku, knjižico, ki so jo sestavili ljubljanski zdravniki dr. Robert Blumauer, dr. Fran Gerlovič, dc. Albert Trtnik, dr. I. Pintar m dr. Aloj® Zalokar. Po kratkem predgovoru* ki ugotavlja, da je danes treba delati proti tej bolezni z aktivnim sodelovanjem javnosti, so pisatelji nanizali nekoliko poglavij o najbolj važnih vprašanjih raka. Posebno poglavje proučava, kako bi se dalo tudi v dravski banovini organizirati uspešno in sodobno zdravljenje raka, ki je s sedanjimi sredstvi samo polovičarsko. Glavno in nujno je pomagati onim, ki so že bolni in onim, ki bodo še oboleli. V drugem sestavku je opisana borba, ki jo vodi .kirurgija za ozdravljenje za rakom bolnih in pri kateri nož operaterja dostikrat zmaguje. Kjer omaga nož, mu priskočita na pomoč še radij in rentgenski aparat. V poglavju o raku ženskih spolovil so nabrana dragocena navodila, kako naj ženstvo samo pripomore do pravočasnega spoznanja raka in s tem do ozdravljenja. — Knjižica prinaša mnogo podatkov, ki bodo zanimali vsakogar. Dodanih je nekaj poučnih slik. — Naroča sc pri Jugoslovenskem društvu za proučevanje in zatiranje raka, Ljubljana, Stara pot 3, dobi se tudi po knjigarnah in nekaterih trafikah. Cena 10 Din. nove bakrene soli in v vodi neraztopijrv mavec ali gips. Iz apna nastali mavec ali gips tvoli na listu vidno belo-zslen kasto kožico, ki veže in zadržuje v sebi bakrene soli in preprečuje njih nadaljnje učinkovito delovanje proti glivicam peronospore, ker obdaja bakrene delce z neprepustno prevleko, in se ob dežju izpere z listov. Škropljenje z modro galico in apnom učinkuje torej le enkrat, in sicer tako dolgo dokler se škropivo na listih ne posuši. Na listih posušena brozga tvori zaradi neraz-topljivega mavca neprodorno plast, ki zadržuje tudi dostop solnčnih žarkov in onemogoča tvorbo zelenila ali klorofila. V novejšem času se z najboljšim uspehom uporablja kot obrambno sredstvo proti peronospori v vinogradih in hmeljskrh nasadih takozvana burgundska brozga, sest o ječa iz raztopine bakrene galice in amoniakove sode (imenovane Solvav). Učinkovitost burgundske brozge so ugotovili razni strokovnjaki in znanstveni zavodi. Ob pripravljanju burgundske brozge nastane namreč bakrena spojina, in sicer v vodi raztopljivi bakrov karbonat (in ne v vodi netopljivi mavec ali gips. ki veže bakrene soli in jim onemogoča, da bi se topile v rosi in dežju). Modra galica pa tvori s sodo zmes (polkoloidalno raztopino) ki pre-vleče liste s tanko prepustno kožico, v kateri so delci bakra enakomerno razdeljeni. Ta kožica pa je že v jutranji rosi in pri vsakem dežju lahko raztopijiva. oprosti pri tem takoj bakrene delce, kt ponovno učinkujejo smrtnonosno na glivice peronospore. Ko so se listi, ki so bili škropi jeni z bur-gundsko brozgo po osušenju ponovno zmočili z vodo. se je pokazalo, da je bila množina bakrene soli še vedno 50 krat večja, kakor je sploh potrebna za uničevanje opasnih glivic Pri rastlini, ki je bila škrop-ljena z galico in apnom, ni mogoče že po prvem izpiranju z roso ali dežjem najti raz-stopljivih bakrenih soli. ki bi pobijale pe-ronosporo. Burgundska brozga učinkuje še po 5 kratnem zmočenju. medtem ko deluje bordoška samo enkrat ter se že po prvem dežju skoraj popolnoma izpere z lista. Ti rezultati potrjujejo samo to. kar je bilo že prej znano o spojinaih bakra in apna. da je namreč učinkovitost le kratko-dobna. Učinkovitost burgundske brozge je pa dolgotrajna in ne preneha tudi po ponovnem zmočenju. Burgundska brozga je zelo lepljiva in pokriva liste z zelo tanko kožico, kar pospešuje prav ugodno tudi vpliv toplote in svetlobe na razvoj ploda. Vinska trta na pr., ki je bila škropi jena s to hrozsro, je dala v moštu do 2% več sladkorja, kakor ona, ki je bila škropljena z galico in apnom. Cena za 100 litrov burgundske brozge je le za malenkost višja od cene za bordoško, ima pa poleg enostavnega pripravljanja še to prednost, da ponovno učinkuje in jo tudi ni treba preeejevati, ker ne tvori usedlin in zaradi tega tudi ne zamaši razškropilni-ka. Ker vsebuje Solvav soda 9P% natrijevega karbonata, postane uporaba fenolftalin papirja nepotrebna. S sodo se pripravi prav enoetavno in hitro čista brozga stalne sestavine sigurne učinkovitosti. 1% burgundska brozga se pripravi takole: 1 kg bakrene galice se raztopi v 50 litrih vode. 475 irr. Solvav sode pa v isti množini vode. Med neprestanim mešanjem se raztopina sode polagoma vliva v raztopino galice (torej belo v modro). Ta brozga- se lahko takoj uporablja, vendar traja njena učinkovitost le 24 ur. Hmeljarsko društvo v Žalcu ima v zalocri vzorce Solvav sode v že natančno tehtanih zavojih po 475 g. Hmeljarji, kf se zanimajo za burgundsko brozgo, dobijo navedeno sodo brezplačno pri omenjenem društvu, ki daje tndi potrebna navodila. Ing. Petriček Janko — Maribor Svetovna poraba hmelja Znana hmeljska tvrdka Barih & Sohn objavlja v svojem letnem poročilu za lansko leto zanimive podatke o svetovni produkciji piva in hmelja ter o svetovni porabi hmelja. Lani je znašaJa svetovna produkcija piva 191.5 milijona hI nasproti 185-5 milijona hI v prejšnjem letu in 156.2 milijona hI v najslabšem letu 1902.. tako da znaša povečanje v primeri s tem poslednjim letom 22%. Največja delež imajo pri tem Zedinjene države, kjer je lani znašala produkcija piva 53 milijonov hI, pa je v primeru s prejšnjim letom narasla le še za 5.6%. V Nemčiji se je produkcija piva dvignila za 7"Vo na 39.8 milijona hI. Znatno povečanje pa beležijo zlasti južnoameriške države. Svetovni hmeljski pridelek leta 1935. eeni omenjena tvrdka na 1.219.000 starih stotov nasproti 1,107.200 in 1,038.500 v prejšnjih treh letih. Povečanje pridelka gre predvsem na račun Evrope in je deloma pripisa/ti tudi razširjenju nasadov v Evropi na 38.4500 ha (nasproti 36.4800 ha v prejšnjem letu). Pridelek v Evropi je znašal 821.200 stotov nasproti 712.500 stotom y prejšnjem letu. Znat. no se je dvigral pridelek Nemčije (od 134.300 na 209.200 stotov), kjer se je povprečni donos na ha povečal od 16.8 na 26.4 stota. Pridelek v Ameriki se ni bistveno spremenil. Svetovni pridelek hmelja je vsekakor presegal svetovno porabo. Navzlic večjemu donosu so srednieevTopsike države do malega