Etnolog 17 (2007)
ETNOLO[KO PREU^EVANJE OTROK V SLOVENSKI ETNOLOGIJI IN FOLKLORISTIKI
Ne, v ljudski kulturi ni »manj pomembnih« tém, vsaka krije presenetljiva izro~ila.*
Mojca Ram{ak
IZVLEČEK
Etnološko preučevanje otrok zajema kulturna vrednotenja in pojmovanja otroštva, kulturne vidike otrokovega razvoja, odraščanja in socializacije, stopnje gmotnega in duhovnega zadoščanja otrokovih potreb in njegove različne položaje v skupnostih. Predmet etnološkega preučevanja otrok so tudi žive izvedbe otroške folklore v konkretnih okoljih, s funkcijo in estetiko, ki ju določajo otrokova domišljija in vsakokratne družbene, družinske ter gmotne razmere. Predmet teoretsko utemeljene folkloristike so zlasti raziskave otroške folklore kot otroško kreativnega dela umetnostno-družbene kulture otrok in mladostnikov. Ključne besede: etnologija, folkloristika, otroci, igra, igrače
ABSTRACT
The ethnological study of children includes the cultural appreciation and conception of childhood, the cultural aspects of children’s development, growing up and socialisation, the levels of material and spiritual satisfaction of children’s needs, and their different positions in communities. Further subjects of the ethnological study of children are live performances of children’s folklore in concrete environments, including their function and aesthetics as they are determined by children’s imagination and the contemporary social, family, and material conditions. The subject of theoretically founded folkloristics is research into children’s folklore as children’s creative role in the artistic and social culture of children and adolescents. Key words: ethnology, folkloristics, children, play, toys
Etnološko in folkloristično preučevanje otrok in otroštva
Etnološko preučevanje otrok zajema kulturna vrednotenja in pojmovanja otroštva, kulturne vidike otrokovega razvoja, odraščanja in socializacije, stopnje gmotnega in duhovnega zadoščanja otrokovih potreb, različne položaje otrok v skupnostih. Predmet etnološkega preučevanja otrok so tudi žive izvedbe otroške folklore v konkretnih okoljih, kontekstih, s funkcijo in estetiko, ki ju določajo otrokova domišljija in vsakokratne družbene, družinske ter gmotne razmere. Tako so predmet teoretsko
31
* Niko Kurent (1985)
Mojca Ram{ak
utemeljene folkloristike zlasti raziskave otro{ke folklore kot otrokovega kreativnega dela umetnostno-dru`bene kulture otrok in mladostnikov. Predmet preu~evanja otrok v folkloristiki je dinami~en po svoji vsebini, a hkrati tudi dokaj konservativen v svoji obliki, saj preu~uje zlasti tiste otrokove dejavnosti, ki vklju~ujejo igro, besedno igro in besedno umetnost, torej dejavnosti, ki `ivijo in se ohranjajo znotraj otro{kih skupnosti. Preu~evanje otro{ke folklore se najpogosteje ukvarja z ugankami, {alami, posmehljivkami, zbadljivkami, `aljivkami, ploskanjem, iz{tevankami, skrivalnicami, rimami, zgodbami za otroke, plesi, pesmimi, igra~ami, glasbili in drugimi predmeti, ki jih v igri uporabljajo otroci. V slovenski etnologiji in fokloristiki so najbolj preu~eni:
- otro{ke igre (Kuret 1959; Kuret 1979; Medve{~ek 1984; Ramov{ 1991; Cvetko 1996, 32
2000; Ram{ak 2003; Sereinig 2003; Ferle` 2001; Ferle` 2005),
- otro{ko ljudsko slovstvo (Stanonik 1984; Stanonik 1992–1993),
- otro{ki ples (Ramov{ 1980),
- otro{ke pesmi (Juvan~i~ 2006; Terseglav 2006),
- na podro~ju predmetnega sveta pa igra~e v Sloveniji (Kuret 1959; Cevc 1979; Toma`i~ 1979; Toma`i~ 1999; Ro`enbergar 1992; Kri` 2002; Ferle` 2005) in Afriki (Porle 1993),
- otro{ka glasbila in zvo~ila (Kumer 1962; Kumer 1983; Cvetko 2004),
- obla~ilna kultura (Marija Makarovi~) ter
- notranja oprema za otroke (Jagodic 1959 in Gorazd Makarovi~ 1981).
Dru`bena kultura in odnosi z otroki v o`jem ali {ir{em okolju so delno obdelani v razli~nih monografskih {tudijah, npr. zelo presunljivo pri Alenki Puhar (1982, 2004), pri Mariji Makarovi~ v skoraj vsaki njeni monografi ji, pri Mariji Kozar - Muki~ (1992), Janji @agar (1997), deloma pri Jerneji Ferle` (2001) in Mojci Ram{ak (2003).
Etnolo{ko in folkloristi~no preu~evanje otrok se spreminjata v skladu z interesi raziskovalcev, raziskovalnimi trendi in s ~asom. Skupen jima je poudarek na izraznosti otrok, na praznovanju in prostem ~asu namesto delu, na humorju namesto resnosti, na idealnem namesto realnem, na inovacijah, na ponavljanju in posnemanju praks iz sveta odraslih; skratka na retoriki otrok, ki {ele za~enjajo spoznavati svet, ki so odvisni od svojih star{ev ali skrbnikov in ki se u~ijo jezika, dru`benih ter moralnih pravil.
Meje igre, du{evne in telesne dejavnosti, ki ni imela neposrednega prakti~nega namena in je potekala zgolj iz veselja nad samim seboj po pravilih, ki so jih sprejeli vsi sodelujo~i otroci, ter meje resnega sveta odraslih, pa so tudi podoba vsakokratnih razmer in vrednot (Kuret 1979: 119).
Metodologija etnolo{kega in folkloristi~nega preu~evanja otrok
V primerjavi z drugimi podro~ji v etnologiji je preu~evanje otrok v Sloveniji {e vedno dokaj nedotaknjeno podro~je, ~eprav so teren sam ter njegovi nosilci dobesedno kar doma ter se ni treba nikamor voziti in ~eravno je otro{ki domi{ljijski in realni svet prav tako kompleksen kot svet odraslih. [ele v zadnjih dveh desetletjih je vsakdanji otro{ki
Etnolo{ko preu~evanje otrok v slovenski etnologiji in folkloristiki
svet vreden ve~je akademske pozornosti, pred tem se je to zgodilo le v primeru, ~e so bili otroci vklju~eni v kako dejavnost v manj trivialnih oz. bolj prazni~nih okoli{~inah. V lai~nih interpretacijah se {e vedno dogaja, da so otroci zaradi takega poudarka predmet razli~nih folklorizacij, kjer so predstavljeni kot pomanj{ani ali zgolj preprosti odrasli.
Raziskovalci pogosto ne preu~ujejo `ivega izro~ila otrok, pa~ pa njihovo ustno in materialno izro~ilo, ki je ohranjeno v razli~nih virih, npr. dnevnikih, avtobiografi jah, memoarih, pismih, etnografskih poro~ilih s konca 19. in za~etka 20. stoletja, fotografi jah ter s pomo~jo drugih pisnih virov, ki so jih napisali ali uredili odrasli. ^eprav je za preteklost to edini vir sploh, pa je otro{ko do`ivljanje sveta zaznamovano z razumevanjem sveta odraslih, najpogosteje z romantiziranim odnosom o nedol`nem otro{tvu. Kar pri teh virih manjka, je razumevanje kontinuitete otro{ke igre in igranja ter povezave med igro in vsakdanjikom otrok. Tega pa lahko opazujemo, otroke spra{ujemo v njihovem naravnem okolju.
Vpra{anje, kako preu~evati otro{ki svet, je bistveno, saj so otro{ki govorni obrazci, igra ipd. namenjeni prvenstveno njim samim in ne odraslim. Odrasel ~lovek do dolo~ene mere sicer lahko nemote~e opazuje otroka pri igri, te`je pa ga o njegovi dejavnosti u~inkovito sistemati~no spra{uje. Odrasli, ki so prerasli in pozabili na svoje
Primer ro~no izdelanih igralnih kart fantov iz tretjega razreda osnovne {ole, ki so narisane in napisane po vzoru japonskih bojnih kart. ^eprav jim je u~iteljica prepovedala in zaplenila prave karte, ki so si jih izmenjavali in posojali na dom, s tem ni ukinila njihovega igranja s kartami. Fantje so si jih izdelali iz papirja in se skrivaj igrali med odmori ter na {olskem igri{~u v popoldanskem varstvu, na skrajnem, najbolj odmaknjenem koncu igri{~a, kjer jih vzgojiteljice niso nadzirale. Njihov fantazijski svet, ki so ga zaznamovali vitezi, gusarji, gladiatorji, vesoljski bojevniki, mornarji, ki se borijo s po{astmi, idr., se je pa~ prilagodil omejitvam, samo da se je igra lahko nadaljevala. Iz zasebne zbirke Mojce Ram{ak. Ljubljana, 2007
Mojca Ram{ak
otro{tvo, te`je razumejo vzneseno, ponavljajo~e prena{anje otro{ke folklore, ki se dogaja med njimi samimi, na varnem in pred omejitvami iz sveta odraslih. Onkraj dru`ine in {ole se otroci {e vedno grupirajo glede na starost, spol ter zanimanja. Na grupiranje pogosto posku{ajo vplivati tudi odrasli s prepovedmi in priporo~ili, toda vsaka prepoved zdru`evanja na sre~o ni uspe{na, saj otroci kot odgovor potem ustvarijo tajna zdru`enja in {e bolj pazijo, da odraslih ne spustijo blizu.