prodale 6voj pridelek, v Nemčiji so znašale neprodane zaloge v začetku junija okrog 20-000 stotov lanskega hmelja in 5500 stotov hmelja iz leta 1933. v Češkoslovaški se cenijo na 4500 stotov, v Jugoslaviji na 600, v Poljski na 800. v Franciji na 100o in ▼ Belgiji na 4500 stotov. Ker so bile v Nemčiji pivovarne prisiljene založiti se s hmeljem, bodo sedanje zaloge zadostovale do 1. aprila prihodnjega leta. v drugih državah pa so zaloge v pivovarnah majhne. Gospodarske vesti = Odkupne cene za pšenico. Privilegirana izvozna družba (Prizad) je sklenila, da bo pričela 15. julija odkupovati pšenico. Določila je tudi cene, ki znašajo za vagonsko blago: gornjebaška in go rn j e banatska pšenica, 79 kg, 2%, Din 120; baška in banatska, 78—79 kg, 2%, Din 118; sremska in slavonska, 78 kg, 2%, Din 112; srbijanska ob glavni progi, 77—78 kg, 3%, Din 109; srbjanska. ozkotirne proge, 77—78 kg, 3%, Din 108; južnosrbjanska, pariteta Skoplje, 77—78 kg, 3%, Din 107. Za pšenico, nato-i vorjeno na ladjah, so cene višje in dosežejo pri potiski pšenici, 79 k* težki, 125—126 Din. Da bi se odkup raztegnil na daljšo dobo, je Prizad po vzorcu češkoslovaškega žitnega monopola že v naprej določil višje žitne cene za poznejši čas. Gornje cene veljajo namreč za postavitev na dispozicijo do 25. julija. Za postavitev na dispozicijo do 16. avgusta se cena poviša za 2.50 Dji, do 31. avgu^. za nadaljnja 2 Din, do 30. septembra nadaljnje 3 Din in do 31. oktobra za nadaljnjih 3.50 Din, tako da se cena do konca oktobra poviša za 11 Din pri meter-skem stotu. = Poseben delegat trgovinskega ministrstva pri poslaništvu v ittmu. Kakor poročajo iz Beograda, je postavljen za aeiegata ministra za trgovino in industrijo pri poslaništvu v Rimu prof. g. Stefanini, ki je že odpotoval v Rim in bo kot trgovinski svetovalec pri našem poslaništvu vršil trgovinsko službo. Gosp. prof. Stefanini je postavljen kot delegat trgovinskega ministrstva, ker še nimamo trgovinskih atašejev, ki pa so predvideni v načrtu uredbe o reorganizaciji Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine. V tej zvezi poročajo iz Beograda, da je bil trgovinski ataše pri italijanskem poslaništvu v Beogradu g. Benedetti pozvan v Rim v zvezi z ukinjenjem sankcij, pa se še ni vrnil. = Stanje Narodne banke. Poslednji izkaz Narodne banke od 8. t. m. zaznamuje malenkostno zmanjšanje zlate in devizne podlage za 0.8 na 1545.1 milijona Din, dočim so se devize izven podlage nadalje dvignile za 9.1 na 431.3 milijona Din. Menična in lombardna posojila ne kažejo bistvenih sprememb. Obtok bankovcev se je skrčil za 13.6 na 4819.8 milijona Din, obveznosti na pokaz pa so narasle za 26.0 na 1641.6 milijona Din (pri tem so se žirovni računi povečali za 47.4 na 766.0 milijona Din). Zlato in devizno kritje znaša 30.76%, kritje v samem zlatu pa 29.30%. Borze 13. julija Na ljubljanski borzi sta se dvignila London in Newyork, dočim je Pariz popuščal. V privatnem kliringu je bil promet v avstrijskih šilingih po 8.75, dočim je bilo za angleške funte povpraševanje po 238. V zagrebškem privatnem kliringu so se avstrijski šilingi trgovali po 8.66, angleški funti po 238, grški boni po 28, španske pezete pa po 6.75. Nemški klirinški čeki so bili zaključeni v Ljubljani po 13.73, v Zagrebu pa po 13.64, odnosno za konec julija po 13.50 in za 15. avgust po 13.55. Italijanske lire so se v privatnem kliringu v Zagrebu nudile po 318. Na zagrebškem efektnem tržišču je bil promet v Vojni škodi po 363 in 363.50 (v Beogradu po 365.50). Nadalje je bil zabeležen promet v 7% Blairovem posojilu po 74.25. Devize Ljubljana. Amsterdam 2965.30 — 2979.90. Berlin 1753.48 — 1767.36, Bruselj 736.69 — 741.75, Ourih 1424.22 — 1431.29. London 218.69 — 220.75. Newyork 4322.52 — 4358.33, Pariz 288 — 289.44, Praga 180.47 — 181.58. Curih. Beograd 7, Pariz 20.2225, London 15.37, Newvork 305.75, Bruselj 51.75, Milan 24.12, Madrid 41.90, Amsterdam 208.30, Berlin 123.30, .Dunaj 57.85, Stockholm 79.25, Oslo 77.25, Kobenhavn 68.6250, Praga 12.68, Varšava 57.60, Budimpešta 60.50, Atene 2.90, Bukarešta 2.50. Efekti Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 363.50 — 364.50, 4% agrarne 48 — 49, 6"/. begluške 68.50 — 69.50, 6°/o dalm. agrarne 65 — 66, 7°/o invest. 83.50 den., 7°/« sta-biliz. 82.75 — 83, 7®/. Drž. hip. banka 85.50 — 87, 7% Blair 73.50 — 74.25, 8°/o Blair 83 — 83.50! delnice: PAB 233 — 235, Trboveljska 135 den., Šečerana Osijek 110 den., Beograd. Vojna škoda 364 — 365 (365.50), za sept. 365.50 den., 4% agrarne 48.25 — 48.75, 6% begluške 69 — 69.50 (69 — 69.30), ?•/• invest. 83.25 — 83.75, 7% stabiliz. 83 — 84, 7% Blair 74.25 — 75 (74.25), 8°/o Blair 83 den. (83), Narodna banka — (6250), PAB 232.50 — 233.50. Blagovna tržišča ŽITO + Chicago, 13. julija. Začetni tečaji: pšenica: za julij 104.50, za sept. 103.50, za dec. 103.50; koruza: za julij 83.50, za sept. 80, za dec. 74. -f VVinnipeg, 13. julija. Začetni tečaji: pšenica: za julij 91. 125, za okt- 90. -f Novosadska blagovna borza. (13. t. m.) Tendenca nespremenjena. (Pšenica stara): bašSca, sremska, banatska 120—122: baška. okolica Sombor 119 _ 121; ladja Tisa 123 — 125; ladja Begej 122 — 124; slavonska 121 — 123 Ječmen: baški in sremski novi 64 kg 78 — 80. O ve*: baški, sremski in slavonski 100 — 102. Koruza: baška in banatska 101 — 103- Moka: baška. sremska, slavonska in banaftska »Og« in »Ogg« 197 — 207 50; »2« 177.50 — 187-50; »5« 157 50 — 167.50; »6« 137-50 — 147.50; »7« 117.50 — 127.50; »8« 105 — 107.50. Otrobi baški. sremski in banafalki 82-50 — 87.50. X Budimpeitanska terminska borza. (13. t. m.) Tendenca slaba. Koruza: za avg. 11.65 — 11.68, za sept 11-54 — 11.57. Nevaren karambol Kranj, 13. julija. Na cesti med Kokrico in Kranjem je davi okn»g 9. prišlo do razburljive prometne nesreče, pri kateri bi bila kmalu izgubila življenje posestnica Marija Hribarjeva iz Srakovelj pri Predosljah. S kolesom je vozila proti mestu, a se je v svoji neprevidnosti držala leve strani ceste. Za njo je prihitel neki avtomobilist, ki je pravilno vozil po desni. Del j časa je s hupo dajal znak, da kolesarko opozori nase, ona pa kakor da svarilnih znamenj ni čula. Nazadnje jo je hotel šofer prehiteti, a tisti