Moderno, terensko in organizirano preu~evanje otrok se je pri nas za~elo konec sedemdesetih let 20. stoletja ob drugih raziskavah pri tedanji Sekciji za glasbeno narodopisje (Zmaga Kumer, Mirko Ramov{), Sekciji za {ege in igre (Niko Kuret), Sekciji
Vabilo na rojstnodnevno zabavo dana{njih ljubljanskih tretje{olcev. Tovrstna vabila sami ra~unalni{ko oblikujejo in pri tem uporabljajo osebe iz stripov, risank ter lego junakov. V mestu se prostori praznovanja vse bolj prena{ajo iz zasebnih v javne, v glavnem tiste, ki so povezani s tedenskim pre`ivljanjem prostega ~asa otrok (npr. {portni klubi, kot so nogometni, judo, teni{ki; keglji{~e) ali z ob~asnimi obiski muzejev, restavracij hitre prehrane, `ivalskega vrta ipd. Iz zasebne zbirke Mojce Ram{ak. Ljubljana, 2006
Etnolo{ko preu~evanje otrok v slovenski etnologiji in folkloristiki
za materialno kulturo (Tone Cevc), Sekciji za duhovno kulturo (Milko Mati~etov,
Marija Stanonik) pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti ter v kustodiatih za
socialno kulturo (Tanja Toma`i~) in materialno kulturo (Marija Makarovi~) Slovenskega
etnografskega muzeja. Na Oddelku za etnologijo je bilo preu~evanje v tem ~asu vklju~eno
v raziskave na~ina `ivljenja in nekaj raziskav tedanjih {tudentov je bilo objavljenih v
posebni {tevilki revije Problemi (An`i~ 1980; Petru 1980).
^e so na eni strani viri odraslih, ki govorijo o otrocih, so na drugi strani konkretni
izdelki otrok samih, npr. igra~e, glasbila, likovni izdelki in otro{ka slovstvena folklora,
torej tista, ki se reproducira ali utone v pozabo med otroki samimi, in tudi nekatere
druge zvrsti, ki jih reproducirajo odrasli za otroke (npr. uspavanke).
Razen konkretnega evidentiranja stanja na terenu in klasifi ciranja `anrov se nih~e
35 od raziskovalcev ni posve~al etiki dela z otroki ali tehnikam u~inkovitega zbiranja `ive
otro{ke folklore vseh zvrsti. Tudi pri preu~evanju otrok so pomembni prostovoljna
privolitev, zaupnost podatkov, {e zlasti pa izogibanje zavajanju otrok v prid dobljenim
informacijam. Kar se v svetu odraslih zdi naklju~no, je lahko v svetu otrok v sredi{~u
pozornosti, kar pa seveda spro`i {tevilne eti~ne dileme. Zaradi dru`benih, kognitivnih
in fi ziolo{kih razlik med otroki in odraslimi tehnike zbiranja niso nujno identi~ne
tehnikam dela z odraslimi ljudmi (Fine 1988; Fine 1999).
Na pomembnost kritike virov pri vseh zvrsteh otro{ke slovstvene folklore je opozarjala Marija Stanonik, ki je uspela s pomo~jo razli~nih medijev in lastne anga`iranosti animirati veliko {tevilo mlaj{ih in starej{ih zbiralcev. Opozarja, da je pri zapisih iz slovstvene folklore potrebno biti previden, ali so ti res rezultat terenskega dela ali gre za domi{ljijske spise, naslonjene na folklorno snov, ali pa celo za prepis iz `e objavljenega gradiva (Stanonik 1995: 282, 284–296).
Velika praznina v metodolo{kem in vsebinskem smislu pa zeva na podro~ju preu~evanja otro{ke popularne kulture in otro{ke igre. To je v slovenski etnologiji {e skoraj povsem neraziskano in neevidentirano podro~je, loteva pa se ga mlaj{a generacija etnologov (Ga~nik 1992; Ga~nik Stanka in Ga~nik Ale{ 1992; Ro`man 1994).