mah je Hribarjeva krenila preko ceste. Avto je njeno kolo zagrabil z levim blatnikom, žena sama pa je v velikem loku z glavo priletela na cesto, kjer je obležaia nezavestna. Šofer je ponesrečenko takoj zadel na svoj voz in jo brž odpeljal v mesto k zdravniku dr. Novoselskemu, ta pa je odredil prevoz z reševalnim avtom v Ljubljano. V ljubljanski bolnišnici so jo še dopoldne operirali, in kakor nam poročajo, je njeno stanje že izven nevarnosti. Točno plačo) »Jutru« naročnino Vara) svojcem zavarovalnino Lipoidi povzročajo staranje - Arterije in debelost kolesterinskih usedlin — Zanimivi poskusi v reagenčni cevki Kip belgijskega kralja Alberta L, dek> kiparja Diosija, ki so ga odkrili v nedeljo ; šaint Quentiira Ena izmed najzanimivejših osebnosti v aferi velesleparja Stawiskega, in sicer njegov tajnik Romagnino,, je postala ▼ Južni Španiji žrtev zločina. Romagnino je. kakor znano, pred letom dni nastopal kot obtoženec v senzacionalnem procesu in je bil kaj neprijeten obtoženec, ker je sam obtožil razne vodilne osebnosti francoske politike. Pred nekoliko tedni se je odpeljal v Španijo, baje na oddih. Pod nepravim imenom je bival v nekem južnem španskem mestu. Zbudilo h? precejšnjo pozornost, da je imel mnogo obiskov in veliko dopisovanja. Te dni so ga našli mrtvega. Njegova gospodinja ga je našla ponoči umorjenega. Ležal je pod svojo posteljo, soba je bila zaklenjena. Oblasti domnevajo, da se je v Španiji pogajal zavoljo zakladov, ki so ob smrti Sta-\viskega izginili. Stawiskd je bij svoji Ž3-ni Arletti daroval nakita v vrednosti več milijonov frankov. Romagnina so so osumili, da je ta nakit skrival, toda dokazati mu niso mogli. Policija je njega, kakor tudi sleparjevo vdovo po procesu budno nadzirala, ni pa mogla ugotoviti nobenih zvez med njima. Zdaj je videti, da je postal Romagnino žrtev nakita. Kakšen pajdaš Sta-wiskega, ki ima ta čas nakit baje v svojih rokah in 6e je bal, da to Romagnino postal izdajalec, je morda morilec. Avtobusna proga iz Celovca v Prago Koroški deželni urad za tujski promet je zavoljo stalnega porasta števila gostov iz Češkoslovaške poskrbel za direktno avtobusno zvezo med Celovcem in Prago. Avtobusi na tei progi že obratujejo. Hitrejša železniška zveza med Parizom in Moskvo Moskovski 6everni ekspres vozi od 1. t. m. dale trikrat na teden proti Parizu preko Varšave in Berlina- To potovanje se ie sedaj skrajšalo 7,a 15 ur- ?o! stoletja že deluje CMD, darujmo še za pol stoletja! nejših poskusih zvočne valove nadomestil z električnimi kratkimi valovi. Njegovo mnenje j« to, da izvira kopičenje kolesteri.na v našem organizmu od tega, da izgublja ta sposobnost do oksida-ciljsikih procesov. Kakor morejo neke mikroskopske glivice v žal on i emulziji oksidirani kolesterin. tako so v norniatlncm človeškem organizmu neke kemično učinkovite biološke snovi, ki oksidirano v normalnih okoliščinah kolesterin v krvnem ob- Te snovi bodo kakšni hormoni, kakršnrih pozna znanost že lep kup. Eden teh hormonov je n. pr. inzuli-n. ki uravnava porabo sladkorja v telesu. Prej so ljudje, kti jim organizem ni mogel asimiKrarbi sladkorja umirali za sladkorno boleznijo. Danes dovajamo bolnemu telesu inzulin in ga s tem zdravijo Na ta način bi 6e dala voditi borba proti predčasni starosti, treba je le najti hormonske snovi, ki hi povzročale oksidacijo kolesterina. Če takšno snov odkrijejo, jo bo mogoče pridobivali ;z živalskega telesa in jo pripravljati za rabo človeškega telesa — prav tako. kakor pridobivajo danes inzuiliin iz trebušnih slinavk ovac m drugih živali. Dalo bi se morda doseči tudi to, da bi telo samo produeiralo takšno snov v zadostni količini- Zanimivo je, da učinkuje po raziskovanjih prof. Malrisoffa tudi vodikov superoksid, znatna bledilna snov. mogočno na kolesterin. Sedaj se Malisoff sploh bavi z iskanjem oksiidacijsikiih sredstev za kolesrtenin. če mu uspe najiti tisto, ki ga proizvaja telo samo za razkrajanje kolesterina, tedaj bo mogoče reči da je znanost odkrila res enega najbolj glavnih znakov starosti. Rockefellerjev dan John D. Rockeleller. najbogatesi mož na svetu, je pravkar praznoval svoj 97. rojstni dan. Njegov edini življenski smoter je danes, da bj živel. Učakati hoče 100 let. Tako se živi v glavnem od mleka in praže-nega kruha. Njegov urnik pa je tudi približno enoličen. Ob 7.30 vstane in zatrjuje mleko ter kruh. Njegov telesni strežnik Frank Y0ran mu nato prebere jutranjo pošto in izvleček iz časnikov. V svojem vozičku na kolesih sedi nato Rockefeller pri oknu in gleda do 10. v park. Ob 10. se spravi, naslonjen na svojega strežaja do avtomobila, ki ga popelje na zrak, 12 km na udobni cesti skozi park. Ob 13. obeduje: mleko, kruhke, nekaj piske. Nato malo spi in napravi še majhen sprehod. Ob 18. večerja: mleko. Strežaj mu prebere pesem. Če miljarder ni truden igra s svojim služabnikom še pol ure karte, ob 20. pa je skoraj vsak dan že v postelji. Slaščic ne je nikoli, a vsak dan ga preiščejo zdravniki. * ^sfae^j^a roda. VSAKEMU NI MOGOČE ITI V KOPALIŠČE VENDAR MORE VSAK ŽRTVOVATI DIN 100— (20 DO 25 VELIKIH STE. KLENIC) TER MESEC DNI PI. TI MESTO DRUGE VODE NAŠO ZNAMENITO RADENSKO Z RDEČIMI SRCI! Tajnik Staviskega umorjen Nekaj edinic britanske Hoir-ne Fleet v Sredozemskem morju Stanovanjske skrM pred 2000 leti V starih časih si ljudje niso delali sivih las zaradi dotoka tujcev Niponski športniki, ki so prišli kot prvi v Berlin, korakajo s svojo zastav« in spremstvom nemških športnih voditeljev v olimpijsko vas je tujec dospel, je obiskal najprvo hiSo svojega gostitelja in mu pokazal znak gostoljubnosti, prstan, kocko ali zapestnico. Ta predmet je bil prelomljen. Polovico ga je bila v tujčevi posesti, druga polovica pa v posesti gostitelja. Oba dela so takoj primerjali in če sta se polovici skladali druga z drugo, tujca niso smeli odkloniti. Če bi hišni gospodar to storil, bi si nakopal božjo kazen in tudi zelo nerodno pravdo zavoljo preloma prave gostoljubnosti. Seveda pa je vsa gostoljubnost odpovedala. če je v mesto prišlo več gostov, nego je mesto vobče imelo prebivalcev. Is zgodovine olimpijskih iger vemo. da so po- ANEKDOTA Dolgoletni ruski vrtanji minister krtez Gor-čakov ie nekoč govoril z nemškim poslanikom o ruskih uspehih v Aziji. Takrat jo bil že zelo star in slaboten. Ko se je dvig^. nil in hotel stopiti k sosedni mizi, na kateri je bila razprostrta karta, ki je hotel z njo podrobneje pojasniti svoja izvajanja, N bil padel, kakor je bil dolg in širok, da ni poslanik priskočil in ga ujel- -Hvala vam, mladi mož.