Uporabnost etnolo{kih in folkloristi~nih raziskav otrok
Te`i{~e v etnologiji in folkloristiki se je pogosto pomikalo tudi v uporabnost védenja. Tako sta Niko Kuret in Milko Mati~etov prirejala in objavljala {tevilne doma~e in tuje ljudske pravljice. Milko Mati~etov je `e od {estdesetih let 20. stoletja zbiral in interpretiral ljudsko pripovedni{tvo, za otroke pa je objavljal v glavnem `ivalske pravljice iz Rezije (npr. Mati~etov 1973), ki so kasneje izhajale tudi na kasetah, video kasetah in DVD-jih. V novej{em ~asu je med popularnej{imi prireditelji otro{kega ljudskega slovstva tudi Anja [tefan. Njune objave za otroke ostajajo ali postajajo klasika v otro{ki literaturi, o ~emer pri~ajo tudi {tevilni ponatisi.
Prvi poskus aplikacije znanja o kme~kem gospodarstvu sega v sedemdeseta leta 20. stoletja, in sicer z otro{kim etnolo{kim slovar~kom Kme~ka abeceda Marije Makarovi~ (1979; 1983), v katerem so abecedno urejeni kratki opisi predmetov iz kme~kega gospodarstva, ki so namenjeni otrokom iz ni`jih razredov osnovne {ole. Ista avtorica je kme~ko gospodarstvo ponovno posku{ali pribli`ati otrokom v knji`ici Kmet,
Mojca Ram{ak
ki je opremljena tudi z ilustracijami otrok (Makarovi~ 1997). Vsi trije avtorji so dobili
Levstikovo nagrado za mladinsko literaturo.
Sicer na podro~ju otro{ke slovstvene folklore `e od osemdesetih let 20. stoletja
Marija Stanonik tudi s pomo~jo {olskih glasil, kro`kov, terenskega dela otrok ter
poljudnoznanstvenih revij za otroke (npr. Pionir, Pionirski list) zbira slovenske folklorne
pripovedi, krajevna imena, zgodovinske povedke, bajke, anekdote ipd. ter jih urejene
in s komentarji objavlja (npr. Stanonik 1995). Prav tako spodbuja in je mentorica
{tevilnim zbirateljem otro{ke slovstvene folklore, to je pesmic, iz{tevank, zmerljivk
(npr. Ga{perin 1990; 1998). Njenemu zgledu so sledili tudi drugi zbiratelji – u~itelji, ki
so svoja zbirateljska prizadevanja povezovali z najrazli~nej{imi oblikami pedago{kega
dela in vanje vklju~evali otroke (npr. Vogelnik 1990; ^ernigoj 1996). 36
Odli~en medij za pribli`evanje otro{kega ljudskega slovstva in etnologije nasploh
so otro{ke in mladinske poljudnoznanstvene revije (poleg Pionirja in Pionirskega lista
{e Mladi svet, Ciciban, Mladi rod, v novej{em ~asu Gea, National Geographic Junior,
National Geographic), kjer je kraj{e prispevke objavljalo ve~ slovenskih etnologov in
zbirateljev (npr. Marija Makarovi~, Zmaga Kumer, Milko Mati~etov, Damjan Ovsec,
Anja [tefan idr.) ali pa so sodelovali v uredni{kih odborih in s tem vplivali na vsebinske
zasnove revij (npr. Damjan Ovsec, Janez Bogataj, Ralf ^eplak Mencin).
Najve~ raziskav je bilo narejenih na podro~ju aplikativne etnomuzikologije in
etnokoreologije v vzgoji in izobra`evanju. V to podro~je `e nekaj desetletij etnomuzikologi
vlagajo veliko truda (npr. Mirko Ramov{, Igor Cvetko, Marko Terseglav, Svanibor Pettan,
Albinca Pesek, Mira Omerzel Terlep, Katarina Juvan~i~, Ma{a Komavec, Ur{a [ivic).