« je dejal knez brez zadrege ter s šaljivo pretnjo dvignil svojo oporno palic«: ■Nikakor pa si ne usodite misliti da so opore Rusije prav tako majave kakor moie!< ---- i m ---- Zgodba o poštenja VSAK DAN ENA V sledovih Krištofa Kolumba Spomenik viteškemu kralju Sankcij ni več • • • Britanske vojne ladje zapuste Sredozemsko morje, italijanske čete pa Libijo in Cirenajko zneje za tujce gradili velike domove izven mesta. Te hiše niso imele z današnjimi olimpijskimi vasmi nobene podobnosti, kajti tujec je moral sam prinesti vse s seboj, kar je potreboval za življenje, to pa pomeni. da je moral sam skrbeti za svojo posteljo oziroma odeje, za posodo in celo za živila, ki jih v olimpijskem mestu ni bilo vedno dovolj dobiti. Toda vse težave starogrških športnih fanatikov niso zadrževale, da bi ne poeečalt iger, niti ta težava, da je bilo ženskam pod smrtno kaznijo prepovedano prisostvovati tem igram in torej žena ni mogla skrbeti za telesno udobnost svojega moža. Navzlic temu ne vemo iz tistega časa niti za en primer. da bi se za spo.^ navdušeni moški odpovedali obisku iger samo zato, ker je bilo potovanje tja zvezano z mukami tn prav tako bivanje v mestu. Več španskih mornarjev, ki so brez posla, se pripravlja na svojevrstno ekspedici-jo. Na ladji, ki je do potankosti podobna »Sveti Mariji«, ki je vozila Kri"tofa Kolumba v Ameriko, hočejo ponoviti to slavno potovanje. Držali se bodo poti, ki jo je opravil Kolumb na prvem potovanju v Ameriko. Filmski reporterji in časnikarji hočejo skrbeti za to, da postane ta rekonstrukcija odkritja Amerike dober posel za revne mornarje. WiLliam Marias Malisoff. biokemik državnega vseučilišča v New Yorku se že dolgo let bavi s problemom staranija- Pri tem je prišel do spoznanja, da ni razlogov, ki bi človeku onemogočali uresničenje njegovega pradavnega koprnenja po podaljšanem življenju. 'Ali so v našem organizmu kakšnii karakteristični znaki, ki bi bili nepreklicno jjvezanii s starostjo? se vprašuje ameriški profesor, ki bi po njegovem imenu sodili, da je ruskega pokolenja. Njegov odgovor je kratek: s tem. da se naše telo stara, se kopičijo v njegovih žilah snovi, ki so znane pod imenom lipoidov. To kopičenje li-poidov je najireailnejši znak. da je naš organizem sitair Lipoidi so netopne snov,i kakor tolšče in neki trdi alkoholi, ki jih zna nos,t imenuje sdeari.ne. Med temii je znana posebno bela, kristalinska snov. ki so jo kemiki pridobili najprvo iz žolča in žolčnih kamnov in ki so jo imenovali zavoljo tega »kolesterin«. trdi žolč. Kolesterin je tudi sestavina mnogih drugih živalskih s no v i,_ nahajamo jo' n. pr- v rumenjaku, v živčnem tkivu in možganskih stanicah. Kopičenje kolesrtserina v očeh vodi do sive mrene, njegovo kopičenje v žiilju pa je znak arterioskleroze. Človek je po nekem izreku Malisofta tako star kakor njegove arterije, arterije Kaj je svetovna slava? Wilhelm von Humboldt je bil tako slaven, da je nekoč na pošti v redu in hitro dobil pismo, ki je bilo naslovljeno samo z »Gospod Humboldt, Evropa«. Malokateri človek se lahko ponaša, da uživa med svojimi sodobniki toliko svetovne slave. Nekateri, posebno umetniki, bodo prepričani, da je z njimi tako. a utegnejo doživeti kakšno razočaranje. Gabriele d'Annunzio je prišel nekoč v neko pariško trgovino s starinami, da bi tam kupil lepo sliko Madonne, ki je bila na prodaj. Ko je povprašal za ceno, je trgovec malo okleval, potem pa je dejal, kakor da je pesnika spoznal: »No. ker ste vi. pa jo imejte za deset tisočakov«. D'Annunzio jp bil seveda ves srečen nad tem. da ga je ta človek spoznal in je sliko kupil. Prosil je. naj mu jo pošljejo v njegov hotel. Bil je že na cesti, ko je trgovec pritekel za njim, češ: »Gospod, popolnoma ste pozabili. da mi poveste svoje ime in naslov«. Slično razočaranje je doživel španski pisatelj BI a sco Tbanez. V Franciji je nekega dne z mnogimi priporočilnimi pismi vlade obiskal neko šolo. Ravnatelj ga je sprejel r vsemi častmi in ga je prosil, naj kot najznamenitejši španski pisatelj povpraša malo učence, kaj vedo o njem. No. učenci niso vedeli mnoco povedati, vendar se je čutil mož počaščenega. Ob koncu je vprašal majhnesra. bistreča, dečka: »Katera je trojica najbolj slavnih književnikov«. — >Homer. Dante in vi«, jp odvrnil nepridiprav po majhnem prpmislpku. »toda vašega imena, ne vpm«. Ječa za trušč V ameriškem mestu Atlantic Citv postopajo izredno strogo s tistimi, ki delajo na cesti hrup. Ker po se kazni 7a prepovedano trobljenie avtomobilov. 7a hrup radio aparatov pri odprtih oknih in druge vire trušča izkazale 7a nezadostne, dokler so imele samo obliko denarnih glob. spravliaio sedaj grešnike v ječo. če denarna kazen ni ralegla. V neugodnih primerih dobiš tam lahko tri mesece ječe. Pri nas. kjer včasi trušč ni nič manjši od ameriškega, smo seveda še zelo daleč od tega! Olimpijske igre svojim prirediteljem glede nastanitve gostov niso delale tolikšnih skrbi kakor v našem času. Današnje olimpijske prireditve spadajo seveda kolikor toliko pod poglavje tujskega prometa in je umljivo da hočejo prireditelji obiskovalcem od zunaj prožiti čim več ugodnosti. Včast pa je bilo prirediteljem vseeno, kako bodo stanovali tujci, ki so prihajali k tem igram od daleč. Borcem so bili na razpolago prostori v notranjosti tempelskeca ozemlja, ostali obiskovalci iger pa naj bi skrbeli zase sami. Dokler število obiskovalcev še ni bilo preveliko, je zadostovala zasebna gostoljubnost. Skoraj vsak obiskovalec je imel v olimpijskem mestu kakšnega gostoljubnega prijatelja, ki ga osebno morda niti poznal ni, pa je bil zvezan z njim po svoji rodbini in »podedovani« gostoljubnosti. Ko Pred osmimi meseci je brezposelni inže-njer Dick Nonvich v Chicagu našel polno listnico, ki jo je takoj oddal njenemu lastniku, milijonarju. V zahvalo ga je milijonar nastavil v svojem obratu. Milijonar je sedaj umrl in je skoraj vso gotovino zapustil poštenemu inženjerju. Gre za znesek kakšnih treh milijonov dolarjev. Iz oporoke je bilo razvidno, da je hotel pokojni obdariti »edinega poštenega človeka, ki ga je kdaj srečal.