Pedago{ka etnolo{ka dejavnost namenjena otrokom
Z izobra`evanjem u~iteljev so se ukvarjali {tevilni etnologi, med prvimi Niko Kuret (1968), Mirko Ramov{ (1982; 1997), Marija Stanonik (1993). Tudi Slovensko etnolo{ko dru{tvo je leta 1994 posvetilo simpozij in celotno {tevilko Glasnika Slovenskega etnolo{kega dru{tva etnologiji v {oli (Mur{i~, Ram{ak 1994). Simpozij s predavanji in delavnicami je bil ponovno organiziran v letu 1997, obakrat pa so bila sre~anja namenjena seznanjanju, dopolnjevanju in poglabljanju etnolo{kih znanj osnovno{olskih u~iteljev, ki so se s pomo~jo delavnic lahko pripravili na konkreten raziskovalni proces, v katerem naj bi u~ence popeljali od spoznavanja, vrednotenja in sprejemanja tradicionalnih in sodobnih pojavov vsakdanjega `ivljenja. To je bilo v tistem ~asu pomembno zato, ker so bile od osemdesetih let 20. stoletja izredno popularne etnolo{ke raziskovalne terenske delavnice za otroke, u~itelji pa niso imeli dovolj prakti~nih in teoreti~nih znanj, da bi jih u~inkovito vodili. Slovensko etnolo{ko dru{tvo je v letu 2005 organiziralo {e Malo {olo etnologije oz. u~no uro za u~ence tretjih razredov osnovne {ole Kolezija. V okviru Centra za pedago{ko izobra`evanje so etnologi v letih 2005 in 2007 predavali za u~itelje osmih in devetih razredov osnovnih {ol pod naslovom Etnologija in sodobna slovenska dru`ba. Nekaj etnologov se je za~elo vklju~evati tudi v pripravo {olskih kurikulumov ali pa so bili soavtorji {olskih u~benikov, ki so deloma predstavljali tudi etnolo{ke in folkloristi~ne vsebine (npr. Janez Bogataj, Vito Hazler, Marija Stanonik).
Etnolo{ko preu~evanje otrok v slovenski etnologiji in folkloristiki
Z otroki se `e dobro desetletje ukvarjajo muzejski pedagogi in drugi kustosi; tako npr. od leta 1995 v Muzeju novej{e zgodovine Celje slovensko premi~no dedi{~ino otrokom pribli`ujejo v Hermanovem brlogu (npr. Ro`enbergar 1992), v Slovenskem etnografskem muzeju pa z mladim namenjenim delom stalne postavitve – labirintom s predmeti in pojmi od A do @, imenovanem Abeceda@. Vse ve~ slovenskih muzejev organizira tudi ob~asne otro{ke delavnice, kjer se otroci u~ijo razli~nih spretnosti npr. tkanja, lon~arstva, pletarstva ipd., ob~asno pa izdajajo tudi otrokom namenjene didakti~ne publikacije. Eno prvih je zasnovala Inja Smerdel ob razstavi Kam so vsi pastirji {li (Smerdel 1990).
Dana{nji poskusi pribli`evanja razse`nosti dedi{~ine otrokom v drugih okoljih, kjer je velika frekventnost obiskovalcev, npr. v nakupovalnih sredi{~ih, se morajo {ele potrditi v praksi, ~eprav osnutki za tako dejavnost deloma `e obstajajo (Ku`nik 2004, 2006). Zaenkrat pa ni videti, da bi potro{ni{tvo in vse bolj mno`i~no pre`ivljanje prostega ~asa v nakupovalnih sredi{~ih spodbudno vplivalo na uvajanje konkretnih izobra`evalnih etnolo{kih vsebin na teh lokacijah.
Izzivi?
Medtem ko je sredi dvajsetih let prej{njega stoletja Margaret Mead opravljala terensko delo na Samoi, kar {e vedno velja za enega prvih antropolo{kih terenskih raziskav otrok izven Evrope in Severne Amerike, je bila v @enevi sprejeta deklaracija o otrokovih pravicah, ki je zakoli~ila prizadevanja vladnih in humanitarnih ustanov po vsem svetu. V tem ~asu je nastala konceptualna lo~nica med raziskovanjem odraslih in otrok, otroci so postali predmet raziskav tudi, ~e niso bili revni in deviantni, a fascinacija nad raziskovanjem otrok in otro{tva nikoli ni bila prevladujo~a. To velja tudi za Slovenijo, kjer glede na navedene izku{nje lahko izlu{~imo nekaj to~k, s katerimi se bo treba {e podrobneje seznaniti.
Spregledanje otro{ke materialne kulture, posebnega obna{anja, ki ga izzovejo dolo~ene otro{ke igre, in poudarjanje otro{kega ustnega izro~ila so bistvene zna~ilnosti dosedanjih raziskav v Sloveniji. O pravi kontinuiteti raziskovanja otrok prakti~no ne moremo govoriti, saj so dosedanje {tudije {e vedno fragmenti, ki so ve~inoma nastali kot stranski produkti drugih raziskav. Raziskovanje otrok v etnologiji je {e vedno bolj ali manj kurioziteta, dejavnost brez velike vrednosti na lokalnem nivoju, medtem ko mednarodne organizacije `e s pridom uporabljajo etnolo{ko in folkloristi~no znanje za zagovarjanje otrokovih pravic.
LITERATURA
AN@I^, Ivica
1980   Otro{ke igre na Prulah. V: Etnologija danes : prispevki k raziskovanju na~ina `ivljenja. (Problemi 18, {t. 197). Str. 35–43.