« »Služkinja: »Ampak milostiva, saj ste tudi vi služili, sem slišala!« Gospa: »Da, — toda samo v boljših hišah, tega ne smete pozabiti!« (»Vasi Hem«) V Ljubljani je pred nekaj leti prodajal na trgu neki znani književnik, v Londonu pa je zdaj postavil stojnico z zelenjavo parlamentarni poslanec Lennox-Boyd, ki hoče tako pomagati volilcem svojega okraja Tujska policija na Madžarskem Madžarski notranji minister namerava uvesti posebno policijo za tujce. V kom-petenco policije bodo spadale vse zadeve tujih državljanov. Pripadali ji bodo uradniki in detektivi, ki bodo obvladali tuje jezike. Tujska policiji se bo bavila med drugim s potnimi listi, valutnimi vprašanji, mednarodnimi izkaznicami za avtomobiliste itd. Imela bo poseben urad za prijavo in evidenco tujcev, poseben varnostni oddelek bo nadziral nezaželjene tujce. V vsakem hotelu bodo morali imeti posebno pritožno knjigo, ki bo namenjena naravnost tujski policiji. pa so, kakor vse kaže. toliko stare, kolikor so njih kolesterinske usedline debele. Če je to res. tedaj bi kazalo borbo proti predčasnemu staranju voditi v to smer- Kolesterin se v vodi ne topi in tudi ne v krvi. Malisoff na ie našel drugo metodo za odpravljanje te snovi. Pri svojih eksperimentih je uporabljal žolč ne kamne- Dal jih je v vodo. Potem je tenko nik'asto palico spravil v tresenje zelo visoke frekvence in je vodo s tem pretresel z neznatnimi, 79C0-krat v minuti vibrira joči mi zvočnimi valovi. Energija tega tresenja .ie prehajala v vodi na žol-čne kamne, ki so začeli razpadati in v nekoliko minutah je bila prej čista voda motna po milijonih delcih zdrobljenega kolesterina. Kolesterin se v vodi ni bil raztopil pač pa je bila nastala fina emulzija. Po nekoliko tednih je dr. Malisoff opazil neko spremembo v mlečno beli emulziji. Odkril je v njei mikroskopske organizme, ki so imeli, kakor je vse kazalo sposobnost, da kolesterin oksidirajo. to je, ga kemično raztope in združijo s kisikom v zraiku- Ti poskusi so ostali doslej omejeni na reagenčno cevko. Treba bo počakati. da vidimo, ali se ta proces ne da prenesti tudi v človeški organizem. Če je to mogoče, tedaj se nam obeta nova metoda za zdravljenje nekih bolezni. V ostalem je pripomniti, da je Malisoff pri poz- Praktičen poslanec ZANE GREY: 19 Zgodovinski roman iz ameriške revolucije Lewis Wetzel je prisegel vsemu indijanskemu rodu večno, neodnehljivo maščevanje. In ta sklep je s strašno doslednostjo izvajal. Ocl tiste ure je prebil večino časa v gozdih, in vsak Indijanec, ki mu je prišel na pot, je bil izgubljen. Razni indijanski rodovi so mu vzdeli. različna imena. Sonijcj so ga imenovali »Dolgi nož«, Huronci »Uničevalec^, Deleverci »Smrtni veter«, ki tudi najhrabrcjšega vojščaka je v srce zatnrazilo, kadar je slišal katero izmed teh imen. Večini slavnih pionirskih lovcev ob meji ie bil boj proti Indijancem samo postransko opravilo — ne več kakor grenka neogibnost — toda Levvisu \Vetzelu je bil edini cilj v življenju. Mnogo let so ga po pravici imeli za najboljšega in najzanesljivejšega branilca trdnjavice. Indianci so se ga praznoverno bali, in to, da je bila njegova navzočnost v naselbini obče znana, je odvrnilo nekateri indijanski naskok. Mnogo ljudi je imelo Wetzela za barbara, za človeka. ki hlepi po krvi rdečekožcev in nima v svojem značaju niti trohice spravljivosti. Ali to mne-nie ie bilo krivično. Kadar ga je neuspavna maščevalna vročica izpustila — in resnica je. da ga ni nenehoma držala v krempljih — je bil miren in prijazen. Proti svojim redkim bližnjim prijateljem je bil celo nekam ljubezni v. A teh prijateljev je bilo malo, zakaj zbliževal se ni ne lahko ne rad, dasi .ie poznal vsakega čioveka v naselbini. Med ljudmi s: ga videl redkokdaj, iti kadar ga ni nihče ogovoril, se je zmerom zavijal v trdovraten molk. Narava ga je bila obilno obdarovala z vsem, česar je potreboval za svoj pomembni posel med ogleduhi in lovci. Bil je visoke ras>tj in širokih pleč; n.egova moč, njegova spretnost in vztrajnost so bile vredne občudovanja; imel je orlovske oči, bistroumnost psa krvaša in tisto čuiijivost, ki igra v lovčevem življenju toli važno vlogo. Strahu ni poznal. Kadar je bil vratolomni pogum najpametnejše sredstvo, je bil vratolomno pogumen. Zvit, neutrudiiiv in nespravljiv, je VVetzel z brezprimer-no spretnostjo služil svoji nalogi. Dolgi, vrannečrni lasje, ki je bil nan'e zelo ponosen. so mu segali malone do tal, kadar si je po-gladiil kodre. Imel je redko krasen skalp, in Indijanci bi bili da!,i zani vse, če Jbi ga bili le mogli dobiti. Priljubljena in najnevarnejša vojna zvijača Indijancev je bila v tem, da so oponašali krik divjega purana; pogosto se je dogajalo, da naselnikov. ki so bili odšli v gozd za kavdrajočim puranom, ni bilo več nazaj. Wetzeil je že nekaj dni vsako jutro slišal puranje krike, in ker ga je obhajal sum, se je sklenil prepričali, kaj pomenijo. Na vzhodnem pobočju jc bila vctl na, kakih dvajset ali trideset metrov nad vodo. Divja trta in listje sta zakrivala vhod. VVetzel se je nekoliko nad votlino prepeljal Čez reko, napravil velik ovinek in se od zadaj priplazil do n:e. Nato se jc skril v gosto grmovje in počakal. Nj še bil 'dolgo na preži, ko se je tik pod njim oglasil klic: »Cuk-luk, čuk-luk, čuk-luk.