CEVC, Tone
1979   Otro{ke `ivalske igra~e – “bu{e”. Traditiones 5–6 (1976–1977), str. 69–78.
CVETKO, Igor
2000   Najmanj{e igre na Slovenskem. Radovljica : Didakta.
1996   Slovenske otro{ke prstne igre. Radovljica : Didakta.
2004   Trara, pesem pelja : slovenska otro{ka glasbila, zvo~ila in zvo~ne igra~e. Ljubljana : Mladinska knjiga.
Mojca Ram{ak
^ERNIGOJ, Franc (ur.)
1996  Nace ima dolge tace. Ljubljana : Zavod Republike Slovenije za {olstvo.
FERLE@, Jerneja
2001  Mariborska dvori{~a : etnolo{ki oris. Maribor : Mladinski kulturni center.
2005  Igre in igra~e v Mariboru med obema vojnama. Folklornik 1, str. 28–32.
FINE, Gary Alan
1999 Methodological problems of collecting folklore from children. V: Children’s folklore : a source book. Logan, Utah : Utah State University Press. Str. 121–139.
FINE, Gary Alan; KENT, L. Sandstrom
1988  Knowing children : participant observation with minors. Newbury Park : Sage.
GA^NIK, Ale{
1992 O fenomenu otro{kega maskiranja. V: Maska : zakrijmo si lica, odkrijmo obraz : izziv otro{ki ustvarjalnosti. Ptuj : Pokrajinski muzej. Str. 3–10.
GA^NIK, Ale{; GA^NIK Stanka
1992  Zbiram – torej sem : o fenomenu zbirateljstva in privatnih zbiralcih = I collect, therefore, I am : on the phenomenon of collecting and about private collectors. Ptuj : Pokrajinski muzej.
GA[PERIN, Roman (ur.)
1990  Enci benci na kamenci : slovensko otro{ko izro~ilo. Lesce : Osnovna {ola F. S. Fin`garja.
1998  Enci benci na kamenci 2 : slovensko otro{ko izro~ilo. Ljubljana : Mladinska knjiga.
GRUNFELD, Frederic V.; CVETKO, Igor
1993  Igre sveta : zgodovina, igre, naredimo sami. Ljubljana : Dr`avna zalo`ba Slovenije.
JAGODIC, Marija
1959  Zibelka na Slovenskem. Slovenski etnograf 12, str. 9–28.
JUVAN^I^, Katarina (ur.)
2006  Al’ `e spi{? : ali kako uspavamo v Sloveniji. Ljubljana : Kulturno dru{tvo Folk Slovenija.
KE[ELJ, Fani
1994  Otro{ke igre v [entjan`u = Kinderspiele in St. Johann. V: Mojca Ram{ak, Toma` Ogris (ur.): Na poti v vas : kultura na Radi{ah skozi 90 let = Unterwegs ins Dorf : Streifzug durch 90 Jahre Kultur am Radsberg. Klagenfurt = Celovec : Drava. Str. 58–63.
KOMAVEC, Ma{a; [IVIC, Ur{a (ur.),
2004  Otro{ka pesmarica. 1, Slovenske ljudske pesmi. Ljubljana : Mladinska knjiga.
KOZAR - MUKI^, Marija
1992 Otro{ko prazni~no leto v Porabju. V: Mladi v svetu ljudskega izro~ila. Maribor : Festival Otrok in umetnost. Str. 17–22.
KRI@, Ivica
2002  Nazaj v otro{ki raj : otro{ke igre in igra~e na Dolenjskem : katalog etnolo{ke razstave : 15. november 2002 – 18. maj 2003. Novo mesto : Dolenjski muzej.
KUMER, Zmaga
1962   [estero otro{kih primitivnih instrumentov iz Slovenije. Narodno stvarala{tvo – Folkor 1, str. 32–36.
1983  Ljudska glasbila in godci. Ljubljana : Slovenska matica.
KURET, Niko
1959  Igra in igra~a v pred{olski in {olski dobi. Maribor : Obzorja.
1968  Osnove in ozadje na{ih {eg : iz uvoda k predavanju na narodopisnem te~aju za u~itelji{~nike. Glasnik
Slovenskega etnolo{kega dru{tva 9, {t. 2, str. 1–2. 1979  Igra odraslih in otro{ka igra. V: Etnolo{ka topografi ja slovenskega etni~nega ozemlja. Vpra{alnice, 9.
zvezek. Ljubljana : Raziskovalna skupnost Slovenije. Str. 119–125. 1985  Le folklore de l’enfance : actes du colloque organisé par la Commission des Arts et de Traditions
populaires de la Fondation Charles Plisnier...a Bruxelles 1979. Bruxelles 1982 (=Contributions au
Renouveau du folklore en Walonie, vol. XII). Traditiones 14, str. 225–226.