« Obenem so se pokazale iz votline gola glava in tršata ramena indijanskega vojščaka. Divjak se je previdno ozrl na vse strani, znova zagnal svoj čudni krik in spet izginil v temni skalnj brlog. Wetzel je ostal v svojem varnem skrivaiišču in čakal, dokler ni divjak vsaj desetkrat ponovil ukane; tako se ie prepričal, da mora biti sam v votlini. Nato je pa bliskovito vzdignil puško k licu, pomeril rdečekožcu pod čop in sprožil. Ne da bi počakal uspeha strela — tolikanj so je zanesel na svoje nezmotljivo oko — je splezal po strmem bregu nizdol. odrinil srebotje in stopil v votlino. Mišičast Indijanec je ležal ob izhodu. z obrazom na tleh. Njegovi žilavi prsti so še vedno stiskali rožen; ustnik, s katerim je oponašal puranov krik — tisti krik, ki ga ie bil pogubil. ^Huronec,« je zamrmral lovec sam pri sebi. Z ostrim nožem mu je zarezal okoli vozla na temenu in ga odtrgal. Razločni sledovi so kazafi, da je bila votlina že nekaj časa obljudena. Imela je premeteno izmišljeno, iz kamenja zloženo ognjišče, ki ga je obdaal zaslon iz debele brezove skor e, tako da ni mogel nitj žarek ognjenega svita uiti iz jame. Kupček črnega oglja med kamenjem je še tlel; na mahnem, napuščenem skalnem obronku je ležala zaloga opra-ženega koruznega zrnja; s klina je viselo nekaj režnjev mesa, kakršne sušijo Indijanci na zraku, in usnjena mošnja. Wetzel je hitro pokleknil in jel preiskovati od-tiske nog na peščenih tleh votline. Zmeril je stopalo mrtvega vojščaka v dolžino in širino, kar nainatanč- neje preveril vsako posamezno stopinjo In enako skrbno ogledal mah. Nato je vstal. V teh nekaj trenutkih se je bil čudno izpremenil. Njegov obraz je bil ves predru-gačen; mirni izraz obličja se je umikal mračni odločnosti, ustnice so se stiskale v ozko, okrutno črto, in čudna svetloba se je lesketala v očeh. Brez naglice je stopal po svoji poti. ki ga je polagoma vod la nizdol k bregu jeke. Zdaj pa zdaj je obstal in potegnil na uho. Čudni glasovi gozd t mu niso brli skrivnost; bili so inu bolj domači od človeških glasov. Spomnil se je, da je b;l prej na svojem zalazu, ko se je po bregu griča bi.žal votlini, iz nekolikšne razdalje, s strani kostanjevega gozdiča, začul p puške; ker je bil pa ta gozdič naselnikom prljub-lier.o lovišče in so tam radi streljali kunce, se -za pok ni bil dosti zmenil. Zdaj se mu c stvar ; kazala v drugačni luči. Jadrno je zapustil stezo, ki > je bil ubral, in odhitel po strmem griču nizdol. Vrnil se je na onj breg. se skril za vrbje, ki je bujno raslo ob vodi, in stekel. Pri teku je bil fa.hVii nog. kakor da bi bil to njegov običajni načn gibanj i in tako je z dolgimi svojimi koraki hitro pr_; 1 nekaj mili. Ko je pritekel do raztrgane pečine, s katero se je konča5 od 18.30 naprej strogo obvezen trening igra. čev I. moštva. SK Reka. Drevi ob 19. sesta-nek upravnega odbora ier celokupnega aktivnega in po 1-porrega članstva v garderobi na igrišču ofc Tržaški cesti. Udeležba za vse obvezna ■ R a Točne sporede vseh domačih in inozemskih oddajnih postaj na kratkih, normalnih in dolgih valovih najdete v ilustrirani tedenski reviji za radio gledališče, film ».\a> val«. Mesečna naročnina Din 12. Zahtevajte brezplačno in brezobvezno na ogled en izvod. Uprava: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Sreda, 15. julija Ljubljana 12; Reproduciran koncert raznih pesmic. _ 12-45: Poročila, vreme. — 13; Cas, spored, obvestila. _ 13.15; Radie orkester, — 14: Vreme, borza. — 19; ( a-vreme. poročila, spored, obvestila. — llv. Nac. ura. — 19.50: Mladinska ura: Kako nastane vremenska napoved (dr. Oskar Rej a; — 20.10; Zgodovinsko-kultumi pomen > ne ob 800-letnčci ustanovitve (g. A. M V ..;. 20-30: Operni spevi in fantazije. Poje g.i-r. Zvon i mira Župevčeva s spremi; evu a je m Radio orkestra. — 22: Cas, vreme, poročila spored. — 22.20; Prenos iz Parkhote a oa Bledu: Plesni orkester Erich Her?;e. Beograd 17.20- Narodna glasba. — 19.r > Ruske pesmi. 20.20; Oboa. — 20-30: mor. — 21.30; Prenos iz Ljubljane. — 22.20: Narodne pesmi. _ Zajrreb 20.30: Preno- :/ Ljubljane. — 22.15; Lahka in plesna muzika. — Praga 19.20: Koncert orkestra in solistov. — 20.30: »Prometej« (glasba n poezija). __. 21.35- Slavni pevci na p.Ioščah. — 22.20: Plošče. _1 Varšava 20.30; Mikrofon na kmetih. _ 21; Chopinove klavirske .-kladbe. — 21.30: Violinski koncert. — 22.15; godba in ples. — Dunaj 12: Koncert orke-stra. — 16.05; Lahka glasba na ploščah. --17-40; \Yebrove sonate za violino in klavir. — 19.30; Maesenetova opera *Werther : na ploščah. — 22.10: Možato vi godalni kvarteti. _23.15: Plesn.i orkester. _ Berlin 19: Pester program na ploščah. _ 2o.l.j: Zvočna igra. — 20.45: Koncert Blonove glasbe. — 22.30; Nočni koncert in ples. — Miin-hen 19.15; Orkestralen in pevski koncert. — 20.15: Prenos iz Berlina. _ 20.45: Glasbeni večer po željah poslušalcev. — 22.50: Koncertna ura. — 23: Lahka in plesna muzika. Stnttgart 19: »Melodični trušč«. _ 2o l~>: Prenos iz Berlina. — 20.45; Koncertni ver r. 21: Zvočne slike iz vojaškega življenja. — 22.30; Plošče. — 24: Nočni koncert iz Frank-furta. CITAJTE „LJUBLJANSKI ZVON" ** • i \ V-' *" f"' aiSiti^J • / f V cvetju mladosti 17 let je preminula po mučnem trpljenju, naša ljubljenka, hčerka, sestrica itd. gospodična IVKA ZAGRADNIK. DIJAKINJA 4. RAZR. REALNE GIMNAZIJE. Spremimo jo na zadnji poti v sredo, dne 15. julija 1936 ob 5. uri pop. iz mrtvaške veže na Vidovdanski cesti, j LJUBLJANA, 13. julija 1936. ŽALUJOČI OSTALI. 1:;... -V . „•< m V neizmerni žalosti naznanjamo tužno vest, da je naš nadvse ljubljeni sinček in bratec OKO -po osmih pomladih nedolžnega življenja in kratkem trpljenju danes umrl. Pogreb našega ljubljenčka bo v sredo, dne 15. julija t. 1. ob 16. uri, iz domače hiše na župno pokopališče v Borovnici. BOROVNICA, 13. julija 193C JOŠKO in ANGELA MARA JON — oče In mati; MARICA, ANGELCA, JOŽICA — sestrice; in vsi ostali sorodniku Hf2m ■ ■ $M Pi mm lisi eL' " "A M m r'« m Zasliševanje upravitelja letališča v Flieng-Fielclu je doved-lo do zanimivih rezultatov. Vlomilci so se sestali na letališču ter se od tam odpeljali v mesto. □□□□□□□□□□D patrulja — atomu* * sUGah 28. Copyright »Pantheon« & s>Jutro< CENE MALIM OGLASOM l*o 50 par za besedo. Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ld iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi tn ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo. Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši 7.nesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—k Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo. Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—> Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« n:M « „ odgovor, priložite L?lil V Znamkah Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun. Ljubljana štev. 11.S42, -sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila In vprašanja, Iščoča se ma lih oglasov, je naslavlfati ita: Oglasni odštelek n Jutra", Ljubljana. Beseda 1 Din, aavek 3 Din za šifro al; dajanje naslova 5 Din. Najmanajši znesek 37 Din. Na morje! V lepih Seilcah pri Crikve-nici se priporoča znana »Vila Dagmar«. Udobno letovanje. Prvorazredna prehrana. lfi;0C-"¥5 Bi'er-fektna«. 33883-1 Mizarskega pomočnika vajenega finega pohištva, sprejme mizarsko podjetje. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 1619-2-1 Pekovskega pomočnika skupnega delavca, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Ju tra pod »Dobra moč«. 16173-1 r/ Mlajše dekle za vsako delo sprejme Si mene, Šelenburgova nI. 1. Trgovina. 3G1S7-1 Dekle z obrtjo za izdelavo moškega perila, dobi mesto. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod s Spretna«. 16168-1 Prodajalka izurjena v delikatesni stroki. dole takoj mesto. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zanesljiva moče. 36200-3 Tkalskega mojstra veščega pri avtomatskih statvah (Riiti), ki je izurjen v pripravi in ki zna '.'s-it škrobiti (Slihtatr), išče mala nova tkalnica, ponudbe z zahtevo pJače na ogl. odd. Jutra pod »Samostojen mojster«. 16308-1 Krojaškega pomočnika za malo kose. sprejmem takoj. Hrana in stanovanje v hiši. .Josip Sežon, krojaštvo Cerknica pri Rakeku. 16202-1 Hišnika samskega, nemško govore-«• ra. veščega elektromotor-ii:h, vrtnih in vseh ostalih I i Snih del. sprejmem za takojšen nastop. Nemško i-:-:u:e ponudbe na naslov: Friderik Baron Born, Sv. Ana pri Tržiču. 16180-1 Frizerko tudi mlajšo moč, sprejme v stalno nameščen je salon »ELA«, Ljubljana, Gajem ul. 6. Ponudbe osebno ali pismeno. 10188-1 Kuharico :n mlajše dekle za hišne •■»sle. sprejmem. Plača dobra. — Dr. Boriška Garai, Burna. 36169-1 Vsaka besed3 50 par: lavek 3 Din. za dajanje naslova 5 Din. najmanjši znesek 13 Din. Mladenič vojaščine prest, trezen, pošten, išče službo hotelskega sluge, toča ju ali slično. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zanesljiv mladenič«. 16193-2 Mladenič 2t>Ieten, soliden, zmožen kavcije do Din o.0»>>, išče službe skladiščnika ali sluge. Ponudbe na ogl. odd. .Jutra pod »Stalno 353«. 1,6198-2 Mlinar o-ženjen, 27 let star, 7. dobrim spričevali, išče takoj stalno službo. Mei-zel Josip, Beltinci. Prekmurje. 3fl!70-2 Beseda l Din. iavek 3 Din za šifro a!i dajanje aslova "i Din. Najmanajši znesek 17 Din. Panpeč na bencin 2 rinka. zelo dobro ohranjen', malo rabljena naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 16040-6 Tricikel v dobrem stanju, prodam za Din 1-00. Ogleda se ga pri čevljarju, Celovška c. 43. 19183-6 Beseda 1 Din, tta-vek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanajši znesek 17 Din. Narodno enciklopedijo Stnmojevičevo, prodam za 500 Din. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 16167-8 G. Th. Rotman: MIha Klapotuh in nfegovi prijatelji 83 Prijateljstvo je bilo hitro sklenjeno. Slikar ni imel na svetu žive duše; Miha in njegova tovariša so bili pa tudi zapuščeni v tej deželi, ki niso razumeli njenega jezika. Zato so segli drug drugemu v roke, se skupaj odpravili dalje in prirejali povsod, kamor so prišli, čudovite predstave. Beseda 1 Din, davek '» Din za šifro ali dajanje naslova o Din. Najmanajši /newk 17 Din. Spalnice masivne brstove, javorje ve. bele kuhinjske oprave prodam pod ceno dokler je zaloga. Lesna industrija Martine«, Škofljica. 13973-12 Pohištvo dobro ohranjeno. prodam. Aleksandrova cesta 14/IV. levo. 16'; 79-12 Beseda 1 Din. davek 3 Dim za šifro ali dajanje naslova t Din Najmanajši znesek 17 Din Tovorni avto 5—6 tonski skoro nov, z generatorjem na vpojni plin naprodaj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Tovornik«. 10812-10 Prta/eiii Beseda I Din. davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 3 Din. Nejmanajši znesek 17 Din. Poslovni prostori za galanterijsko stroko na debelo dam v večjem mestu na Gorenjskem >r najem pod ugodnimi pogoji priporoča se da prevzameta dva agilna in res iz-vežbana pomočnika v tej stroki, uspeh zajamčen event. denarna sredstva na razpolago Ponudbe je poslat: do konec julija na ogl od. Jutra pod »Galan terija«. 15038-17 Veliko šupo oddam 1. avgusta na Tyr ševi cesti št. 50. 36055-17 MM, Ur Bi Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro al: dajanje naslova 5 Din. Najmanajši znesek 17 Din. Kolesa najboljši nemški fabrikat — po najnižjih cenah dobite samo v NOVI TRGOVINI, Tyrševa 36. 16307-11 Ž1ZBHB Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje islova 5 Din. Najmanajši znesek 17 Din. Klavir dam v najem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Stingl«. 16177-.6 Živali Beseda 1 Din, davek 3 Din ia šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanajši znesek 17 Din. Mlad maček sivo tigrast, se je izgubil. Najditelja prosimo, da ga odda proti nagradi na Yo-žarskem potu 1. 36194-27 Lepo nagrado za vrnitev rumene govoreče papigice-skobčevke. — Naslov v vsoh poslovalnicah Jutro. 16176-27 Kupim Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova i Din. Najmanajši znesek 17 Din. Registrir. blagajno ter avtomatično tehtnico, oboje staro, rabljeno, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Staro«. 16181-7 ragocenosti Vsakovrstno zlato Kupuje po najvišjih cenah ČERNE - juvelir Ljubljana, Wo!fova nllca 3. Beoeda 1 Din, davek 3 Din za šifro aH dajanje aaslova Din. Najmanajši znesek 17 Din. Bančno kom. zavod Maribor. Aleksandrova 40. Izvršuje najbolje nakup ln prodajo HRANILNIH KNJI21C vseh denarnih zavodov Za odgovor Din 3 znamk 191.16 Lokali Beseda 1 Din, davek 3 Dim za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanajši znesek 17 Din. Pisarniški lokal trisobni, oddam nasproti sodišča s 1. avgustom 1936. Naslov v vseh posl. Jutra. 16766-19 nn^ Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Naimanajši znesek 17 Din. Enodružinsko hišo z malim lokalom na Gorenjskem kupim takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Hiša na Gorenjskem«. 16043-20 Enodružinsko hišo prodam za Din 19.000. — Ptujska cesta :14>4, Te-zno pri Mariboru. 16107-20 Trisobno hišo enostanovanjsfco z vrtom, kupim v Ljubljani ali Mariboru. Potreben opis hiše i-z kakšnega materijala, koliko stara — do 50.000 Din v gotovini. Ponudbe na ogl. odd. Jutro pod »Kupim«. 