KU@NIK, Lea
2004  Muzej za otroke – teoretski model in zasnova : magistrsko delo. Ljubljana : Filozofska fakulteta,
Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo. 2006  Interaktivno u~no okolje in muzeji za otroke : teoretski model in zasnova : doktorska disertacija.
Ljubljana : Filozofska fakulteta, Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo.
MAKAROVI^, Marija
1979  Kme~ka abeceda. Ljubljana : Mladinska knjiga.
1983  Kme~ka abeceda (2. del). Ljubljana : Mladinska knjiga.
Etnolo{ko preu~evanje otrok v slovenski etnologiji in folkloristiki
1997   Kmet. Vuzenica : Scepter.
MAKAROVI^, Gorazd
1981  Slovenska ljudska umetnost : zgodovina likovne umetnosti na kmetijah. Ljubljana : Dr`avna zalo`ba Slovenije.
MATI^ETOV, Milko
1973   Zverinice iz Rezije. Ljubljana : Mladinska knjiga ; Trst : Zalo`ni{tvo tr`a{kega tiska.
MEDVE[^EK, Pavel
1984    Pastirske igre iz Zar{~ine. Gori{ki letnik 11, str. 197–203.
MUR[I^, Rajko; RAM[AK, Mojca (ur.)
1994   Glasnik Slovenskega etnolo{kega dru{tva 34, {t. 4 (Tematska {tevilka – Etnologija v osnovni {oli).
PETRU, Du{a
1980 Vzgoja otrok v trnovskem naselju Murgle. Etnologija danes : prispevki k raziskovanju na~ina `ivljenja. Problemi 18, {t. 197, str. 27–34.
PORLE, Sonja
1993  Hrepenenje iz stare plo~evine : ganske igra~e. Etnolog 3, str. 25–35.
PUHAR, Alenka
1982  Prvotno besedilo `ivljenja : oris zgodovine otro{tva na Slovenskem v 19. stoletju. Zagreb : Globus.
RAMOV[, Mirko
1980   Plesat me pelji. Ljubljana : Cankarjeva zalo`ba.
1982 Ljudsko izro~ilo v estetski vzgoji pred{olskega otroka. V: Dora Gobec (ur.), Odkrivajmo, do`ivljajmo!. Ljubljana : Zveza prijateljev mladine Slovenije. Str. 29–49.
1991  Otro{ke igre z odvzemanjem in privzemanjem na Slovenskem. Traditiones 20, str. 127–142. 1997   Ljudski plesi v osnovni {oli. Ljubljana.
RAM[AK, Mojca
2003 Portret glasov : raziskave `ivljenjskih zgodb v etnologiji – na primeru koro{kih Slovencev. Ljubljana : Dru{tvo za prou~evanje zgodovine, antropologije in knji`evnosti.
RO@ENBERGAR [EGA, Tanja (ur.)
1992  V svetu lutk – poskus otro{kega muzeja : katalog. Celje : Muzej novej{e zgodovine.
RO@MAN, Irena
1994  Dinomanija kot kulturni pojav : poskus orisa mno`i~nokulturnega pojava. Glasnik Slovenskega etnolo{kega dru{tva 34, {t. 3, str. 5–7.
SEREINIG, U{i
2003 Kri` kra` kralj Matja` : otro{ke pesmi, igre in igra~e na ju`nem Koro{kem. Celovec : Slovenski narodopisni in{titut in dru{tvo Urban Jarnik.
SMERDEL, Inja
1990   Oven, ovca, jagnje. Ljubljana : Slovenski etnografski muzej.
STANONIK, Marija
1984   Otro{ka slovstvena folklora. Traditiones 10–12 (1981–1983), str. 85–93.
1992–1993 Otro{tvo med igro in delom. @irovski ob~asnik 13–14, {t. 19–20, str. 105–140.
1993  Etnologija v {oli – v preteklosti in v prihodnje. Glasnik Slovenskega etnolo{kega dru{tva 33, {t.1, str. 42–51.
1995  Slovstvena folklora v o~eh dana{njih mladoletnikov : analiza nalog s tekmovanja za Cankarjevo priznanje za leto 1993. V: France Novak, Kranjc Simona, Marija Pirjevec (ur.): Zborovanje slavistov, Celje, 1993. Ljubljana : Zavod Republike Slovenije za {olstvo in {port. (Zbornik Slavisti~nega dru{tva Slovenije ; 4). Str. 107–123.
STANONIK, Marija (ur.)
1995   V deveti de`eli : sto slovenskih pravljic iz na{ih dni. Ljubljana : Mladinska knjiga.
TERSEGLAV, Marko
2006 @ivo izro~ilo v pesmicah. V: Ur{a [ivic, Marko Terseglav (ur.): Otro{ka pesmarica 2 : slovenske ljudske pesmi. Ljubljana : Mladinska knjiga. Str. 5.
TOMA@I^, Tanja
1979   Otro{ke igra~ke. Ljubljana : Slovenski etnografski muzej.
1999   Igra~e : zbirka Slovenskega etnografskega muzeja. Ljubljana : Slovenski etnografski muzej.
VOGELNIK, Marija
1990 Ura je ena, medved {e spi : slovenske ljudske na{tevanke, od{tevanke in iz{tevanke, igre in poigranke, nagajivke in posmehulje. Ljubljana : Mladinska knjiga.
Mojca Ram{ak
@AGAR, Janja
1997   Vrata kroga : o rojstvu in zgodnjem otro{tvu na Slovenskem. Ljubljana : Slovenski etnografski muzej.
VIRI
CHILDREN’S FOLKLORE REVIEW
1977–2006 Children’s Folklore Section of the American Folklore Society. (Revija je od 1978 do 1987 izhajala pod imenom Children’s Folklore Newsletter.)
40
BESEDA O AVTORICI
Mojca Ram{ak, dr., docentka, znanstvena sodelavka in koordinatorka za antropologijo vsakdanjega `ivljenja na Fakulteti za podiplomski humanisti~ni {tudij v Ljubljani (ISH), kjer je tudi nosilka modula Biografi ja v mikrozgodovinski perspektivi. Je direktorica neprofi tnega Zavoda – Centra za biografske raziskave v Ljubljani. Bila je odgovorna nosilka projekta Leksikon etnologije Slovencev, ki je iz{el leta 2004. Objavila je tri znanstvene monografi je: Portret glasov: Raziskave `ivljenjskih zgodb v etnologiji – na primeru koro{kih Slovencev (Ljubljana 2003), @rtvovanje resnice: Zmuzljive diskretne nediskretnosti (Maribor 2006) in Dru`beno-kulturne podobe raka dojk v Sloveniji (Ljubljana 2007) ter {tevilne znanstvene in strokovne ~lanke v Sloveniji in v tujini.
ABOUT THE AUTHOR
Mojca Ram{ak, Ph. D., is an assistant professor, research fellow and coordinator of the Anthropology of Everyday Life at the Ljubljana Graduate School of Humanities (ISH), where she is in charge of the module Biographies in a Micro-historical Perspective. She manages the non-profi t Institute - Biographical Research Centre in Ljubljana. She was in charge of the project Leksikon etnologije Slovencev, published in 2004. She has published three scientifi c monographs: Portret glasov: Raziskave `ivljenjskih zgodb v etnologiji – na primeru koro{kih Slovencev (Ljubljana 2003), @rtvovanje resnice: Zmuzljive diskretne nediskretnosti (Maribor 2006) and Social and cultural imagery of breast cancer (Ljubljana 2007) as well as many scientifi c and professional articles in Slovenia and abroad.
SUMMARY
ETHNOLOGICAL STUDY OF CHILDREN IN SLOVENE ETHNOLOGY AND FOLKLORISTICS
The subjects best researched in Slovene ethnology and folkloristics are children’s games, children’s folk literature, children’s dances and songs, and in the fi eld of the object world: toys, children’s musical instruments and sound sources, dressing culture and interior furnishings for children. Social culture and relationships with children in the narrow or wider environment are partly treated in various monographic studies. In the ethnological and folkloristic study of children the emphasis has always been on the expressiveness of children, on festivities and leisure instead of work, humour instead of seriousness, ideal instead of real, innovation, repetition and imitation of practices from the adult world of the adults; in short, on the rhetoric of children who have just started out to learn about the world, who depend on their parents or guardians, and are learning the language, as well social and moral rules. Compared to other fi elds of ethnology the study of children has remained a rather ignored fi eld. The everyday world of children has become worthy of major academic attention only in the last two decades; earlier, such attention was devoted only in cases where children were included in one or another activity in either less trivial or more festive circumstances.
Etnolo{ko preu~evanje otrok v slovenski etnologiji in folkloristiki
Modern, organised fi eld research into children started in Slovenia in the late 1970s. Beside recording concrete evidence on the conditions in the fi eld, the researches never devoted attention to the ethics of working with children or the techniques of effi cient collection of live children’s folklore of all genres. A huge gap in the sense of methodology and contents is apparent in the fi eld of research into children’s popular culture and children’s games. It is a fi eld of Slovene ethnology that has nearly completely remained beyond research and unrecorded, but it is now being tackled by the younger generation of ethnologists
41