16172-20 Vilo z vrtom prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 16186-00 Stanovanje Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanajši znesek 17 Din. 2 stanovanji v novi hiši, Bežigrad št. 3. oddam 1. avgusta: 3-sobno 3 kopalnico, poselsko sobo in pritiklinami: 3-sobno s pritiklinami. Ogled vsakodnevno med 10—IS ' in 14 —'19; pojasnila v visokem pritličju. 16626-2.1 - 2-sobno stanovanje solnčno, parketinano oddam na Rimski cesti št. 28. 16201-21 Stanovanja Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanajši znesek 17 Din. Stanovanje lepo, solnčno, obstoječe rz sobe in kuhinje, eventuelno predsobe in kopalnice ter pritiklin, išče za 1. avgust tročlanska obitelj. Cen j. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Tiskar«. 3i5Q17-31a Sobo odda Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro aH dajanje naslova 5 Din. Najmanajši znesek 17 Din. Lepo sobo opremljeno s posebnim vhodom in uporabo kopalnice, oddam. Zore, Gledališka ulica lr2. 16191-23 Sobico lepo opremljeno, paTket in elektrika, oddam solidni boljši osebi. Kriievniška 7 L nadstr. 16106-213 Citateljem in inserentom! Izkoristite dolgoJetne izkušnje številnih »Jutrovih« prijateljev, ki dobro vedo, da nudi »Jutro« v malem oglasniku vsak dan, zlasti pa v velikih nedeljskih izdajah, številne nasvete in informacije v vseh stvareh osebnega in poslovnega značaja. Kadar iščete ali oddajate službo ali stanovanje, kadar hočete kaj kupiti ali prodati, čitajte »Jutrove« male oglase. Poslušajte tudi dobre nasvete onih, ki že leta in leta inserirajo v malem oglasniku, kadar hočejo sami nasloviti svojo ponudbo na široki krog desettisočev »Jutrovih« čitateljev. Prihranili bote na času in denarju, kajti enkratni poizkus z malim oglasom v »Jutru« Vas bo poučil, da ima mali oglas dvojno vrednost, če se javi nanj dvojno število interesentov. Oglašujte v »Jutru«, kjer imajo oglasi vedno največji uspeh. Sobe išče Reseda 1 Din, davek 3 Dm za šifro ali dajanje naslova 3 Din. Najmanajši znesek 17 Din. Prazno sobo v sredini mesta, ne predrago. išče solidna in stalna gospodična. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Suho«. 102 >4-23u Dve sobi iščem za september aH ok tober v centru, jožefovem ali šentpetrskem okraju. — Ponudbe na ogl. odd. Ju tra pod »Reden plačnik«. 161S2-33a Čisto sobo s posebnim vhodom, sredi nn mesta, išče gospod. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Za 16. iulij.« i)6185--23a POTENJA NOG NE ZATFE, TEMVEČ LE OMEJI, ker bi bilo nezdravo za človeško telo, popolnoma pa ODPRAVI SLAB DUH PO POTU in ravno v tem leži nadkriljiva lastnost tega sredstva. Za 1 letni učinek zav. Din 8.—. Zahtevajte »Sanoped« v lekarnah in drogerijah in boljših trgovinah. — SANOPED, Ljubljana. Gestrinova 8. V. IV. Sprejemajo 36 zastopniki. SS Opremljeno sobo lepo, čedno v hiši z vrtom v bližini Tivolija, išče soliden gospod fNemec) za 1. september. Ponudbe z navedbo cene na ogl. odd. Jutra pod »Sonce«. 16181-23a Zastopnika zaSavsko in Dravsko banovino, ki je vpeljan v trgovinah s steklom, za predmet: letve ^a okvirje, proti proviziji. Ponudbe z referencami poslati na: Fabrika Iajsna Milenkovič, Beograd, Garašaninova 47. Vsaka beseda 2 Din: davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. najmanjši znesek 30 Din. Ločenec s 3 otroci v zakonu varan, poroči istotako varano dekle ali vdovo z enim otrokom, katera ima Din 5.000 gotovine ali pohištvo. — Imam stalno službo in lastno hi šo. Ponudbe na podružnico Jutro Jesenice pod »Sreča«. 16189-35 23 V »CB ■»« ■■ BacaGR&StSSS 583S3J S! m sr s-ffl »1SS£ [ PLOŠČICE ZA ŠTEDILNIKE i 8 j® in za oblogo sten v kuhinjah, kopalnicah, lokalih ■ g - prodaja in polaga najceneje B LJUBLJANA, Tyrševa c. 36 a £ Telefon 27-16 S S? t IŠČEMO 3 mešalnike za beton in tri stavbinska dvigala za višino do 20 metrov. Stroji morejo biti tudi rabljeni, toda v dobrem stanju. Cenj. pismene ponudbe izvolite poslati pod šifro »Gradjevinstvo« na Publicitas d. d., Zagreb, Ilica 9. Vsi žalostni naznanjamo, da je Gospod poklical našo predobro mamico, staro mamo, sestro, teto, taščo in svakinjo, gospo MAFIJO PRASCHNIKER roj. Unterkreuter, včeraj po kratki bolezni, prevideno s sv. zakramenti, po zasluženo plačilo. Pogreb drage pokojnice bo danes, dne 14. VII. 1936. ob 18. uri popoldne iz hiše žalosti, Majstrova 19. Molimo za njo! KAMNIK, dne 14. julija 1936. ŽALUJOČI OSTALI. ZAHVALA Vsem, ki so se nas spomnili o priliki smrti naše zlate žene in mamice KATARINE KRAVOS se najlepše zahvaljujemo. Iskreno se zahvaljujemo gg. dr. Drobniču za prvo pomoč in hišnemu zdravniku dr. Jamšku za ves trud, da nam ohrani pokojnico v življenju. Hvala proti g. Budimiru za spremstvo in opelo, hvala družini Pod-bojevi za vso ljubeznivost, ki nam jo je izkazala v teh težkih dneh, in končno hvala vsem, ki so drago pokojnico spremili na zadnji poti in jo obsuli s cvetjem, kakor tudi vsem, ki so nam ustmeno ali pismeno izrazili sožalje. ŽALUJOČI OSTALI. Lahka LETNA OBLAČILA buret kaša 1 i ster i. t. d. v odlični izdelav •si nabavite naie* neje pr1 PRESKERJU SV PETRA C. 14 Opremljeno sobo s posebnim vhodom, takoj oddam. Ilirska ul. 29. visoko pritličje, levo. 16306-33 Opremljeno sobo lepo, s strogo seperiranim vhodom, oddam. Nebotičnik V. nad. 16175-33 2 separirani sobi z dvema posteljama, oddam takoj. Sv. Petra cesta 62/1. 16371-28 Telefon 2050 Suha drva, premog, * karbopakete 4r dobite pri I. POGAČNIK Bohoričeva ui. St. 5. • x VEČBARVNE v;. JUGOGRAfflvA Globoko potrti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je po kratki bolezni za vedno zapustil naš iskreno-ljubljeni mož, oče, sin, brat, svak in stric, gospod HENRIK KLINA KAPETAN FREGATE, vi-*?. •'- ter da je bil dne 13. t. m. začasno pokopan v Hercegnovem. Boka Kotorska. Dragega pokojnika ohranimo v večnem spominu. Prosimo tihega sožalja. LJUBLJANA-TIVAT, dne 13. julija 1936. MARGITT KLIN AR, soproga; BEBICA KLINAR, hčerkica; INŽ. ANTON in IRMA KLIN AR, stariši; ANTON, HERMAN in PETER KLINAR, bratje; JOSIPINA OROSZY, roj. KLINAR. sestra — in ostalo sorodstvo. Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar, — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani.